Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. *tovarniška garancija za 3 leta (2 + 1) z

omejitvijo števila prevoženih kilometrov do 250.000 in brez doplačila. **cena velja za Crafter šasija 30 KMR in vključuje

podjetniški bonus v višini 5.000 EUR bruto z DDV oz. 4.166 EUR neto brez DDV. Pogoji veljajo do 31.12.2012 in za omejeno

število vozil. ***motor z močjo 120 kW v povprečju porabi samo 7,7 l/100 km in proizvede samo 203 g CO2 na km.

Emisije CO2: 203–247 g/km. Kombinirana poraba goriva: 7,7–9,4 l/100 km.

www.vw-gospodarska.si

Novi Crafter je velik v vseh pogledih. Je eno izmed najvarčnejših, najmočnejših in

najzanesljivejših gospodarskih vozil. Z novimi Common Rail TDI motorji z maksimalnim

navorom 400 Nm in izjemno nizko porabo goriva*** postavlja nova merila v svojem razredu.

Izpolnjuje stroge izpušne standarde EEV in Euro 5. Preseneča z izjemno velikim tovornim

prostorom z do 17 m3. Zasnovan je za posebej težavne delovne pogoje, je močnejši, varčnejši

in predvsem mnogo bolj vsestranski kot njegov predhodnik. Zagotavlja popolno zanesljivost

in vam tako prihrani tudi do 25 % stroškov obratovanja.

Novi Crafter je gospodarsko vozilo z nizkimi stroški obratovanja in zagotovljeno brezkompromisno zanesljivostjo.

10 %, zmanjšana poraba goriva za do 31 %, zmanjšani obratovalni stroški za do 25 %,

DOSTAVNIKLETA 2012

Highlights in motion.

Naj bo notranja ali zunanja osvetlitev vozil: svetlobne rešitve OSRAM LED prepričajo z vrhunskim

dizajnom, najvišjo kakovostjo in najinovativnejšo tehnologijo LED za skoraj vse vrste vozil.

Naš eleganten nabor rešitev za notranjo osvetlitev z LED, mobilna razsvetljava z LED in dnevne luči za

vozila OSRAM LED LIGHT@DAY® zagotavljajo vidnost in navdušenje na cesti.

BODITE BOLJŠI. BODITE VPADLJIVI.OSRAM automotive - osvetlitev vozil z LED.

MOBILNA RAZSVETLJAVA LED

www.osram.com/highlights

DNEVNA LUČ LED NA VOZILIH

NOTRANJA OSVETLITEV LED

NOTRANJA OSVETLITEV LED V VOZILIH

Revija OKOLJSKO OGLEDALO SLOVENIJE izhaja 2 krat letno pod okriljem revije - ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO.

Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p.

Naklada: 10.000 brezpla~nih izvodov

Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart

Lektoriranje: Maja Tihec

Tr`enje: Anja Mithans 031 350 461

Distribucija: tel 041 971 324

Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o.

Naslov uredni{tva:EKART MARKETINGAndrej Ekart s.p.Prepolje 101, 2206 MarjetaTel.: 02 686 10 81

Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502Dav~na {tevilka: SI20960166

E mail: energetski.svetovalec@siol.net

Spletni energetski portal:

Ponatis ~lankov dovoljen le ssoglasjem uredni{tva.

Vse pravice pridr`ane.

Avtorji ~lankov izra`ajolastna stali{~a in nestali{~a uredni{tva revije.Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji na `eljo naro~nikov ne lektori-ramo.

www.varcevanje-energije.si

Finance:

Trajnostna raba vode, sonca in biomase v Podravju

Lokalna skupnost je o energetskih projektih obve{~ena {ele zadnja in zato nima ve~ mo`nosti vplivanja na izvedbene variante projekta, so v Mariboru opozarjali udele`enci razprave Trajnostna energija v Podravju.

Strokovnjaki so predstavili razli~ne poglede na razvoj energetike v Podravju in kot najve~je razvojne prilo`nosti regije na tem podro~ju ozna~ili energetsko u~inkovitost, vodno in son~no energijo ter lesno biomaso in bioplin. Dogodek so soorganizirali dru{tvo Focus, Zavod PIP, Greenpeace in Slovenski E-foruma.

Poslovne prilo`nosti na podro~ju OVE in URE»EU s Ka`ipotom za energijo za 2050 nakazuje prehod na pame-

tno rabo energije, t. j. smer razvoja energetike proti u~inkoviti rabi in obnovljivim virom energije in pro~ od fosilnih in jedrskih goriv,« je poudaril Dejan Savi} iz Greenpeace Slovenija. EU je tako za priho-dnjo finan~no perspektivo namenila 20 odstotkov skladov za namen boja proti podnebnim spremembam, kar odpira dobre mo`nosti, da Slovenija z denarjem EU okrepi sektorja u~inkovite rabe (URE) in obnovljivih virov energije (OVE), kar odpira prilo`nosti za podjetja in nastanek delovnih mest.

Pomemben je premik k samooskrbi regij Tudi Peter Virti~ iz Fakultete za energetiko se strinja, da nas vodijo

evropski cilji, a ugotavlja, da bomo te`ko dosegli cilje OVE do 2020, predvsem 10-odstoten cilj za OVE v prometu. Kljub temu v usmeritvi na OVE vidi eno od {tirih prioritet razvoja energetike, obenem pa se zaveda, da je razpr{ena proizvodnja izziv za prenosna omre`ja, ki jih je potrebno prenavljati in nadgrajevati. Še ena od klju~nih prioritet je premikanje proti samooskrbi regij ali lokalnih skupnosti. Virti~ meni, da se bo razvoj OVE hiter, ko si bodo regije opredelile potenciale in

za~ele delati na samooskrbi. Vsaka regija mora identificirati svoje vire in ~e prihaja do prese`kov energije, Virti~ predlaga, da se naredi prostor za izkori{~anje virov in razvoj gospodarstva.

»Slovenija ima 50 odstotkov ve~ porabe energije na enoto proizvoda kot je evropsko povpre~je,« opozarja Gorazd Marin~ek iz Slovenskega E-foruma. »^e bi se s pomo~jo ukrepov za URE pribli ali evropskemu povpre~ju, bi se potreba po gradnji kapacitet za proizvodnjo energije pokazala v popolnoma drugi lu~i,« {e poudarja Marin~ek. •

Vir: Finance

Dnevnik:

S {vicarskim denarjem do pri-hrankov v {olah in kopali{~ih

Dnevnik pi{e o zanimivih novih energetskih projektih, pri katerih bodo s pomo~jo {vicarskega finan~nega mehanizma pet gorenjskih {ol in kranjski plavalni bazen do prihodnjega junija opremili z modernimi okolju prijaznimi ogrevalnimi sistemi. V projekt se je prek Regionalne razvojne agencije Gorenjske vklju~ilo {est ob~in, posel pa je dobilo blejsko podjetje Eltec Petrol.

Vse nalo`be so skupaj vredne 4,1 milijona evrov, od tega bodo le petnajst odstotkov vrednosti prispevale ob~ine. Vsaka bo na ra~un novih pridobitev na leto prihranila od 40 do 70 tiso~ evrov, {e bolje pa je, da bodo prav otroci ozave{~eni o tem, kako lahko zeleno energijo uporabljamo v vsakdanjem ivljenju. Ve~ina objek-tov bo pre{la z ogrevanja na olje ali plin na ogrevanje s toplotnimi ~rpalkami, na vsakem objektu pa bo vgrajena tudi son~na elek-trarna. V kranjski plavalni bazen bodo namestili ogrevalni sistem v vrednosti 868.000 evrov, na osnovno {olo v Kranjski Gori son~no elektrarno, na osnovne {ole v @ireh, Poljanah, Gorjah in na Bledu pa nov ogrevalni sistem in son~no elektrarno. •

Vir: Dnevnik

PREGLED MEDIJEV 5

Finance poro~ajo, da predvidoma juni-ja letos naj bi dobili novo direktivo o energetski u~inkovitosti. Odbor za indu-strijo, raziskave in energetiko (ITRE) v Evropskem parlamentu je v~eraj potr-dil njen predlog, kar je korak naprej v postopku sprejemanja.

»Predlog direktive uvaja ukrepe, ki naj bi ~lanice spodbudili k u~inkovitej{i rabi energije na vseh stopnjah energetske veri-ge - od proizvodnje do kon~ne porabe,« so sporo~ili iz kabineta evropske poslanke in ~lanice omenjenega odbora Romane Jordan Cizelj. »Potrditev predloga direktive, kot so ga pripravili pogajalci politi~nih skupin, je dokaz, da `elimo ustaviti potratno ravna-nje z energijo in del sredstev nameniti za o`ivitev gospodarstva z ukrepi energetske u~inkovitosti,« je povedala Jordan Cizljeva.

Na leto bo treba obnoviti 2,5 odstotka javnih stavb Nova direktiva med drugim predvideva,

da se lahko ~lanice zave`ejo k skupne-mu izvajanju cilja, torej 20-odstotnemu izbolj{anju energetske u~inkovitosti. ^e tega ne naredijo, morajo same sprejeti zavezujo~e ukrepe na podro~ju javnih stavb in na podro~ju energijskih prihran-kov pri kon~nih uporabnikih. Na leto je tako treba obnoviti 2,5 odstotka javnih stavb, kon~ni porabniki pa morajo vsako leto poskrbeti za 1,5 odstotkov energet-skih prihrankov.

Za ve~ja podjetja obvezni ener-getski pregledi ^lanice morajo vzpostaviti tudi finan~na

sredstva in mehanizme, ko bodo pod-pirali ukrepe za izbolj{anje energetske u~inkovitosti. Vzpostaviti morajo nacional-ne var~evalne sheme za kon~ne porabnike in tako omogo~iti distributerjem elektrike, da pri kon~nih porabnikih vsako leto dose`ejo 1,5-odstotni energetski prihranek. Ve~ja podjetja bodo morala vsaka {tiri leta

opraviti obvezen energetski pregled.

Predlog direktive o energetski u~inkovitosti je evropska komisija objavila junija lani, poslanci pa so nanj vlo`il ve~ kot 1.800 predlogov za spremembe. ^e bodo pogajanja s svetom Evropske unije uspe{na, bi direktivo lahko sprejeli do konca junija letos. •

Vir: Finance.net

Korak bli`je k novi direktivi o energetski u~inkovitosti

Romana Jordan Cizelj

Ali smo v Sloveniji na podro~ju varovanja okolja dosegli kak{en tehnolo{ki preboj, kako ocenjujete okoljsko zakonodajo?Tehnolo{kega preboja nismo dosegli, smo pa v

celoti zadostili predpisom o zmanj{anju emisij CO2. Zakonodaja je dovolj ostra, je pa preve~ komplicirana in zato so in{pekcijske slu`be neu~inkovite.

Katere vire energije smo zanemarili in kaj so lahko na{e prednosti?V Sloveniji smo v celoti zanemarili uporabo geoter-

malne energije in modernizacijo lesno- predelovalne industrije. Na{a velika prednost je relativno bogastvo teko~ih voda in zaloga lesne biomase.

Kdo so glavni akterji zelenih tehnologij?Zelene tehnologije so zelo uspe{no uvedli v Nem~iji in

Danski in Avstriji. V Nem~iji so uspe{no razvili tehnologijo vetrnic, kjer so {e vedno vodilni v svetu, tehnologijo pro-izvodnje son~nih celic, uplinjanja biomase in proizvodnjo biodizla. Pomembno je njihovo uvajajne pasivnih hi{ in

uspe{no delo in{tituta za pasivne hi{e. Na Danskem so izje-mno uspe{ni pri uporabi biomase in odpadkov za daljinsko ogrevanje, v proizvodnji vetrnic in gospodinjskih aparatov z ozonu ne{kodljivimi plini. Avstrija pa je znana po inten-zivni uporabi biomase za lokalno daljinsko ogrevanje in pri razvoju tehnologije za uporabo pelet in sekancev. Seveda pa so tudi ostale dr`ave aktivne na razli~nih podro~jih, ki pa niso tako izrazita (Nizozemska, Norve{ka).

Kam odteka slovenska pitna voda?Odteka prete`no na Hrva{ko. Bolj{a uporaba pitne

vode je njena priprava in prodaja tja, kjer je nimajo. Pojem pitne vode je mo~no razli~en od vode v vodoto-kih, zato menim, da je pitna voda posebno bogastvo, ki bo postala nova nafta za 21. in 22. stoletje.

Kateri glavni energetski projekti nam bodo prinesli manj energetske odvisnosti od uvoza?Na vidiku so: plinski terminal za uteko~injen narav-

ni plin, HE na savi in Muri, vsaj dve novi akumulaciji,

Prof. dr. Peter Novak

Presti`na nagradaPresti`na nagradaza `ivljensko deloza `ivljensko deloPresti`na nagradaza `ivljensko delo

Prof. dr. Peter Novak, dekan Fakultete za visoke tehnologije in sisteme, ki je ~lani-ca Visoko{olskega sredi{~a Novo mesto, je novembra lani na 3. mednarodni konferenci in`enirjev strojni{tva in Slavnostni akademiji

Razvoj in uvajanje naprednih tehnologij, ki jo organizira Zveza strojnih in`enirjev Slovenije prejel presti`no nagrado za `ivljenjsko delo.

Kot izredno pronicljivega in odli~nega poznavalca razmer na podro~ju energetike

smo ga povabili k pogovoru, pri ~emer nam je podal da energente cenimo toliko, koliko so cenovno zanimivi. Mi ne lo~imo energije po njeni kakovosti, ampak po ceni, ki pa ne odra`a kakovosti.

Foto: Bla` @nidar{i~

Avtor: urednica Jo`ica Ekart

son~ne energije in re{ilo problem oskrbe z energijo za vedno. Veliko ve~ji problem bo imelo ~love{tvo s pitno vodo in hrano.

Je nenehna rast cen energentov re{itev?Seveda je. Takoj, ko bodo fosilna goriva imela dvojno

ceno, bodo postali obnovljivi viri energije tr`no zanimivi in bodo postopno zamenjali fosilna goriva.

Smo sposobni uveljaviti javni prevoz in pustiti osebna vozila doma, bo mobilnost bolj premi{ljena zaradi vi{anja cen?Odvisno od odlo~itve vlade. ^e bo za prevoz na delo

dovolila le pla~ila kart za javni prevoz, je problem re{en. V celoti pa bomo vedno imeli me{anico vseh tipov pre-voznih sredstev. LPP se pripravlja na uvedbo avtobusov na komprimirani zemeljski plin. Skupinske vo`nje na delo z osebnimi vozili bodo postale realnost. Javna izposoja avtomobilov se bo uveljavila, podobno kot na Japonskem.

Zakaj premoremo ve~ nepremi~nin in avtomobilov na dr`avljana kot Nemci, Švedi, Švicarji?Zaradi napa~ne dav~ne politike.

EKOREALISTI IN EKOOPTIMISTI 7

tovarna stekla in son~nih celic, daljnovodi in plinovodi za tranzit, za novo JE v Kr{kem pa nisem prepri~an, da jo lahko zgradimo, saj bomo poru{ili s tem obvezo za 25% OVE do leta 2020 in {e ve~ po tem ~asu. Njihova uresni~itev je odvisna predvsem od stabilnosti in vizije vlade in stroke ter dovolj kakovostne priprave projektov.

Kateri energent bo vir za naslednja desetletja, znamo dovolj ceniti razli~ne energente?Glavni vir v 21 stoletju bodo premog, nafta, plin

do 2050, nato OVE (son~na elektrika, vetrna elektrika, geotermalna energija). Energente cenimo toliko, koliko so cenovno zanimivi. Mi ne lo~imo energijo po njeni kakovosti, ampak po ceni, ki pa ne odra`a kakovosti. kWh elektrike ni enakovredna 1kWh tople vode.

Kaj nas ~aka ~ez desetletje, ~e porabe energije ne bomo prilagodili zmo`nostim planeta?^love{tvo in planet sta vedno v dinami~nem

ravnote`ju in tako bo tudi v bodo~e. Ker pa potrebu-jemo za pokrivanje sedanjih in bodo~ih potreb le 0,015 do 0,035% son~ne energije, ki pade na Zemljo v enem letu, bo ~love{tvo postopno pre{lo v celoti na uporabo

Profesor Novak je leta 1955

kon~al gimnazijo v Novem

mestu in leta 1961 zagov-

arjal diplomo na fakulteti za

strojni{tvo v Ljubljani in dok-

toriral na univerzi v Beogradu.

Leta 1985 pridobil naziv red-

nega profesorja. Po desetletju

v pokoju ostaja profesor Novak

eden glavnih ambasadorjev

na{e in`enirske stroke doma

in v tujini. V letu 1999 je pro-

fesor Novak postal zaslu`ni

~lan American Societx for

Heating, Refrigerating and

Airconditioning Engineers

(ASHRAE). Skorja deset let

(do 2003) je bil predsed-

nik komisije za klimatizacijo

in ~lan Znanstvenega sveta

v Mednarodnem in{titutu za

hlajenje (IIR), svetovni med-

vladni organizaciji z ve~ kot

stoletno tradicijo. Leta 1999 je

postal ~lan upravnega odbora

in leta 2003 tudi ~asni ~lan

IIR. Od ustanovitve do lani

je bil predsednik komisij za

okoljske nagrade in nagrade

za energetsko u~inkovito pod-

jetje v Sloveniji ter je ~lan

Usmerjevalnega komiteja za

okoljske nagrade EU. Ve~ kot

dve desetletji pa je bil tudi ~lan

Sveta R Slovenije za varstvo

okolja. V evropskem zdru`enju

REHVA je bil podpredsednik

strokovno delo z zlato medaljo.

Profesor Novak je

pomembno prispeval k razvo-

ju Dolenjske, regije iz katere

prihaja. Kot predsednik razvo-

jnega sveta za JV Slovenijo

je sodeloval pri oblikovanju

kampusa Univerze V Novem

mestu. Plod njegovih priza-

devanj je leta 2006 ustavljena

Visoka {ola za tehnologije in

sistem – VITES, katere dekan je.

Dokaz njegovega vizionarstva

je prizadevanje za zdru`evanje

slovenske industrije sistemov

stavbnih strojnih instalacij.

Prizadevanje, je dobilo najve~jo

potrditev z izgradnjo in usta-

novitvijo Hidria In{tituta Klima

v letu 2006, katerega idejni

nosilec je bil profesor Novak.

V uvodnem referatu na pos-

vetu naslednji dan pa je dr.

P. Novak tudi predstavil novo

vizijo enrgetskega sistema z

obnovljivimi viri energije, ki

ima tri nosilce energije: elek-

triko, metan in metanol, katerih

osnovni vir bo son~na ener-

gija. Poleg tega je predlagal, da

se paradigmo “nizko oglji~na

dru`ba” (Low Carbon Society

–LCS) zamenja z novo “dru`ba z

recikliranjem (kro`enjem) oglji-

ka (Carbon Recycling Society

– CRS) , kar veliko bolj odra`a

realno stanje v svetu.

Visoko{olsko sredi{~e

Novo mesto

Dr. Peter Novak (levo) v pogovoru z Danijelom

Zupan~i~em iz Trima (desno). (Foto: arhiv DL)

Prof. dr. Peter Novak

Foto: www.pozitivnaenergija.si

Ljudje pa ob tem spozna-vamo, da je v interesu vsake-ga posameznika, da `ivimo v ~istem in varnem okolju brez odpadkov. Pri nedavni akciji O~istimo Slovenijo ne gre samo za ~i{~enje, gre za upanje, da se bo dolgoro~no stanje premaknilo na bolje. Obenem gre za spremembo kolektivne zavesti, saj `elimo, da postane odva`anje odpad-kov v naravo nesprejemljivo, je poudarila vodja akcije Petra Matos. Pojasnila je, da Ekologi brez meja tokrat ~istijo zadnji~.

“Vsak, ki ne pri-javi povzro~itelja odvr`enih odpadkov v naravi, nosi za to odgovornost”“Ne moremo pri~akovati, da

bo 50 in{pektorjev, ki pokri-vajo podro~je okolja, re{ilo problematiko divjih odlagali{~. Vsak izmed nas lahko prispe-va k temu. Vsak, ki ne pri-

javi povzro~itelja odvr`enih odpadkov v naravi, nosi za to odgovornost,” je na novinarski konferenci ob predstavitvi akci-je opozorila Matosova. ^lanica Ekologov brez meja Polonca Štritof je izpostavila, da si `elijo, da tak{ne akcije ne bi bile ve~ potrebne. “Najbolj{i odpadek je tisti, ki ne nastane. Dr`avljani zahtevamo, da se problematika divjih odlagali{~ re{i dokon~no in trajno,” je dodala.

Akciji so se pridru`ila vsa komunalna podjetja in ve~ina ob~in, razen {tirih - Dornava, @irovnica, Šmartno pri Litiji in Šmartno ob Paki. Lokalna koordinatorka akcije Ur{ka Zgojznik je pojasnila, da akcija ob~inam predstavlja tudi stro{ke, da pa so ti veli-ko manj{i, ~e bodo odpad-ki zbrani kar se da lo~eno. Pozvala je, da akcija ni name-njena ~i{~enju podstre{ij hi{, pa~ pa razpr{enim odpad-kom in divjim odlagali{~em, zato naj posamezniki akcije ne izkori{~ajo. ^istila je tudi ve~ina od preko 500 prijavlje-nih {ol in vrtcev. Za soboto pa je, kot je pojasnil vodja logi-stike Jaka Kranjc, preko spleta prijavljenih `e preko 122.000 prostovoljcev, ~istili pa bodo pribli`no polovico od 15.000 divjih odlagali{~, ki so `e v registru. Polovica teh odla-gali{~ ni bila o~i{~ena, saj so na njih gradbeni in nevarni odpadki. Po besedah vi{jega policijskega in{pektorja Alojza

Sladi~a iz Generalne policij-ske uprave `elijo s poostrenim nadzorom nad odlaganjem odpadkov v naravi sporo~iti javnosti, da je to kaznivo deja-nje.

Podporo akciji izrazil tudi Jan{aPodporo ~istilni akciji je izra-

zil tudi premier Janez Jan{a. Prizadevanja organizatorjev je podprl `e ob prvi izvedbi akcije leta 2010, njegovo stali{~e pa se ni spremenilo, saj organi-zatorji “z vnovi~no organiza-cijo in koordinacijo projekta izkazujejo ustrezno skrb za varovanje in za{~ito okolja”. Jan{a prispevek organizatorjev vidi tudi v krepitvi zavedanja, da se bo odnos do okolja izbolj{al, ~e bomo vzpostavljali in vzdr`evali okolju prijazno gospodarstvo in tehnologije ter, ~e bomo znali ustrezno upravljati z rabo prostora. “Ko govorimo o za{~iti okolja, je treba ustrezen poudarek dati tudi primernemu ravnanju z odpadki. Ob tem je treba {e izpostaviti, da se moramo vsi skupaj truditi, da bi na{ odnos do okolja temeljil predvsem na na~elih preventive,” je podaril predsednik vlade.

Poudaril je {e, da so tako akcija O~istimo Slovenijo kot tudi mnoge druge, morda javno manj odmevne ob~inske akcije ~i{~enja okolja, korak v pravi smeri prizadevanj za viso-ko raven varstva in izbolj{anja kakovosti okolja. •

Vir -STA, Foto: Ana Kova~

Ekologi brez meja

upajo, da ta

in podobne akcije

odprejo {ir{o raz-

pravo o ravnanju z

naravnimi viri.

Ne gre samo za ~i{~enje, gre za spremembo kolektivne zavesti

Vodja projekta O~istimo Slovenijo v enem dnevu Petra Matos

Predsednik vlade, Janez Jan{a

EKOREALISTI IN EKOOPTIMISTI 9

Eden izmed organizatorjev projekta O~istimo Slovenijo je Jaka Kranjc, dolgoletni sodelavec nadebudne skupine mladih ekolo{kih entuziastov, ki nam je podal nekaj odgovorov na vpra{anja o stanju odpadkov v Sloveniji.

Katere vire smo v Sloveniji zanemarili in kaj so na{e prednosti? Snovno smo zelo

neu~inkoviti, zato bi lahko rekli, da zanemarjamo precej virov. Eden od bolj zna~ilnih za Slovenijo pa je gotovo les, ki ga, kljub obnovljivi obilici, ne znamo celovito izkoristiti. Poleg pitne vode je to ena od na{ih strate{ko najpomembnej{ih surovin!

Se v Sloveniji ka`e ~edalje ve~ interesa za vlaga-nje v projekte ravnanja z odpadki?V {ir{em smislu zagotovo. Podro~je je pri nas sicer {e precej

neurejeno, a to hkrati predstavlja tudi prilo`nost in dodatne mo`nosti za {pekulacije. Boj med razli~nimi tehnologijami je {e vro~, na voljo pa so tudi spodbude v obliki evropskih sredstev, tako da bo dogajanje {e pestro.

Kako ste zadovoljni z va{im leto{njim projektom O~istimo Slovenijo?Zelo, saj so ga ljudje in ob~ine spet prepoznali kot svojega in

se mno`i~no udele`ili dogodkov ter ~i{~enja. Hkrati smo dobili potrditev, da se je stanje okolja z vidika odpadkov od leta 2010 izbolj{alo in da se na mnogih lokacijah divja odlagali{~a niso pojavila na novo.

Kdaj bomo lahko rekli da odpadek smatramo kot vir?Za manj{i del lahko to re~emo `e zdaj, sicer pa bo to veljalo,

ko bomo radikalno zmanj{ali koli~ino proizvedenih odpadkov. Z vidika posameznika to pomeni predvsem me{anih komunalnih odpadkov, ki {e vedno prevladujejo. Bo pa pot {e dolga, saj tega ne moremo re{iti samo z bolj{im ravnanjem z odpadki.

So se`igalnice odpadkov sporne z vidika okoljevarstva?Sporne so iz ve~ vidikov od katerih okoljevarstveni predsta-

vljajo le en del. Ni~ manj nista pomembna vidika gospodarstva in gospodarnosti, {e posebej v trenutnih razmerah. Ve~ina odpadkov ima nizko kalori~no vrednost, s pribli`evanjem pravilni implementaciji hierarhije ravnanja z odpadki in spremembami na strani proizvajalcev, pa bo tudi ustreznih vedno manj.

Kaj ocenjujete, da se bo dogajalo na podro~ju prehrane?Še ve~ truda se bo vlagalo v ve~jo samooskrbnost dr`ave, oko-

lju prijazno kmetijstvo in ohranjanje rodovitnih povr{in. Pove~ala se bo stopnja kompostiranja in upamo da tudi zmanj{al dele` zavr`ene hrane, ki je {e vedno nenormalno visok. V Evropi na prebivalca v povpre~ju zavr`emo pribli`no pol kilograma hrane na dan.

Ali je na{a okoljska zakonodaja dovolj ostra, so in{pekcijske slu`be z nadzorom dovolj u~inkovite?Bolj kot ostrina zakonodaje je problem njena implementaci-

ja, ki na mnogih podro~jih {epa ali celo manjka. Tako velik del realizacije odpade na prisilo s strani in{pektoratov, ki pa nimajo

dovolj kadra za pokrivanje vseh potreb in celotnega ozemlja Slovenije. Pojavljajo se tudi dvomi o u~inkovitosti dela, saj se jih nih~e ne boji. Tako so {e ob svoj preventivni vpliv, kar situacijo nadalje poslab{a. •

Avtor Jo`ica EKART

Na pogovoru z Ekologi brez meja

Ena zanimivej{ih smernic razvoja na podro~ju ravnanja z odpadki je t.i. strategija »Brez odpadkov« ali »Zero waste«. Strategija, ki v zadnjem ~asu dobiva svojo pravo podobo, se uresni~uje predvsem v razvitej{ih dr`avah.

Kaj je »Zero waste«»Zero waste« ali »brez odpadkov« je po mednarodno sprejeti

definiciji eti~ni, ekonomski in vizionarski cilj, ki vodi ljudi k spre-membi njihovih `ivljenjskih navad in prakse. Vodi k trajnostnemu ciklu v katerem so vsi odpadni materiali ali izdelki zasnovani tako, da so po primarni uporabi bodisi uporabni za druge upo-rabnike ali primerni za recikliranje. »Zero waste« tako v prvi vrsti pomeni na~rtovanje in obvladovanje produktov ter procesov na na~in, ki prepre~uje nastanek odpadkov, pri tem var~ujemo in ponovno uporabimo vse vire ter jih ne se`igamo ali trajnostno odlagamo. Tovrstni na~in prepre~uje odlaganje odpadkov v zemljo, vodo ali zrak in s tem pripomore k ohranjanju planeta. Klju~ni »Zero waste« principi so naslednji: maksimalno reciklira-nje, minimalno trajno odlaganje odpadkov, zmanj{anje porabe na splo{no, zagotavljanje izdelkov, ki so ponovno uporabljivi ali jih je mo`no reciklirati. Zdi se skoraj nemogo~e, vendar vse ve~ dr`av in lokalnih skupnosti dokazuje, da je to prava in mo`na smer razvoja.

Primer Nove ZelandijeV Novi Zelandiji so se priprave na novo strategijo ravnanja

z odpadki pri~ele `e v letu 2000, v drugi polovici leta 2001 pa

je bila strategija »Zero waste« sprejeta na dr`avni ravni, pod-prle so jo {tevilne lokalne skupnosti. Nova Zelandija s petimi klju~nimi politikami na tem podro~ju vztrajno gradi in razvija sistem trajnostnega ravnanja z odpadki. Klju~ne politike so: ustrezen zakonodajni okvir za zmanj{anje odpadkov, u~inkovita cenovna politika za odlaganje odpadkov, okoljski standardi in monitoring okoljskih kazalnikov, ustrezne in dostopne informa-cije gleda ravnanja z odpadki ter izobra`evanja, u~inkovita raba surovin in materialov v smislu ponovne uporabe in recikliranja. Izvajanje strategije ima poleg pozitivnih okoljskih u~inkov tudi u~inke na trgu dela, saj v naslednjih letih pri~akujejo ve~ deset tiso~ novih delovnih mest. Pomemben rezultat je tudi tesnej{a povezanost lokalnih skupnosti in proizvajalcev, ki so primorani izdelovati izdelke in embala`o, ki jo je mo~ ponovno uporabiti ali reciklirati. Nova Zelandija s svojimi aktivnostmi dokazuje, da »Zero waste« niso samo ~rke na papirju, ampak je to realnost. Lokalne skupnosti pa nameravajo cilje uresni~iti do leta 2015 in leta 2020.

Številne prilo`nosti in dolgoro~ne koristiStrategija »brez odpadkov« pomeni {tevilne koristi za

na{e okolje, saj pomeni manj{e onesna`evanje in ob dosegu kon~nega cilja celo brez onesna`evanja. Pomeni tudi {tevil-na nova delovna mesta, ki se bodo odpirala v povezavi z na~rtovanjem novih izdelkov, razvojem, logistiko, recikliranjem odpadkov ter izobra`evanjem. Dolgoro~ne koristi so torej ve~ kot o~itne, doseganje ciljev pa bo zahtevalo prilagoditve seda-njih procesov in {tevilne prilagoditve `ivljenjskih navad. Vse ve~ lokalnih skupnosti in dr`av se odlo~a za tovrstne spremembe in »Zero waste« strategijo, ob tem pa jasno poudarjajo, da to zah-teva tesno sodelovanje vseh, od dr`ave, industrije do kon~nega potro{nika. •

mag. Roman Toma`i~

ODPADKI10

@ivljenje brez odpadkov ali »Zero waste«

Strategija »brez odpadkov« ne zahteva le pametnega ravnanja z odpadki, ampak zahteva

tudi pametno na~rtovanje izdelkov, pravilno izbiro materialov, optimizirano distribucijo,

zbiranje odpadkov, izobra`evanje in na koncu ponovno uporabo ali recikliranje.

Odpadki so del na{ega vsakdanjika, njih

povzro~itelji pa smo prakti~no vsi. Za

re{evaje problematike ravnanja z odpadki

pripravljajo dr`ave in lokalne skupnosti

razli~ne na~rte ravnanja z odpadki in

strategije. Te vklju~ujejo lo~eno zbiranje

odpadkov, izobra`evanje povzro~iteljev

odpadkov, pridobivanje energije iz odpad-

kov, recikliranje in podobno.

Tako na osebni kot dru`beni ravni jo bomo morali sprejeti iz pozitivne perspe-ktive, ~e `elimo resni~no najti pot iz lastne krize. Gospodarski analitiki zatrjujejo, da je racionalizacija z vidika upada potro{nje pot v pogubo. Da gospodarske rasti ni, ~e se ne tro{i ve~ in zagotavlja nenehno ve~anje proizvodnje. Poenostavljeno povedano, da moramo vzdr`evati razmerje med proizvede-no koli~ino blaga in odjemom.

Ko v krizi odpove filozofija gospodarsko ekonomske logike in se sistem globalno skrha, nastopi re{evanje posameznika, ki ga ne re{i nih~e, ~e se ne re{i sam; ob tem pa se v ~asu krize tembolj poka`e kdo dejansko ho~e in zmore ve~ in krizo preprosto sprejme kot mo`nost temeljite in hitre prenove.

Realist prebrodi krizoLjudje z realnim pogledom na sedanje

stanje ve~ razmi{ljamo o izbolj{avah, bolj smo pripravljeni sodelovati, manj smo samo-zadostni, ter `elimo narediti ve~ in v kraj{em ~asu. Ne moremo biti podvr`eni malodu{ju, ker nam to preprosto ne dopu{~a vest, nas k racionaliziaciji nih~e ne rabi nenehno vzpodbujati in nismo konfliktni na to~kah, ki so zelo pomembne za obstoj nas samih. Ob tem nam je jasno prepoznavanje kaj nam dana{nji ukrep lahko pomeni za jutri, ~etudi bo te`ko sprejemljiv. Bolj se zanimamo za trende okrog nas in ve~ komuniciramo brez pogojevanja koristi.

Krivda, ki je dru`benaKo gre za racionalizacijo na dru`beni

ravni povpre~en bolje izobra`en posameznik zaposlen v gospodarstvu, ki je od nekdaj ivel samo od lastne pameti ne `ivi v iluziji, da bo za naslednjih 20 let opravljal delo na istem delovnem mestu. Zelo te`ko razume, da je globalna kriza v dobi informacijske revolucije 21. stoletja ve~ini danes {e vedno izgovor za nepripravljenost na hitro ukrepanje.

Racionalizacija celotne dru`be je zelo pogosto preko medijev namerno zavirana, prenova sistema pa v javnosti neprepoznana kot nujno potrebna. Deloma je krivda na strani oblasti, ta se ka`e le v tem, da oblastni-ki niso bili zmo`ni potreb po spremembah pravo~asno in na prav na~in prenesti na celotno dru`bo. Vsem nam je jasno, da ne moremo tro{iti ve~ kot pridelamo.

Sem res lahko izvzet kot krivec?Samo povr{na primerjava s {tevilnimi

sosednjimi dr`avami, ki niso v isto slabem

polo`aju, nam pove, koliko racionalnosti premoremo Slovenci kot dru`ba.

Ko gre zares, je potrebno primerno ve~ hitrega, racionalnega ukrepanja. Ne pre-moremo zavedanja, da katerokoli delovno mesto ni zgolj zagotovilo za pre`ivljanje in pogoj za eksisten~no rast, ampak tudi odgovornost posameznika ali smo naredili vse prav in doprinesli k bolj{emu prosperi-ranju bodisi podjetja, ustanove, nenazadnje cele dru`be.

Pravice zaposlenim zamegljujejo realno sliko stanja v krizi, prilagojenost na hitro in

u~inkovito poklicno prekvalificiranje pa je v Sloveniji problem, ki je tako razumljen tako kot misija nemogo~e.

Oklepanje starega je pogubno praviloKer se tehnolo{ki napredek in preboj med

najbolj{e ne vzdr`ujeta samo s kapitalom v materialnem smislu, ampak tudi s kapitalom ljudi, predvsem pogre{am dopu{~anje vple-tenosti v odlo~anje mlaj{ih generacij, ki niso »skusile« minulih sistemov gospodarstva in ki nimajo vcepljenega vzorca, da so vse spre-membe, ki so hitre nujno tudi slabe in ira-cionalne. Vse v svetu se nenehno spreminja; kaj nam koristi, ~e se mladi voljni sprememb ne bodo imeli prilike izkazati, ker dru`ba kot celota ni voljna dojeti, da je hitrost prilaga-janja bistvena, ter da Slovenci nikoli nismo bili ogromna, samozadostna dr`ava, ki se ji v ~asu izredne in te`ke globalne krize ni potrebno na hitro racionalizirati. •

Jo`ica EKART, glavna in odgovorna urednica

BESEDA UREDNICE 11

Racionalizacija kot edina pot naprej

Glede na znanstvene {tudije naj bi z dose-go tega cilja pomembno vplivali na klimat-ske spremembe in omejili segrevanje ozra~ja. EU komisija je pripravila na~rt (»Roadmap«), ki preu~uje mo`nosti za dosego tega cilja in hkrati pove~uje konkuren~nost ter zaneslji-vost dobave energije.

Razli~ne alternative in scenariji do leta 2050Na~rt predvideva, da imamo do leta

2050 na voljo ve~ scenarijev za dosego energetskih ciljev in zmanj{anje izpustov toplogrednih plinov. Vsak scenarij predvi-deva razli~no kombinacijo virov energije, dele`e obnovljivih virov energije, energetsko u~inkovitost in nove tehnologije kot je zajem in shranjevanje ogljika. Scenariji naj bi pomagali dr`avam EU izbrati pravo pot in pripraviti ustrezno politiko ter odlo~itve na podro~ju energetskega sektorja do leta 2050. Ne glede na izbrani scenarij pa se je treba zavedati nekaj dejstev: potre-ba po obnovljivih virih energije bo rasla, var~na raba energije bo klju~nega pomena, elektri~na energija bo pridobivala na pome-nu, investicije v energetskem sektorju bo treba pove~evati, uporaba fosilnih goriv se bo zmanj{evala.

Mo`ni scenariji do leta 2050Predvidenih je {est scenarijev, ki se med

seboj razlikujejo glede na stopnjo ener-getske u~inkovitosti, dele` uporabljenih obnovljivih virov energije, uporabo jedrske energije ter uporabo zajema in shranjevanja ogljika. Scenariji so naslednji: 1. Trenutno veljavni scenarij prehoda v nizkooglji~no dru`bo in gospodarstvo; 2. Scenarij izredne-ga pove~anja energetske u~inkovitosti (41% manj{e potrebe po energiji do leta 2050 glede na leto 2005/2006); 3. Raznolikost energetskih virov na skupnem trgu (vsi viri

energije so enakovredni in »tekmujejo« na trgu, noben vir ni dele`en dodatnih spod-bud); 4. Visoka stopnja uporabe obnovljivih virov energije (75% energije pridobljene iz obnovljivih virov do leta 2050 in 97% elektrike iz obnovljivih virov energije do leta 2050); 5. Zakasnela uporaba zajema in shranjevanja ogljika (jedrska energije bi pri tem scenariji dosegla kar 18% dele` od skupno primarno porabljene energije – tre-nutno 14%); 6. Nizka stopnja uporabe jedr-ske energije (pri tem scenariju je predvidena ve~ja uporaba zajema in shranjevanja oglji-ka). Vsaka dr`ava EU naj bi izbrala enega od predvidenih scenarijev ali morebitne razli~ice ter kombinacije. Ne glede na izbra-ni scenarij pa se postavlja kar nekaj klju~nih vpra{anj, ki jih pojasnjuje »Energetska pot EU do leta 2050«.

Kak{na bo vloga plina v prihodnje?Plin bo imel v obdobju transformacije

energetskega sistema velik pomen. Sprva bo nadome{~al premog in olje in bo v srednjero~nem obdobju pomagal zmanj{ati izpuste toplogrednih plinov nekje do leta 2030 ali 2035. Tudi v prihodnje do leta 2050 bo plin predvidoma imel pomemb-no vlogo predvsem pri ve~jih proizvajalcih energije.

Kako bomo uporabljali jedrsko energijo?EU komisija, kakor tudi energetski na~rt

do leta 2050, sta razmeroma nevtralna do vpra{anja rabe jedrske energije v dr`avah ~lanicah. Na~rt ne daje priporo~il ali napo-vedi kako naj bi se to podro~je razvijalo v prihodnje. Eden od scenarijev predvideva, da bi imeli leta 2050 skoraj ni~no proizvo-dnjo energije iz jedrskih elektrarn (scenarij, ki predvideva, da bi leta 2050 delovale le {e elektrarne, ki se trenutno gradijo, vse starej{e pa bi bile `e zaprte). Drugi scenarij, ki vklju~uje jedrsko energijo, pa predvideva, da bi s tehnologijo zajema in shranjevanja ogljika pri~eli z zakasnitvijo. Pri tem scena-riju pa bi morali pove~ati uporabo jedrske energije, ~e bi `eleli ostati z izpusti toplo-grednih plinov na ustrezni ravni. Zdi se, da

je uporaba jedrske energije prepu{~ena izbiri vsake posamezne dr`ave.

Ali bo cena elektri~ne energije {e nara{~ala?Cena elektri~ne energije bo v priho-

dnje rasla ne glede na izbrani scenarij. ^e bomo ostali na trenutni politiki uporabe razli~nih virov energije, se bo cena elektrike povi{ala zaradi vse vi{jih cen fosilnih goriv. Predvideva se, da se bo svetovna poraba, predvsem v azijskih dr`avah, pove~ala in rasle bodo tudi cene. V kolikor izberemo kak{en drug scenarij se bo cena elektri-ke ravno tako povi{ala, ker bodo nujno potrebna ve~ja vlaganja v infrastrukturo in tehnologije. Ta scenarij ravno tako pomeni posledi~no vi{je cene elektrike.

Kak{no vlogo bodo imeli obnovljivi viri energije in energetska u~inkovitost?Obnovljivi viri energije bodo imeli izredno

velik pomen v prihodnje. V prakti~no vseh scenarijih se predvideva, da bo pridobivanje energije iz obnovljivih virov strmo nara{~alo. Še posebno rast se predvideva v scenariju »4. Visoka stopnja uporabe obnovljivih virov energije«, kjer se predvideva 75% energije pridobljene iz obnovljivih virov do leta 2050 in 97% elektrike iz obnovljivih virov energije do leta 2050. Podobno velik poudarek bo tudi na energetski u~inkovitosti. Da bi dose-gli zastavljene cilje bi morali zmanj{ati pora-bo energije za 32% do 41% glede na leto 2005/2006, kar pomeni {tevilne projekte in aktivnosti na tem podro~ju v prihodnje.

Kriti~ni pogled ali realnost?Zdi se, da se pri vseh politikah EU

in dolgoro~nih na~rtih na nekaj pozablja, da nekaj manjka v celotni sliki. Manjkajo namre~ druge dr`ave in na~rti ter zaveze drugih dr`av. Treba se ja zavedati da EU k skupni koli~ini izpustov CO2 pripomore le kak{nih 15% (podatek za 2008). ^etudi v EU emisije ali na splo{no onesna`evanje zni`amo na minimum in ostale dr`ave ne pristopijo k ustreznim var~evalnim ukrepom in obnovljivim virom energije, bo u~inek EU prizadevanj dokaj nizek. •

TR

EU Scenariji za doseganje ciljev do leta 2050 v ve~ini predvidevajo vse ve~ji dele` obnovljivih virov

energije, mo`ni pa so tudi scenariji, ki bodo zahtevali mo~no prisotnost drugih virov, npr. jedrske energije

(foto: Hans Hillewaert)

Energetska pot EU do leta 2050

EU si je zadala ambiciozni

cilj zmanj{ati emisije toplo-

grednih plinov za 80% do 95%

do leta 2050 glede izpuste iz

referen~nega leta 1990.

STANJE OKOLJA 13

Ta je najvi{ja v mestnih sredi{~ih in ob prometnih cestah, nanjo pa vplivajo tudi trenutne vremenske razme-re. Zaradi {kodljivih u~inkov je marsikje potrebno prebi-valce obve{~ati o stopnji onesna`enosti, zlasti ~e ta prese`e najvi{je dopustne vre-dnosti.

Program CiteairNamenjen je obve{~anju

me{~anov o tem, kako onesna`en je zrak. Zato lahko ljudje v ~asu vi{je onesna`enosti spremeni-jo svoje dnevne na~rte in se ~im manj zadr`ujejo zunaj. To zlasti velja za ljudi z bole-znimi dihal, srca, o`ilja ter za nose~nice in otroke. Trenutno onesna`enost ponazorimo z barvno lestvico s petimi sto-pnjami ali s {tevilko. Zelena ozna~uje ~ist zrak rde~a pa mo~no onesna`en zrak. Ker so koncentracije onesna`eval najvi{je v prometu, na obro-bju pa ni`je, vedno podajo vrednosti v prometu in izven njega.

Maribor med evropskimi mestiSodelovanje v projektu Citeair

Mariboru kot prvemu mestu v Sloveniji omogo~a, da lahko me{~ani preko spleta opazuje-mo stanje v mestu. S klikom na www.airqualitynow.eu in s klikom na Maribor sledi slikov-na informacija o trenutnem sta-nju. Na~in prikaza je razumljiv ter prikazuje trenutno kakovost zraka v mestu, e bi onesna`enje preseglo vse pametne meje, bi morali izvesti za~asne ukrepe, na primer omejiti promet, zaustaviti kuri{~a na manj ~iste energente ali omejiti delovanje industrijskih onesna`evalcev.

Du{ikov dioksid in ozon Koli~ina du{ikovega dioksi-

da (NO2) je v mestih odvisna predvsem od vremenskih razmer

in prisotnosti ozona, glavni vir pa je promet. Onesna`enost je visoka poleg prometnih cest, in v hladnih zimskih dneh z malo vetra. Povi{ana prisotnost tega plina povzro~i ka{elj, bronhitis, oslabitev imunskega sistema, pove~anje alergijskih reakcij ter vi{je stopnje obolevnosti, priza-deti so tudi astmatiki.

Ozon (O3) je visoko reaktiven plin, ki je v stratosferi koristen, pri tleh pa {kodljiv. Vir so izpuhi motornih vozil, industrija ter hlapi goriv in topil, pa tudi goz-dni in travni{ki po`ari, pojavlja se tudi v son~nih dneh poletnih mesecev. Ve~kratna izpostavlje-nost povi{anim stopnjam ozona lahko povzro~i stalne okvare plju~, bole~ine v prsih, ka{ljanje, bruhanje in dra`enje grla. Nastaja v onesna`enem zraku in vro~em vremenu zato {kodi

vsem, ki se gibljejo na prostem, posebej otrokom, starej{im, delavcem in {portnikom.

Trdni delci in `veplov dioksidSestava delcev je odvisna od

izvora, manj{i pa ostanejo v atmosferi ve~ tednov in jih iz zraka spere {ele de`. Glavni viri so promet, tudi letalski, indu-strija, energetski objekti kuri{~a. Ve~ina delcev je sestavljena iz ogljika, na tega pa se ve`ejo kovine, organska topila ali ozon. Najmanj{i delci so najnevarnej{i, pove~ajo umrljivost za bolezni-mi dihal, srca in o`ilja. ^e vse-bujejo te`ke kovine, je njihova strupenost {e ve~ja, prisotnost cinka pa pove~a mo~ vnetja, vi{a stopnjo odmiranja tkiv in povzro~a preob~utljivosti plju~.

@veplov dioksid (SO2) je brez-barven plin z vonjem, ki dra`i, z vlago se spremeni v `veplovo kislino ki se nato nalaga kot kisel de` ali sneg. Industrija ga upo-rablja za beljenje, dezinfekcijo in konzerviranje hrane. Glavni vir je zgorevanje nafte ali premoga, elektrarne, rafinerije nafte in veli-ki industrijski obrati. Kratkoro~no izpostavljanje `veplovem dioksi-du povzro~i te`ave astmatikom in ob~utljivim ljudem, otroci pa v krajih z onesna`enim zrakom pogosteje obolevajo za ka{ljem, bronhitisom in infekcijami glo-blje v dihalih. •

Tihec

Kaj dihamo v mestih

Kakovost zraka

v mestih bi bilo

potrebo enako resno

obravnavati, kot

globalno segrevanje.

Poleg du{ikovih

oksidov se pove~uje

tudi koli~ina drob-

nih delcev, zato

povsod v Evropi

opa`amo nara{~anje

onesna`enosti.

Internetni prikaz ~istosti zraka v Mariboru je dobra informacija za vse me{~ane

Podoben prizor lahko danes vidimo v vseh malo ve~jih slovenskih mestih

Kljub {tevilnim polemikam, kritikam in nevarnostim ter na drugi strani koristim ter prednostim jedrske energije, se jedrska energija v svetu {e naprej razvija in post-avljajo se nove jedrske elektrarne ravno v tem trenutku. Vzporedno z velikimi jedr-skimi elektrarnami pa se po~asi a vztrajno razvija nova smer majhnih jedrskih reak-torjev, ki po mnenju strokovnjakov pome-nijo novo prilo`nost za jedrsko energijo. V ZDA je vlada naznanila mo`nost sredstev za majhne jedrske reaktorje v vi{ini $450 milijonov.

Majhni jedrski reaktorjiMajhni jedrski reaktorji naj bi imeli

zmogljivost do 300 MW ali za pribli`no 200.000 gospodinjstev. Prednost teh reak-torjev bi bila modularnost, kar pomeni, da bi se lahko ob pove~anih ali zmanj{anih potrebah po energiji ti reaktorji dodajali ali odvzemali. Reaktorji bi se predvidoma pro-izvajali v tovarnah ter nato dostavili s pre-vozom na zahtevano mesto. Z mno`i~nej{o proizvodnjo bi na ta na~in zni`ali stro{ke izdelave. Prednost manj{ih reaktorjev v primerjavi z velikimi elektrarnami je tudi

v financiranju. Domnevamo lahko, da bi za manj{i reaktor hitreje na{li investitorja, ker bi bila postavitev novega reaktorja hitra, ravno tako zagon. Na ta na~in bi se investitorjem hitreje za~ela vra~ati vlo`ena sredstva, kot pa v primerjavi z gradnjo veli-ke jedrske elektrarne. Manj{i reaktorji naj bi predvidoma uporabljali podobne gorivne palice kot veliki reaktorji, le da bi bile te lahko kraj{e. Izgorevanje pa naj bi poteka-lo po~asneje in bi tako gorivo menjali na vsake {tiri leta.

Primer v ZDAPodjetje B&W Modular Nuclear

Energy na~rtuje izdelavo modularne-ga in integriranega reaktorja, ki bi ga lahko izdelali v tovarni in dostavili na zahtevano mesto. Dimenzije reaktorja bi bile primerne za prevoz s tovornim vlakom, dol`ina bi bila 25 metrov in {irina 4 metre. Reaktor bi deloval pod visokim pritiskom in visoko temperaturo. Tovrstni reaktorji so se sicer `e upora-bljali v ladjah na jedrski pogon. Podobne reaktorje na~rtujejo tudi druga podjetja iz podro~ja jedrske energije po svetu.

Morebitna prihodnost majhnih jedrskih reaktorjevMajhni reaktorji morda pomenijo pri-

hodnost jedrske energije, vendar je pred njimi {e dolga pot. Imajo sicer {tevilne prednosti, vendar za enkrat {e na papir-ju. Med prednostmi je cenej{a in hitrej{a izdelava, v kolikor bi pri{lo do mno`i~ne proizvodnje v tovarnah, mobilnost, modu-larnost, kraj{i ~as postavitve in zagona, manj{e investicije, enaki ali bolj{i pogoji za zagotavljanje varnosti. Po drugi strani pa so tukaj tudi izzivi. Predvideva se, da stro{ki glede dovoljenj in dokumentacije ne bodo bistveno ni`ji kot pri velikih jedrskih elektrarnah, obdobje preizku{anja do redne proizvodnje bo dolgo, v kolikor ne pride do mno`i~ne proizvodnje bodo stro{ki na MW mo~i vi{ji kot pri velikih elektrarnah. Smer je torej za~rtana, ~as pa bo pokazal ali je ta tehnologija zrela in sprejemljiva. •

TR

JEDRSKA PRIHODNOST14

So lahko majhni jedrski reaktorji prihodnost za jedrsko energijo?

Namesto velikih jedrskih reaktorjev se razvija vzporedna

smer jedrske energije, ki bi temeljila na majhnih, modu-

larnih ter distribuiranih jedrskih reaktorjih (foto:Rama).

OBISKALI SMO 15

Na sejmu MCExpocomfort tudi dru`ba Butan plin V Milanu je v marcu pote-

kal mednarodni sejem Mostra Convegno Expocomfort. Dru`ba Butan plin d.d. se ga tradicio-nalno udele`uje z novinarji, ki smo ob tej priliki imeli mo`nost spoznati strate{ko usmeritev podjetja in njihovega lastni{kega partnerja Liquigas.

Z novimi energetskimi smer-nicami podjetji napovedujeta nove alternativne energetske re{itve.

Toma` Grm, generalni direk-tor dru`be Butan plin, je izpo-stavil pomen energetskih re{itev, ki kon~nemu potro{niku zago-tovljajo konkretne prihranke energije. V dru`bi se zavedajo pomena novih energetskih smer-nic. Kot hitra in u~inkovita ener-getska alternativna re{itev pod-jetja, ki je bilo dosedaj poznano po dobavi plinohramov, jeklenk in avtoplina, se vse bolj uvelja-vlja soproizvodnja toplotne in elektri~ne energije.

Pred dvema letoma so prvi~ predstavili manj{o kogeneracij-sko enoto za uporabo tudi v gospodinjstvih. Danes se z ve~imi realiziranimi sistemi soproizvo-dnje toplote in elektrike potrjuje, da trgu nudijo u~inkovite, re{itve za tovrstne investicije kogenera-cijskih naprav, kar je v ~asu krize toliko bolj pomembno.

@al cena fosilnih goriv raste,

gospodinjstev, ki pa ne zmorejo energetsko sanirati objektov v smislu celostne energetske sana-cije, pa je ~edalje ve~.

V Butan plinu lahko ponudijo konkretne re{itve za zmanj{anje stro{kov za ogrevanje v kombi-naciji starega ogrevalnega sis-tema. Kot dobra alternativa so mo`ni kondenzacijski kotli na uteko~injen naftni plin - UNP v kombinaciji s klasi~nim siste-mom ogrevanja, solarnimi siste-mi ali toplotnimi ~rpalkami.

Kondenzacijski kotli v kombinaciji z obno-vljivimi viri energije so odli~na re{itevNi nujno potrebno, da ob

energetski sanaciji hi{e, v kolikor naletimo na omejitve v posega-nje objekta, v celoti zamenjamo ogrevalni sistem.

Investicije ob zamenjavi sta-rega ogrevalnega sistema s siste-

mom na obnovljive vire zna{ajo od 6. - 12.000 EUR, toliko viso-ka investicija pa je marsikomu nedosegljiva.

V Butan plinu so prepri~ani, da se izpla~a izvesti enostaven ukrep zamenjave kotla s kon-denzacijskim. Investicija vas ob letnih 40% prihrankih energije stane le cca. 2.000 EUR in je v primerjavi z drugimi vrstami ogrevanja z alternativnimi viri kot so toplotne ~rpalke ali kotli na lesno biomaso ob~utno ni`ja.

Za ogrevanje sanitarne vode je absolutno smiselno koristiti kombinacijo kondenzacijskega kotla in son~nih kolektorjev ali kombnacijo kondernzacijskega kotla in toplotne ~rpalke za sani-tarno vodo, pri ~emer vas ob 70% prihrankih energije za ogre-vanje sanitarne vode son~ni spre-jemniki stanejo cca. 4.000 EUR, toplotna ~rpalka za sanitarno vodo pa od 1.200 do 2.000 EUR.

V primeru, da {e niste izvedli preprostih ukrepov za zmanj{anje toplotnih izgub v hi{i, ki prina{ajo konkretne prihranke energije, vam v pod-jetju Butan plin priporo~ajo, da redno izvajate ~i{~enje in servis pe~i, ustrezno namesti-te ali nastavite termostatske ventile, namestite izolacijo za radiatorje in na razvodne cevi, ter v prostoru zni`ate tempe-raturo za 1 °C. Z na{tetimi pre-prostimi ukrepi lahko stro{ke ogrevanja zmanj{ate tudi za 15%. •

Jo`ica EKART

Butan plin z novimi usmeritvamiNove energetske smernice narekujejo alternativne re{itve

Toma` Grm, direktor dru`be Butan plin:

»V Butan plinu se zavedamo, da bodo na

dolgi rok obstala le tista energetska pod-

jetja, ki bodo znala uporabnikom ponuditi

celovite energetske re{itve, ki bodo zagot-

avljale velike prihranke pri porabi energije.

Prihodnost le`i v kombinaciji klasi~nih

in alternativnih energentov, zato tak{ne

re{itve `e razvijamo. Pri~akujemo, da

bomo lahko nove energetske pakete pred-

stavili slovenskemu trgu `e v prvi polovici

leto{njega leta. Seveda pa ne gre zanema-

riti vpra{anja energetske potratnosti stavb

in ukrepov za njihovo saniranje.«

Novosti s podro~ja alternativnih energetskih re{itev v kombinaciji z uteko~injenim naftnim

plinom je predstavila tudi dru`ba Liquigas na sejmu MCExpocomfort 2012, ki je podobno

kot Butan plin del koncerna SHV, najve~jega distributerja uteko~injenega naftnega plina

(UNP) na svetu.

Na sliki z leve proti desni: Toma` Grm, direktor Butan plin, Paolo Dal Lago, predsednik NS

Butan plin in predsednik uprave Liquigasa, Simon Franken, CEO Liquigasa in ~lan izvr{nega

odbora SHV Energy in Mitja Štoka, komercialni direktor Butan Plin

Ekipa slovenskih novinarjev v Milanu

KOGENERACIJA16

Na delavnici so strokovnjaki udele`encem predstavili delovanje kogeneracije na zemelj-ski plin, tr`ne in tehnolo{ke trende ter kako strokovno in finan~no uspe{no izvesti pro-jekt postavitve kogeneracije. Udele`enci so si ogledali tudi kogeneraciji v Dija{kem in {tudentskem domu Novo mesto ter v poslov-ni stavbi podjetja Istrabenz Plini.

Dana{nje `e tretje tovrstne delavnice se je udele`ilo ve~ kot 50 udele`encev iz razli~nih organizacij javnega in zasebnega sektorja iz Dolenjske in Posavja, kar je jasen pokazatelj, da je kogeneracija na zemeljski plin aktualna in pomembna tema.

Mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP, je uvodoma poudaril, da pomen zemelj-skega plina nara{~a, saj se uporaba {iri na razli~na podro~ja: od zasebnih uporabnikov za ogrevanje, do soproizvodnje toplote in elektri~ne energije, vedno ve~ji pomen pa dobiva tudi uporaba zemeljskega v prome-tu. Udele`ence delavnice je pozdravil tudi prof. dr. Peter Novak, dekan Visoke {ole za tehnologije in sisteme, ki je dejal, da je odlo~itev za umestitev enote SPTE v objekt ne le odlo~itev za danes, temve~ tudi re{itev za prihodnost. »Ko bo zemeljskega plina zmanjkalo, bodo izdelovali sinteti~nega ali pa bodo SPTE enote delovale v kombinaciji z obnovljivimi viri energije«, je dodal Novak. Vodja Centra za energetsko u~inkovitost z

Instituta »Jo`ef Stefan«, mag. Stane Mer{e, je udele`ence seznanil s SPTE in trendi na trgu. Jasmina Bajec, analiti~arka v sektorju za obnovljive vire, raziskave in razvoj pri Borzen d.o.o. pa jim je predstavila delovanje podpornih shem za elektri~no energijo iz visoko u~inkovitih SPTE.

V drugem sklopu je Aleks Jan iz podjetja Energen na podlagi nekaj letnih izku{enj pri ume{~anju SPTE enot v objekte predstavil korake od ideje do izvedbe tak{nega projekta ter na kaj morajo biti investitorji {e posebej pozorni, da bodo projekt umestitve SPTE

uspe{no izpeljali. Matja` Miklav~i~ iz podjetja SODO pa je udele`ence seznanil s postopkom vklju~itve enote SPTE na elektri~no omre`je.

Ker predstavljajo tovrstni projekti velik finan~en zalogaj, so predavatelji udele`ence seznanili tudi z razli~nimi mo`nostmi za izpeljavo oz. financiranje projekta. Branko Ka{nik z In{tituta za javno-zasebno partner-stvo je udele`encem predstavil najhitrej{o pot do vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva pri umestitvi sistema SPTE. Eva Mohar iz UniCredit Banke je na kratko predstavila na~ine financiranja investicij v SPTE, katera so glavna tveganja s katerimi se sre~ujejo pri investicijah, kako taka tveganja omejiti ter okvirne pogoje financiranja.

V zadnjem delu pa so investitorji in lastniki predstavili nekaj primerov dobre prakse SPTE v Sloveniji. Mag. Aleks Jan, izvr{ni direktor podjetja Energen, je pred-stavil nekaj primerov SPTE razli~nih veli-kosti, pri ~emer se je osredoto~il pred-vsem na rezultate delovanja ter izku{nje pri na~rtovanju, izvedbi in upravljanju posame-znega projekta. Sa{a Rodo{ek iz podjetja TES je predstavil delovanje SPTE naprave v stanovanjskem objektu v Mariboru, vi{ino prihranka, ki so ga z umestitvijo enote SPTE dosegli, ter koncept mobilne kotlov-nice Megapack. Peter Komplet iz podjetja Viessmann pa je med drugim predstavil sistem mikrokogeneracije za modernizacijo dru`inskih hi{ na osnovi Stirling motorja.

Delavnico so udele`enci zaklju~ili

z ogledom kogeneracije v Dija{kem in {tudentskem domu Novo mesto ter v poslovni stavbi podjetja Istrabenz Plini. Da postaja umestitev SPTE enot vedno bolj zanimiva tudi na Dolenjskem ka`e dejstvo, da bosta v kratkem z obratovanjem pri~eli dve novi enoti v Planetu Tu{ ter v poslov-nem objektu Hedera. •

Kogeneracija na zemeljski plin

Udele`ence delavnice je pozdravil tudi prof.dr. Peter

Novak, dekan Visoke {ole za tehnologije in sisteme

Udele`enci delavnice o kogeneraciji na zemeljski plinOgled kogeneracije na terenu

Delavnica o kogeneraciji

na zemeljski plin je

letos potekala v Dija{kem

in {tudentskem domu

Novo mesto v organizaciji

Gospodarskega interesnega

zdru`enja za distribucijo

zemeljskega plina.

mag. Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega

zdru`enja za distribucijo zemeljskega plina

KOGENERACIJA 17

Fakulteta za {port v Ljubljani je od predlani bogatej{a za ve~jo kogeneracijsko enoto, kapacitete 140 kWe/207 kWth, s kate-ro letno proizvedejo 1.660 MW toplote, letni energetski prihra-nek zna{a 20%, prihranek emisij pa celih 255 ton na leto.

Soproizvodnja toplote elektri~ne energije, kraj{e sopro-izvodnja (SPTE) ali kogeneracija, je proces so~asnega pretvarja-nja energije goriva v toploto in elektri~no energijo. So~asna izraba goriva za pridobivanje toplotne in elektri~ne energije omogo~a velike prihranke pri-marne energije ter zmanj{anje stro{kov energetske oskrbe, brez spreminjanja proizvodnih proce-sov. SPTE naprava je primerna za vse vrste objektov, tako za javne kot zasebne. Optimalna velikost oz. mo~ SPTE je odvisna od toplotnih potreb oz. porabe toplote v objektu. Javni objek-ti so dober primer u~inkovite rabe energije, kjer se javni sektor odlo~i za lastno investicijo v SPTE ali pa za izvedbo preko javno zasebnega partnerstva (JZP). Za tak{en na~in investicije s pomo~jo JZP so se v letu 2010 odlo~ili na Fakulteti za {port v Ljubljani.

S kogeneracijo pokri-vajo ve~ kot polovico potreb po toplotiPodjetje Energen d.o.o. je

investitor v napravo SPTE veli-kosti 140 kWe/207 kWth, njeno delovanje pa dosega 7000 obra-tovalnih ur na letni ravni s koge-neracijo pokrivajo ve~ kot polovi-co potreb po toploti. Proizvedena toplota se porablja za ogrevanje in toplo sanitarno vodo, proi-zvedena elektri~na energija pa se porablja za lastne potrebe skoraj v celoti, pri ~emer se ustvarjajo dodatni prihranki. Pri delovanju SPTE in proizvodnji elektri~ne energije prihaja tudi do prese`ka potreb, zato Fakulteta za {port vi{ke neporabljene elektri~ne energije oddaja v distribucijsko omre je ter tako skrbi za dodatno energetsko u~inkovitost. SPTE na Fakulteti za {port letno proizvede 1.660 MW toplote, letni prihra-nek energije na ra~un elektri~ne energije in toplote pa zna{a 20 %. SPTE pomembno prispeva k ni jemu dele`u emisij v ozra~je, saj prihranek emisij CO2 zna{a 255 ton na leto. Podjetje Energen d.o.o. na Fakulteti za {port opra-vlja servisne storitve SPTE in ima popoln nadzor nad delovanjem naprave 24 ur dnevno. S tak{nim spremljanjem podatkov in urnimi

analizami delovanja naprave SPTE je Fakulteti za {port omogo~eno doseganje {e ve~jih prihrankov na letni ravni in u~inkovitej{e delo-vanje SPTE.

Glede na vse ve~ji pomen ozave{~anja pomena u~inkovite rabe energije in vloge pri izobra`evanju na omenje-nem podro~ju, so umestitve SPTE v izobra`evalne insti-tucije priporo~ljive, saj so le-te med ve~jimi porabniki energije. Investicija v tak{ne sisteme je pomembna predvsem z vidika pomena energetske u~inkovitosti posamezne izobra`evalne institu-cije, ki je na nek na~in tudi vzor vsem drugim javnim institucijam.

Podjetje Energen, d.o.o. je med drugim uspe{no umestilo SPTE naprave tudi v naslednje {ole oz. izobra`evalne institucije, kot so Osnovna {ola Škale v Velenju, Osnovna {ola Stra`i{~e v Kranju, Osnovna {ola Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, Osnovna {ola Komenda, osnov-na {ola Zalog ter Dija{ki in {tudentski dom Novo mesto.

Za podrobnej{e podatke o delovanju kotlovnice oz. sopro-izvodnje toplote in elektri~ne energije se lahko obrnete na

Energen d.o.o., Tehnolo{ki park 21, Ljubljana (www.energen.si). Podjetje Energen, d.o.o. je namestilo preko 30 soproizvo-dnih enot v Sloveniji tako v jav-nem kot zasebnem sektorju, kar jih uvr{~a na 1. mesto med vsemi ponudniki tovrstnih storitev. V podjetju vam nudijo brezpla~no tehni~no analizo mo`nosti ume-stitve soproizvodnje toplotne in elektri~ne energije v va{ objekt, zato jih kontaktirajte na tel. {t. 0599 66 587 •

Soproizvodnja toplote in elektri~ne energije v ve~jem javnem objektu

SPTE na Fakulteti za {port

SPTE na Fakulteti za {port

Green Building je sis-tem pove~evanja energetske u~inkovitosti stavb, pri ~emer so mi{ljeni izbolj{ana toplotna izolacija, u~inkovito ogrevanje in hlajenje, inteligentni siste-mi krmiljenja in prestrezanje energije sonca. V ta program je na evropskem nivoju trenutno vklju~enih 364 udele`encev s 616 zgradbami, ki so lani dosegle skupni energetski pri-hranek 514.000 MWh.

Green Building in GreenLightOcenjevanje stavb so raz{irili

{e na var~evalne dose`ke na podro~ju razsvetljave. Na tem podro~ju je trenutno vklju~enih 710 udele`encev, ki so lani dosegli skupni energetski pri-hranek 304.000 MWh. Letos je prijavljene projekte ocenjevala `irija, sestavljena iz dveh ita-lijanskih in enega nem{kega strokovnjaka, vsi specialisti za energetsko u~inkovitost stavb. @irija je letos podelila {e dodatno posebno priznanje za najbolj inovativni var~evalni projekt, ki ga je dobilo pod-jetje Megaron Vukovar d.o.o. iz Hrva{ke. Objekt je hotel z restavracijo, letni prihranek 130 MWh, zmanj{anje porabe zna{a 112%, stavba pa je postala plu-senergijski objekt.

19 zmagovalcev iz 10 EU dr`avSvoje projekte je prijavi-

lo 19 organizacij, zmagoval-ci pa so projekti iz Avstrije,

Belgije, Danske, Francije, Nem~ije, Italije, Romunije, Španije, Švedske in Velike Britanije. Eden od zmagovalcev s podro~ja predelave obstoje~e stavbe v nizkoenergijsko je nem{ka hotelska veriga Derag, ki je dosegla 88% zmanj{anje porabe energije s prihranki 304 MWh na leto. V katego-riji novih objektov je zmagala tudi upravna zgradba {vedske firme Fabege AB, z doseganjem 64% zmanj{anje in prihrankom 3.411 MWh letno.

V programu GreenLight je nagrajenec angle{ki Data Migration Centre, kjer so pora-bo za razsvetljavo zmanj{ali za 95%, s prihrankom 732 MWh letno. ^lani `irije so izra~unali, da povpre~no zmanj{anje pora-be energije vseh nagrajenih stavb in razsvetljav zna{a kar 68,5%. •

Tihec

ZANIMIVOSTI18

Green Building nagrade 2012

Evropska komisija `e ve~ let promovira

predelavo ali gradnjo stavb, ki imajo

nato mnogo ni`jo porabo energije. Pri tem

ni pomembno, ali so se tega lotili investi-

torji na javnih ali zasebnih stavbah, prav

tako ni va`no ali je bil za predelavo upora-

bljen javni ali zasebni kapital.

S predelavo hotela verige Derag v Italiji so dosegli 88% zmanj{anje porabe energije

Hitrost, s katero naravi odvze-mamo dragocene snovi in jih po zelo kratki dobi uporabe spre-minjamo v odpadke, ves ~as nara{~a. Z recikliranjem zajame-mo samo del celih gor odpadkov, ki nato kon~ajo na deponijah ali v naravi. Deponije se pravi-loma nahajajo v bli`ini mest, ki bodo po~asi obkro`ena z bolje ali slab{e prikritimi kupi odpad-kov. V Nem~iji 1000 ljudi letno odvr`e v posode za smeti kar 450 ton hi{nih odpadkov, kar je zastra{ujo~a {tevilka. Problem je {e dolga doba razpadanja nekaterih sodobnih materialov, ki se bodo v okolju razgrajevali nekaj prihodnjih tiso~letij.

Recikliranje samo delna re{itevRecikliranje odpadkov danes progla{amo za osrednjo nalo-

go trajnostnega razvoja, ki pa ~love{tva ne more re{iti niti pred pomanjkanjem surovin niti pred zasipanjem z odpadki. Z recikliranjem problem samo odlagamo za nekaj deset let, saj nam uspe reciklirati povpre~no samo okrog 2% osnovnih surovin, morali pa bi jih 80%. Svetovna poraba jekla na pri-mer izjemno raste, s starim `elezom pa pokrijemo samo 3% potreb. Pri tem so postopki recikliranja {e velik porabnik ener-gije in onesna`evalec. Prava re{itev ti~i v zmanj{anju porabe, proizvodnji in uporabi ~im bolj trajnih dobrin in spremembi potro{ni{kih navad, ki smo si jih pustili vsiliti. •

st

Odpadki so globalni problem

^as razpadanja posameznih izdelkov poka`e

posledice netrajnostnega obna{anja

Ve~ina nas se vozi v slu`bo samih. Zakaj si ne bi delili proste sede`e v avtu z drugimi, ki se vozijo v slu`bo na istih relacijah?

V podjetju Intensio d.o.o. so se odlo~ili, da storijo nekaj dobrega za ljudi v teh kriznih ~asih. Razvili so brezpla~ni servis (prvi te vrste v Sloveniji) za iskanje podobnih poti, ki jih ljudje opravljamo vsak dan – vo`nja v slu`bo in nazaj. Uporabnik servisa vpi{e kraj doma, kraj slu`be ter ~as za~etka in konca dela. Servis uporabniku vrne vse druge poti, ki so podobne njegovi, pravtako pa obvesti vse te uporabnike preko elektronske po{te, da imajo novega potencialnega sopotnika. Servis je anonimem, uporabniki si lahko kasneje izmenjajo elektronske naslove ali mobilne {tevilke. @elijo, da ~imve~ ljudi izve za ta servis, ker ve~ kot je uporabnikov, ve~ je tudi mo`nosti, da uporabniki najdejo sopotnike.

Servis se nahaja na www.koliko.si •

Kako prihraniti vsaj polovico denarja pri vo`nji v slu`bo?

Sejemsko dogajanje bo ponudi-lo {tevilne koristne odgovore o energet-ski u~inkovitosti v ogrevanju, hlajenju in prezra~evanju, obetajo se prikazi primerov dobrih praks v novogradnji in obnovi stavb, vse dni bodo brezpla~no svetova-li svetovalci energetske svetovalne mre`e ENSVET. Generalni pokrovitelj sejmov je Bisol, Son~no podjetje.

V ospredju sejemskega dogajanja je traj-nostni vidik, razstavljeni izdelki so okolju prijazni ter energetsko visoko u~inkoviti, pojasnjujejo v dru`bi Celjski sejem d.d., ki je organizator sejmov. Ne le v razstav-nem delu, tudi v spremljevalnem progra-mu bodo najve~ji strokovnjaki svojega podro~ja odgovorili na najbolj aktualna vpra{anja vsebinskih podro~ij {tirih sejmov.

Brezpla~na svetovanja, primeri dobrih praks in strokovna tekmovanjaZa posameznike in gospodinjstva bodo

zagotovo koristni prikazi primerov dobrih praks. Obetajo se tudi {tevilna energetska svetovanja, kjer bodo obiskovalci dobili konkretne nasvete, kako se lotiti energet-sko u~inkovite obnove ali novogradnje oz. var~no, okoljsko odgovorno bivati.

Vsak dan med 10. in 17. uro se bodo tako na razstavnem prostoru Eko sklada v sejemski dvorani L1 obiskovalci lahko pogovorili s svetovalci energetsko sve-

tovalne mre`e ENSVET (www.ensvet.si). Brezpla~no energetsko svetovanje s podro~ij u~inkovite rabe energije in obno-vljivih virov energije (OVE) jim bo v pomo~ pri obnovi obstoje~ih stanovanjskih stavb ali pa pri snovanju optimalnih re{itev za novogradnje.

Do informacij iz prve roke bodo pri{li tudi vsi, ki razmi{ljajo o postavitvi svoje son~ne elektrarne, o energetskih u~inkovitosti v lu~i globalnih trendov bodo spregovorili Siemensovi strokovnjaki, o modrem gospodarstvu ali »kako zaslu`iti z u~inkovito rabo energije« pa bo govora na seminarju, ki ga pripravlja Energetika.NET. Zanimiva razprave pa se obeta tudi na Dnevu centra ponovne uporabe, ki ga pripravlja Okoljsko raziskovali zavod, pa tudi na delavnici kogeneracija na zemeljski plin, ki jo v sodelovanju s Celjskim sejmom pripravlja GIZ DZP. Predstavljene bodo tako prednosti in trendi na trgu, kak{en je postopek postavitve, obratovanja in vzdr`evanje enote soproizvodnje elektri~ne energije in toplote (SPTE), pa tudi primeri dobrih praks SPTE v Sloveniji.

Na sejmih bomo znova izvedeli, kje se izobra`ujejo najbolj{i instalaterji strojnih instalacij, pa tudi kdo so najbolj{i varilci.

Novosti in sejemski popustiPosebej zanimivo pa bo tudi na razstav-

nih prostorih, saj razstavljavci napovedu-

jejo {tevilne novosti in posebne sejemske ugodnosti.

Na sejmu Eko se med drugim obeta predstavitev biolo{ke ~istilne naprave, ki deluje brez elektrike in dodajanja prepara-tov. Na ogled bodo re{itve biotehnolo{kega ~i{~enja - predstavljeni bodo npr. biolo{ki ~istilci delcev na vodni osnovi, ki o~istijo dele ma{~ob in olj in pri tem ne {koduje uporabniku in okolju -, sodobno ekolo{ko vozilo za praznjenje zvonastih zabojnikov, inovativne re{itve za ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embala`o, odpa-dno elektri~no in elektronsko opremo, odpadnimi baterijami in akumulatorji ter drugimi odpadki, ki nastanejo kot stranski produkt v {tevilnih dejavnostih. Obiskovalci se bodo lahko na zabaven na~in pou~ili o ustreznem lo~enem zbiranju odpadkov, predstavljene bodo celovite re{ite za kako-vostno ravnanje z odpadki ter sistemi za zbiranje in uporabo de`evnice v hi{i ali na vrtu. Podjetje Simbio, ki srbi za zbiranje in odvoz odpadkov v 12 ob~inah Savinjske regije, na sejmu napoveduje prakti~no predstavitev pravilnega lo~evanja odpad-kov.

Obiskovalci sejmov lahko podrobnej{i pregled dnevnega dogajanja najdejo na spletni strani www.ce-sejem.si. Sejmi bodo sicer odprti vsak dan od 9. do 17.30 ure, cena vstopnice zna{a 7 EUR za odrasle, za dijake in {tudente pa 4,5 EUR. •

SEJMI 19

Štirje sejmi za zanesljivo in trajno bivanje Po nasvete o var~ni in u~inkoviti rabi energije v industriji in doma na sejme Energetika, Terotech-Vzdr`evanje, Eko ter Varjenje in rezanje

Med 15. in 18. majem bo na celjskem sejmi{~u ve~ kot 320 direktnih razstavljavcev in {e 403

zastopanih iz skoraj 30 dr`av sveta na sejmih ENERGETIKA, TEROTECH-VZDR@EVANJE, EKO ter

VARJENJE IN REZANJE predstavilo celovite, inovativne re{itve na podro~ju energetike in ekologije za

poslovno javnost in gospodinjstva.

21

Revolucionarna, elegantna in prakti~na Opel Ampera je prvi evropski elektri~ni avto-mobil s sistemom podalj{anega dosega, zmo`na voziti kamorkoli, kadarkoli. Njena kolesa vedno poganja elektrika. Izviren 16 kWh sklop akumulatorjev napaja napreden elektri~en motor najve~je mo~i 111 kW/150 KM, z dosegom od 40 do 80 kilometrov izklju~no na elektri~no energijo. Doseg, ob polnih akumulatorjih, je odvisen od konfi-guracije terena, sloga vo`nje in zunanje tem-perature. Ob tem skladno z merili za porabo goriva, porabi Ampera 1,2 litra goriva na 100 kilometrov in izpusti v okolico 27 g CO2/km.

V vo`nji zagotavlja Amperin elektri~ni pogonski sklop Voltec, posko~ne zmogljivosti in {e nedo`iveto izku{njo. Hipen navor 370 Nm zagotavlja pospe{ek od ni~ do 100 km/h v pribli`no devetih sekundah in najve~jo hitrost 161 km/h. Ampera je v vo`nji z elektri~no

energijo iz akumulatorjev skorajda nesli{na in zagotavlja posebej rafinirano raven udobja tudi, ko za~ne delovati sistem podalj{anega dosega. Zahvaljujo~ Amperini inteligentni in uporabni zmo`nosti podalj{anja dosega, je voznik v vseh razmerah in na~inih uporabe povsem brezbri`en, saj ga ne skrbi, da bi obstal na cesti z izpraznjenimi akumulatorji. Ampera namre~ zagotavlja vse okoljske pred-nosti elektri~nih avtomobilov, brez strahu, da bi vozilo obstalo in pustilo uporabnika na cedilu.

Neodvisne raziskave so pokazale, da je Amperin doseg vo`nje izklju~no na energijo iz akumulatorjev, torej vo`nje brez emisij, skladen s potrebami 80 odstotkov voznikov v Evropi. Ob tem zna{a njen doseg tudi ve~ kot 500 kilometrov, zahvaljujo~ posebnemu sistemu podalj{anega dosega z bencinskim motorjem. Ko se akumulatorji izpraznijo,

motor za~ne neopazno, samodejno delovati kot generator elektri~ne energije.

Tako kot je revolucionaren in izvi-ren elektri~ni pogonski sklop Voltec, je privla~en tudi Amperin dizajn. Elegantna in aerodinami~no u~inkovita oblika obdaja notranjost, v kateri je namesto klasi~nih merilnikov in funkcijskih stikal name{~en visokoresolucijski barvni zaslon z upravlja-njem na dotik. Kljub izjemni inovativnosti in tehni~ni revolucionarnosti je to za uporabo preprosto in vsestransko upo-raben avtomobil. Zasnova s petimi vrati zagotavlja udobno namestitev {tirim odra-slim potnikom. Zadnja sede`a je mogo~e zlo`iti v ravno dno. Osnovna prostornina prtlja`nika zna{a 310 litrov.

Ampera je osvojila `e okrog 30 nagrad in zmag v raznih izborih, nazadnje pa je postala tudi Evropski avto leta 2012. Ob {tevilnih priznanjih za njeno zele-no tehnologijo, ji je neodvisno zdru`enje potro{nikov Euro NCAP podelilo v letu 2011 tudi oceno petih zvezdic, najvi{jo oceno varnosti. Na preizkusnem trku je dosegla ve~ to~k, kolikor jih zado{~a za najvi{jo oceno v vseh kategorijah, vklju~no z za{~ito potnikov, otro{ko varnost, za{~ito pe{cev in glede varnostnih sistemov. •

Opel Ampera – Opel Ampera – uporaben elektri~ni avtomobiluporaben elektri~ni avtomobilOpel Ampera – uporaben elektri~ni avtomobil

Trenutno velja, da je prvi elektro avto-mobil izdelal Francoz Gustav Trouvé, ki ga je predstavil na prvem sejmu Elektrike v Parizu 1881. Vozilo je delo-valo, le dolo~anje hitrosti ni bilo preve~ posre~eno. S pomo~jo vrvic je voznik potapljal svin~ene plo{~e v odprte kislin-ske akumulatorje, nastavljena globina pa je dolo~ala koli~ino elektrike in hitrost. Samo nekaj mesecev kasneje sta Angle`a William Ayrton in John Perry predstavila trikolesnik, ki velja za prvo uporabno cestno vozilo na elektriko. Edini dokaz je bila upodobitev na bakrorezu.

Izdelali natan~no replikoV delavnicah avtomobilskega muzeja

Autovision, ki stoji blizu Hockenheima, so najprej na{li in odkupili enak trikolesnik in po njem izdelali kopijo vozila. Enako kot original ima domet 40 km in hitrost do 14 km/h. Starinski elektromotor je bil `e takrat zelo majhen in se nahaja pod sede`no plo{~o, akumulatorji na plo{~i pod njo, najve~ dela pa so imeli s posebnim veri`nim obro~em, ki prena{a vrtenje motorja na

kolo. In to je vsa potrebna tehnika, zato so iz podobnih elementov sestavljena tudi dana{nja elektro vozila.

Odgovor na zakajOdgovor na vpra{anje, zakaj danes na

cestah ni ve~ elektri~nih vozil, je zelo eno-staven. Tudi avtomobilski koncerni dobro vedo, zakaj lahko elektri~ne avtomobile z zadnjega avtomobilskega sejma v @enevi pre{tejemo na prste ene roke. ^e Nemci zaprejo tovarno batov za motorje z notra-njim zgorevanjem, bo na cesti 6.000 ljudi, ~e zaprejo tovarne izpuhov, pa 9.000. ^e pri{tejemo {e tovarne obi~ajnih akumu-latorjev, ki za elektro avte niso primerni, proizvajalce in prevoznike goriv ter maziv, firme ki izdelujejo zobnike in menjalnike ali odlivajo in obdelujejo bloke motorjev, bi lahko, kljub robotizirani proizvodnji, preko no~i ostalo brez dela desettiso~e ljudi. Povpre~ni Dunaj~an danes z avtomobilom na dan prevozi 34 km, tak{en doseg pa je imel tudi prvi elektri~ni avto pred 131 leti. Res, krasen napredek tehnike. •

Tihec

Prvi elektri~ni spet vozi

Bakrorez s prvim uporabnim elektro avtom iz 1881

Delujo~a replika prvega elektri~nega se nahaja v muzeju

Autovision

Prihodnji projekti in investicije v pametna omre`ja so nujne tako iz ekonomskih, kot tehni~nih vidikov. Eden zanimivej{ih demonstracijskih projektov pote-ka na Danskem. Projekt EDISON prina{a novo zasnovo elektro-energetskega sistema z inovativ-nim usklajevanjem proizvodnje in porabe energije ter povezova-njem obnovljivih virov energije in elektri~nih vozil.

O projektu EDISONNarava s svojim spremen-

ljivim in ne vedno predvi-dljivim delovanjem predstavlja velike izzive za pridobivanje elektri~ne energije iz obno-vljivih virov in njeno obvlado-vanje. Na Danskem, v de`eli vetra, so si v okviru projekta EDISON (Electric vehicles in a Distributed and Integrated) zadali nalogo, da bodo spre-menljivost vremenskih razmer obrnili v svojo korist. Projekt je bil ustanovljen februarja 2009 s planirano vrednostjo 6.5 Mio EUR. Pri projektu sodeluje najve~je dansko ener-getsko podjetje Dong Energy, Danska Tehni~na Univerza, regionalno energetsko podje-tje Oestkraft, Siemens, IBM, Eurisco in Danska energetska zveza. Gre za demonstracijski in simulacijski projekt, ki na inovativen na~in integrira pri-dobivanje elektri~ne energije iz vetrnih elektrarn s polnjenjem elektri~nih vozil. Na Danskem namre~ predvidevajo, da se bo tako {tevilo elektri~nih vozil, kot tudi {tevilo vetr-nih elektrarn v prihodnjih letih pomembno pove~evalo.

Neobvladovano polnjenje elektri~nih avtomobilov lahko predstavlja za distribucijsko omre`je dodatno obremenitev, {e posebej, ~e se le ti polnijo ob istih urah v ~asu najve~jih obremenitev. Tak{no polnje-nje lahko ogrozi stabilnost omre`ja, hkrati pa bi zahtevalo visoke investicije v omre`je. Projekt EDISON zato namerava spremeniti elektri~na vozila iz potencialne gro`nje v koristi in fleksibilne vire in hranilnike energije. V okviru projekta so bili razviti inteligentni siste-mi za interakcijo elektri~nih vozil z elektri~nim omre`jem in vetrnimi elektrarnami, pri tem pa sta bila upo{tevana dva klju~na elementa in sicer inte-roperabilnost in standardizaci-ja. Primer predlagane re{itve v nadaljevanju.

Primer uporabe, simulacijaPredstavljajmo si primer, ko

imamo zelo vetrovno vreme. Vetrne elektrarne proizvaja-jo elektri~no energijo s polno mo~jo, na drugi strani pa pora-ba ostaja bolj ali manj enaka. V okviru projekta EDISON so raz-vili pametne sisteme ravno za obvladovanje tak{nih razmer. V primeru prese`ka energije bi se cena energije za kraj{i ~as zni`ala in bi spodbudila uporabnike elektri~nih vozil k polnjenju. O zni`ani ceni za polnjenje bi nas obvestil bodisi avto sam ali mobilni telefon. Naslednje primerno obdobje za polnjenje bi bilo tudi pono~i, ko bi bila cena ravno tako ni`ja, omre`je pa manj obre-menjeno. Na drugi strani bi bila elektri~na energija za polnjenje

vozil v ~asu najve~jih obreme-nitev ali celo v ~asu pomanjka-nja energije visoka in se upo-rabniki elektri~nih vozil ne bi odlo~ali za polnjenje. S pame-tno infrastrukturo pa bi lahko re{ili tudi ta problem, saj bi lahko na ve~jih polnilnih posta-jah zagotovili rezervne baterije, ki bi bile `e napolnjene v ~asu, ko je bil prese`ek elektri~ne energije – v tem primeru upo-rabnik na polnilni postaji ne bi polnil svoje baterije, ampak bi jo enostavno zamenjal s polno baterijo, prazna baterija pa bi se na polnilni postaji avto-matsko ponovno napolnila v no~nem ~asu ali ~asu prese`ka energije iz obnovljivih virov. Tovrstni sistem zahteva izredno dinamiko in povezanost vseh elementov od virov energije do porabnika. Podoben kon-cept bi lahko uporabili tudi pri hidroelektrarnah, ali pa tudi pri dobavi pitne vode.

Pomemben vpliv na investicije v distribucijsko omre`jeObvladovanje elektroener-

getskega omre`ja s sedanji-mi metodami in z obstoje~imi sistemi bi lahko ob vse ve~jih potrebah porabnikov pome-nilo, da bi morali kapacitete omre`ja v prihodnje podvojiti. Zagotavljanje tak{nih kapaci-tet bi zahtevalo nove viso-ke investicije, ki pa bi bile »upravi~ene« oz. uporabljene

ZELENA MOBILNOST22

Demonstracijski projekt EDISON Sinhronizacija proizvodnje in porabe elektri~ne energije

Obvladovanje elek-

troenergetskega

omre`ja, distribuira-

nih virov energije in

porabnikov energije

postaja vse ve~ji izziv.

Elektri~ni avtomobili pri projektu EDISON (vir:EDISON Consortium, Denmark)

Pregled celotnega projekta EDISON in delovnih paketov projekta. WP1: Tehnologija

elektri~nih avtov; WP2: Analiza energetskega sistema; WP3: Zdru`en sistem za

obra~unavanje; WP4: Ocena mo`nosti za hitro polnjenje in menjavo baterij; WP5:

Komunikacija med avtom in polnilno postajo; WP6A: Test tehnologij v laboratoriju; WP6B:

Test tehnologij na Bornholm (vir:EDISON Consortium, Denmark)

ZELENA MOBILNOST 23

le v konicah porabe elektri~ne energije tekom dneva. Z dru-gimi besedami to pomeni, da bi bile kapacitete prakti~no neizkori{~ene. Na drugi stra-ni se nam ponuja alternativa pametnega omre`ja, ki pove-zuje vse elemente omre`je od virov do porabnikov v en usklajen sistem. Zagotavlja optimalno izkori{~enost kapa-citet in stabilnost dobave elektri~ne energije. V okviru projekta EDISON so izra~unali, da bi z uporabo pametnega omre`ja morali pove~ati kapa-citete omre`ja le za 35%, v pri-meru, da nimamo pametnega omre`ja pa bi morali kapacitete prakti~no podvojiti. Razlika v investiciji je ve~ kot o~itna. Projekt EDISON nam postre`e {e z eno primerjavo »starega« omre`ja in novega omre`ja. Gre za manj{e naselje s 50 stano-vanjskimi hi{ami.

V primeru klasi~nega omre`ja bi lahko v ~asu najve~je obremenitve tekom dneva polnilo elektri~ni avto-mobil 3 – 8 gospodinjstev, v primeru pametnega omre`ja pa bi lahko elektri~ni avtomobil v ~asu manj{e obremenitve pol-nilo vseh 50 gospodinjstev.

Projekt EDISON torej prina{a uporabne rezultate, ki jih velja spremljati tudi v prihodnje in ~imprej uporabiti v praksi. •

mag. Roman Toma`i~

Primerjava vplivov na okolje bencinskega in elektro avtomobila ni enostavna. In to zato, ker ni popolnoma jasno, kako mo~no vplivajo na okolje izdelava, uporaba in recikliranje baterij. Te primerjave so se lotili strokovnjaka EMPA in{tituta, ki je del renomirane univerze ETH iz Züricha. Nasprotniki elektromobilnosti ves ~as poudarjajo neugodne vplive na planet in celo govorijo o nevarnosti samov`iga Litij – Ionskih baterij. Po vseh poskusih je ovr`ena tudi ta trditev. Paket baterij so v resnici prebodli z jekleno palico, podobno kot bi se to morda zgodilo ob mo~nem trku vozila. Baterije so se res v`gale, vendar {ele 14 dni po zabijanju palice, ko je avto `e dolgo stal na odpadu. Sedaj nasprotnikom ostane {e samo {irje-nje domnev o slabem vplivu takih baterij na okolje.

Okoljska bilanca avtomobilskih baterij Elektri~ne baterijske avtomobile omenjajo kot

idealno re{itev bodo~ih prevozov, saj ne oddajajo nobenih plinov. Baterije Li- Ion so dobra re{itev, saj so la`je od svin~evih, shranijo ve~ elektrike in ne potrebujejo vzdr`evanja. Tudi po ve~kratni delni izpraznitvi nimajo Memory efekta, se ne praznijo same od sebe ter so varne in dolgotrajne. Zaradi tega jih `e dolgo uporabljajo za napajanje raznih izdelkov, med njimi prenosnih ra~unalnikov. Vpra{anje pa je, ali so okolju prijazne.

Strokovnjaki {vicarske univerze ETH so izra~unali okoljski odtis avtomobilskih LI- Ion baterij, pri ~emer so upo{tevali vse, od proizvodnje sestavnih delov, uporabne dobe v avtomobilu, do odmetavanja na odpad. Pri tem so namerno iskali najbolj neugodne vplive. Med presojanjem na primer niso upo{tevali, da odpadno avtobaterijo lahko uporabljamo naprej kot stabilni vir elektrike. Podatke so jemali iz svoje „ecoinvent“ baze, pred-videli da je avto velikosti Golfa srednjega razreda,

tok za napajanje pa je povpre~na Euro me{anica elektrike. Za primerjavo so uporabili nov avto na bencin, izpuh po Euro 5, s porabo 5,2 l na 100 km, ki pa je ni`ja od evropskega povpre~ja.

Odlo~a elektrika, ne baterija Študija je pokazala, da Li- Ion pogon

elektri~nega avta zmerno obremenjuje okolje. Samo 15% skupne obremenitve okolja odpade na proizvodnjo, delovanje in razgradnjo baterij. Polovica, torej 7,5% obremenitve odpade na pri-dobivanje in proizvodnjo bakra in aluminija, ki sta tudi sestavna dela baterij. Pri tem pridobivanje litija doda samo 2,3% k skupni obremenitvi. Kar pomeni da Li – Ion baterije niso tako okoljsko neprimerne, kot so trdili do sedaj. Pri~akovana doba uporabnosti baterij je 150.000 kilometrov, pri ~emer okolje najbolj obremenimo z rednim polnjenjem, saj elektrika prihaja iz atomskih in termoelektrarn na premog, s ~imer okolje trikrat bolj obremenimo kot z izdelavo baterije. Kon~na ugotovitev ocenjevalcev pa je, da bi primerljiv bencinski avto smel porabiti najve~ 4 litre na 100 km, da bi bil okolju podobno prijazen. •

Tihec

Baterije za elektroavte so OK

Paket Li - Ion baterij je lahek, vzdr`ljiv in ga brez te`av recikliramo

DALJINSKO OGREVANJE24

Daljinsko ogrevanje omogo~a prihranke energije, zanesljivo delovanje, ogrevanje stavb in sanitarne vode ter zaradi naprednega krmiljenja kotlovskih enot, tudi okolju prijazno delovanje, zlasti ~e uporabljamo okolju prijazne energente, zemeljski plin ali biomaso. Pomemben del sis-tema so tudi toplotne postaje v ogrevanih stavbah in njihovo natan~no krmiljenje.

Izku{nje in referencePodjetje GIA je svoje izku{nje

pridobilo ob gradnji tipskih sis-temov daljinskega ogrevanja, ki so jih pridobili pri gradnji toplo-tnih postaj, sistemov in regula-cij v ve~jih daljinskih sistemih v Sloveniji. Izvedli so postavitev in zagon celotne regulacijske opreme in toplotnih postaj v Ravnah na Koro{kem ter sode-lovali pri izgradnji 70 megava-tne toplotne postaje v Velenju. Energetsko var~no krmiljenje so vgradili v ve~ javnih in za-sebnih stavb v Ljubljani, med njimi v Banko Slovenije, Po{to Slovenije, Hypo in LEK. Izku{nje in reference iz klasi~nih daljin-skih sistemov so uporabili tudi za gradnjo daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso v GornjemGradu, Logarski dolini,

Vranskem, Lo~ah, Ribnici in Metliki.

Toplotne postaje GiaflexSo vezni ~len med toplo-

vodnim omre`jem dobavitelja

toplote in toplotnimi naprava-mi porabnika. Namen toplotne postaje je, da preda pogodbe-no koli~ino toplote in hkrati vremensko vodeno uravnava toplotni tok pri posameznem odjemalcu. Toplotna postaja je

funkcionalno zaklju~ena celo-ta, s svojo elektro omaro in o`i~enjem, ter ima prilo`eno vso potrebno dokumentaci-jo in je tipsko preizku{ena. Mo~i toplotnih postaj, ki so jih postavili do sedaj, so segale od 20kW do 17,5MW.

Najpomembnej{i del je regulacija, ki dolo~a in vzdr`uje temperaturo predtoka v odvi-snosti od zunanje temperatu-re, hkrati pa omejuje najve~ji pretok na strani toplovoda. To omogo~a, da je toplovodni del vedno hidravli~no uravnove{en in posamezni odjemalci ne morejo porabiti ve~ toplote, kot je pogodbeno dolo~eno. Krmilniki omogo~ajo vode-

Toplotne postaje in krmiljenje Giaflex

Toplotna postaja je vezni ~len med proizvajalcem in porabnikom energije

Pravilno izbrana avtomatika in krmilje omogo~a natan~no vodenje in obra~un porabljene toplote

nje temperature predtoka, v odvisnosti od zunanje tem-perature, ter lahko vodijo tudi pripravo tople sanitarne vode. Izmenjevalnik toplote lo~uje sistema ogrevanja v toplovodu in pri uporabniku. Na primar-ni strani je vgrajen merilnik toplotne energije, ki je preko krmilnika povezan na centralni nadzorni sistem. Na sekundar-ni strani je vgrajena obto~na ~rpalka, ki skrbi za cirkulacijo vode na uporabni{ki strani.

Sistem daljinskega nadzoraSestavja ga komunikacij-

sko omre`je in vgrajena opre-ma renomiranih proizvajal-cev. Pomembni so pretvorniki signalov, ki omogo~ajo prenos na ve~je razdalje. Signal v podpostaji pretvorijo v obliko za daljinski prenos, ki se nato v centralnem objektu ali kotlov-nici spet spremeni v signal, primeren za od~itavanje in bele`enje stanja. Potrebne so {e prenapetostne za{~ite, za prepre~evanje motenj zaradi sunkov napetosti ali motenj zaradi indukcije, repeaterji pa oja~ujejo signal na dolo~enih mestih omre`ja. Nadzorni sis-tem omogo~a optimizacijo, prilagajanje koli~ine proizve-dene toplote trenutnim potre-bam porabnikov in s tem pri-hranke goriva, zni`anje cene ogrevanja in kon~no {e vero-dostojne obra~une porabljene toplote.

Natan~en znesek na polo`niciV podjetju GIA se zavedajo,

da je vsak uspe{no zaklju~en projekt skupek ve~ dejavni-kov. Vsak udele`enec, izvaja-lec, projektant, investitor mora odigrati svojo vlogo, tako sam za sebe, kot tudi v celotni skupini, ter s svojim aktiv-nim sodelovanjem pomagati izoblikovati najbolj{o re{itev. Najbolj{e tehni~no ekonomske re{itve so tiste, ki uporabnikom omogo~ijo ugodno bivanje in hkrati zmanj{anje ra~unov na polo`nicah za ogrevanje. •

DALJINSKO OGREVANJE 25

Vir energije so lesni ostanki iz slovenskih gozdov, prednosti pa so {e avtomatizirano delovanje, dr`avne subvencije in nizki obratovalni stro{ki. Osnovno odlo~itev sprejmejo na ob~inski ravni, breme financiranja pa lahko prevzamejo tako imenovana ESCO podjetja (Energy Service COmpany). Ta omogo~ijo financiranje celotnega projekta in zagotovijo energetsko upravljanje. Daljinska ogrevanja na biomaso so zagotovo ena od bolj{ih re{itev za zmanj{evanja stro{kov ogre-vanja in varovanje okolja.

Sodelovanje podjetij GIA in Petrol Izku{nje podjetja GIA izhajajo iz tipskih siste-

mov daljinskega ogrevanja, ki so si jih pridobili pri gradnji toplotnih postaj, sistemov in regulacij vseh ve~jih daljinskih sistemov v Sloveniji in drugje. Med drugim so sodelovali pri izgradnji 70 mega-vatne toplotne postaje ter z regulacijskimi sistemi opremili veliko manj{ih in velikih objektov ter tovarn. Svoje izku{nje so nato uporabili pri gradnji daljinskih ogrevanj v Gornjem Gradu, Logarski dolini, Vranskem, Lo~ah in Ribnici.

S partnerjem Petrol d.d. so sodelovali pri izgradnji daljinskega sistema v Metliki, ki obsega popolnoma avtomatizirano kotlovnico, toplovod in toplotne postaje za predajo pogodbene toplo-tne energije. Dobavili so vse toplotne podpostaje z regulacijsko opremo. Projekt so za~eli v letu 2010, ko sta 30-letno koncesijsko pogodbo pod-pisala Ob~ina Metlika in Petrol, ki je nato zgradil novo kotlovnico in sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, nanjo pa priklju~il ve~ stavb na tem podro~ju.

Kotlovnica »brez posadke«Kotlovnica deluje povsem samostojno in avto-

matizirano, potrebno je le dova`ati kurivo in odva`ati pepel. Projekt omogo~a uporabnikom daljinske toplote, da bi se lahko preklopili nazaj na svoje stare vire ogrevanja, ~e bi ugotovili, da jim prevzemanje toplote iz daljinskega ogrevanja ve~ ne ustreza. V kotlovnici se nahajata dva kotla na biomaso mo~i 1000kW in 500kW, ter en vr{ni oljni kotel mo~i 2000kW. Vro~evodno omre`je je bilo zgrajeno na novo, s predizoliranimi cevmi, ki imajo vgrajeno tudi kontrolo pu{~anja. Toplotne

postaje so postavljene v kotlovnice stavb in na interne razvode kotla na biomaso, oljni kotel pa je samo rezerva, ~e bi v zelo hladnih obdobjih zmanjkovalo toplote. V kotlovnici se nahajajo {e hranilniki toplote, ki omogo~ajo ~im bolj ena-komerno delovanje kotlov. Ko se poraba toplote nenadoma pove~a, jo dodajajo v sistem, ko se pojavijo prese`ki, pa jo shranjujejo.

Obra~un porabljene toploteNadzorni sistem krmilnikom toplotnih postaj

po{ilja 4-to~kovno ogrevalno krivuljo, ~ase ogre-vanja in ostale parametre, potrebne za njiho-vo delovanje. V 15-minutnih intervalih izva-ja od~itavanje krmilnikov, isto~asno pa takrat od~ita tudi vse vrednosti na kalorimetru toplotne postaje. S tem je omogo~eno spremljanje porabe na toplotnih postajah v realnem ~asu in prilaga-janje njihovega delovanja s spremembo tempe-rature, toplotne mo~i in pretokov. Ti podatki, ki se v pomnilnikih ves ~as bele`ijo, so nato osnova za obra~un porabljene toplote posameznega uporabnika. •

Daljinsko ogrevanje v Metliki

Rast cen fosilnih goriv

pove~uje zanimanje za

okolju in denarnici prijazne vire

toplote, med njimi tudi gradnjo

kotlovnic na biomaso, namen-

jenih daljinskemu ogrevanju.

Kotlovnica v Metliki daljinsko ogreva del stavb v kraju

Dva kotla na sekance zagotovita dovolj toplote za vse ogrevane stavbe

Industrija je v Sloveniji v letu 2010 proizvedla ve~ kot 3 milijone ton odpad-kov in skoraj 15 milijonov m3 odpadne vode. Istega leta je bila preskrba z vodo v industriji ocenjena na 901 milijona m3. Industrija je v letu 2010 vlo`ila v aktivnosti za varstvo okolja skoraj 91 milijonov EUR.

22. april je svetovni dan Zemlje. Praznuje se na pobudo civilnih dru`b, po vsem svetu. Slogan leto{njega svetovnega dneva Zemlje bo: »Mobilizirajmo Zemljo«. Ta misel naj pove, da Zemlja ne bo ~akala. Zdi se namre~, da so bila okoljska vpra{anja zaradi globalne ekonomske krize postavljena na stranski tir, posledice ~ezmernega obremenjevanja oko-lja pa so ~edalje huj{e in {tevilnej{e.

Industrijska revolucija je pospe{ila naseljevanje in zbiranje ljudi v mestih, kjer sta se razvijali obrt in industrija. Z rastjo proizvodnje in z nara{~anjem porabe ener-gije se je pove~evalo tudi onesna`evanje zraka, vode in tal. Kljub neprestanemu okoljskemu ozave{~anju in upadanju pro-izvodnje zaradi svetovne ekonomske krize je industrija {e vedno glavni krivec za obremenjevanje okolja.

Evropska komisija je predlagala dr`avam ~lanicam EU {tiri oblike aktiv-nosti, s katerimi bi v okviru skupnega

evropskega trga poleg gospodarskega razvoja dr`ave pomagale hitreje dose~i okoljevarstvene cilje. To so: uvedba direktive o celovitem prepre~evanju in nadzoru onesna`evanja (IPPC), sklepa-nje okoljevarstvenih dogovorov, uvedba sistemov za ravnanje z okoljem (EMS) in ozna~evanje okolju prijaznih izdelkov.

Vlaganja v varstvo okolja v industriji so po letu 2007 upadala Industrija v Sloveniji (tj. rudarstvo,

predelovalne dejavnosti ter oskrba z elektri~no energijo in plinom; dejavnost oskrba s paro in vro~o vodo je izvzeta) je v letu 2010 vlo`ila skoraj 91 milijonov EUR v aktivnosti na podro~ju varstva okolja ali pribli`no 6 % od celotnih bruto investi-cij industrije v nova in rabljena osnovna sredstva. V zadnjih dveh opazovanih letih je industrija te investicije zmanj{ala: v letu 2010 je investirala v varstvo okolja 39% manj sredstev kot leta 2007, ko so inve-sticije za varstvo okolja v industriji dosegle najvi{jo vrednost.

Industrija povzro~i ve~ kot polovico vseh izpustov toplogrednih plinov V Sloveniji je bilo v letu 2009 iz indu-

strije izpu{~enih v ozra~je za okoli 9.500 Gg ekvivalenta CO2 toplogrednih plinov ali 56 % koli~ine vseh izpustov toplogre-dnih plinov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Najve~ izpustov toplogrednih plinov iz industrije je izviralo iz dejavnosti oskrba z elektri~no energijo (67 %), veliko tudi iz predelovalnih dejavnosti (29 %), najmanj pa iz dejavnosti rudarstvo (4 %). V letu 2009 so se izpusti toplogrednih plinov opazno zmanj{ali; v industriji so se v letu 2009 glede na leto 2008 zmanj{ali za 11 %. Najverjetneje je bil tolik{en upad posledica gospodarske krize v Sloveniji in po svetu.

Ve~ kot tretjina odpadkov iz industrije se reciklira v podjetjih (interno) V Sloveniji so v letu 2010 v industriji

nastali ve~ kot 3 milijoni ton odpadkov ali 56 % od celotne koli~ine odpadkov, nasta-lih v proizvodnih in storitvenih dejavno-stih. Koli~ine odpadkov iz industrije se zmanj{ujejo, v letu 2010 so se glede na leto 2009 zmanj{ale za 4%, v letu 2009 pa glede na leto 2008 za 3%. Podoben trend se ka`e tudi pri celotni koli~ini odpadkov iz proizvodih in storitvenih dejavnosti.

Od odpadkov, ki so v letu 2010 nastali v industriji, je bilo interno predelanih 42 %, interno odstranjenih 12 %, v nadaljnje ravnanje z odpadki je bilo oddanih 40 % teh odpadkov, preostalih 6 % pa je bilo za~asno skladi{~enih ali izvo`enih v tujino. V okviru interne predelave je bilo v letu 2010 recikliranih oz. znova vklju~enih v proizvodni proces ve~ kot 1 milijon ton odpadkov ali 36 % od celotne koli~ine v industriji nastalih odpadkov. Dele` od celotne koli~ine odpadkov, ki so nastali v industriji v letu 2009 in so bili interno reciklirani, je prav tako zna{al 36%.

Po podatkih Eurostata je industrija v EU-27 v letu 2008 proizvedla pribli`no 1.160 milijonov ton odpadkov ali 49% od

Svetovni dan Zemlje 2012

Grafikon 1: Investicije industrije za varstvo okolja ter nji-

hov dele` od celotnih bruto investicij industrije v nova in

rabljena osnovna sredstva, Slovenija

Vir: SURS

Po ocenah Eurostata za leto 2006 so investicije za varstvo

okolja v dejavnosti rudarstvo in v predelovalnih dejavnostih

v EU-27 zna{ale skoraj 12 milijard EUR.

Grafikon 2: Izpusti toplogrednih plinov iz proizvodnih

in storitvenih dejavnosti in dele` izpustov iz industrije,

Slovenija

Vir: SURS

Po ocenah Evropske okoljske agencije (EEA) so izpusti

toplogrednih plinov v EU-27 v letu 2009 zna{ali 4.600 mili-

jonov ton ekvivalenta CO2 ali 7 % manj kot leta 2008. EEA

spremlja izpuste toplogrednih plinov glede na izvor, vendar

ne po dejavnosti, v kateri so nastali, temve~ procesno,

glede na nomenklaturo SNAP (Standardna nomenklatura

virov emisij). 59 % v letu 2009 v EU-27 nastalih izpustov

toplogrednih plinov je nastalo pri proizvodnji energije, 20

% pri transportu, 10 % v kmetijstvu, 7 % v industrijskih

procesih in 3 % pri uporabi topil in drugih proizvodov ter

pri ravnanju z odpadki.

Grafikon 3: Odpadki iz industrije, EU-27

Vir: Eurostat

Foto: www.hdwallpapers.in

EKOLOGIJA 27

vseh odpadkov, nastalih v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Razvrstitev koli~in odpadkov, ki so v EU-27 v letu 2008 nastale v industriji, ka`e, da je najve~ odpadkov nastalo v dejavnosti rudarstvo (62 %), potem v predelovalnih dejavnostih (27 %), najmanj pa v dejavnosti oskrba z elektri~no energijo (8 %). Koli~ine odpad-kov, ki nastajajo v EU-27 v industriji, se zmanj{ujejo. V letu 2008 je v EU-27 v industriji nastalo 10 % manj odpadkov kot leta 2006 in 13 % manj kot leta 2004.

Najve~ odpadne vode v predelovalnih dejavnostih V Sloveniji je bilo v letu 2010 za

preskrbo z vodo v industriji po oceni na~rpane okoli 901 milijon m3 vode; v tem podatku ni upo{tevana voda, ki se v energetiki uporablja za pogon turbin. 93 % te vode je bilo namenjenih za preskrbo v dejavnosti oskrba z elektri~no energijo; v tej dejavnosti se velike koli~ine vode uporabljajo v hladilnih sistemih, nato pa se vra~ajo v okolje.

Poraba vode posledi~no pomeni nasta-nek odpadne vode. V Sloveniji je v letu 2010 nastalo v industriji skoraj 15 mili-jonov m3 odpadne vode, od tega 86% v predelovalnih dejavnostih, 10% v rudar-

stvu, 4 % pa v dejavnosti oskrba z elektri~no energijo. V letu 2010 je v indu-striji nastalo za 16 % manj odpadne vode kot v letu 2009; podoben trend se je kazal tudi v letih 2009 in 2008.

Po podatkih EEA se v EU-27 44 % na~rpane vode uporabi za proizvodnjo energije (ve~ji del te vode se uporabi za hlajenje), 24% za kmetijstvo, 21% za javno oskrbo z vodo in 11% za industrijo. Vendar pa te {tevilke pri-krivajo precej{nje razlike v porabi vode po razli~nih dejavnostih in v razli~nih regijah v dr`avah ~lanicah EU. Nem~ija in Francija porabita ve~ kot 40% vse vode, ki se v EU-27 na~rpa za porabo v predelovalnih dejavnostih.

Uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem nara{~a Kazalnik okoljske naravnanosti indu-

strije ter drugih dejavnosti gospodarstva je tudi uvajanje t. i. sistemov za ravnanje z okoljem (standard 14001, shema EMAS, okoljski znak oz. okoljska marjetica). Prednost uvedbe teh sistemov ni le v tem, da se s tem zadosti okoljski zakonodaji in da se zni`ajo stro{ki, temve~ da se pove~a tudi konkuren~nost pri tr`enju izdelkov, tehnologij in znanj na mednarodnih trgih

ter pri {irjenju trga poslovanja podjetij. Po podatkih Agencije RS za okolje je

bilo v Sloveniji v letu 2009 registriranih 191 podjetij s spri~evalom ISO 14001 na milijon prebivalcev, povpre~je EU-27 pa je bilo 162 organizacij na milijon prebivalcev. Najve~ po standardu ISO 14001 registriranih podjetij na milijon prebivalcev sta imeli Švedska (449) in ^e{ka republika (446).

Število slovenskih podjetij, ki so vklju~ena v shemo EMAS, je v primerjavi z ISO 14001 skromnej{e. V Sloveniji so bila do leta 2011 (vklju~no) podeljena tri spri~evala EMAS. V EU-27 je bilo v shemo EMAS v letu 2011 v povpre~ju vklju~enih 9 organizacij z enim ali ve~ spri~evali po shemi EMAS na milijon prebivalcev. Najve~je {tevilo organizacij, registriranih po shemi EMAS na milijon prebivalcev, je bilo v evropskem merilu v letu 2011 v Avstriji (33), Španiji (26), Italiji (18), Nem~iji (17) in na Danskem (17).

Slovenija je v letu 2011 podelila 7 okoljskih znakov in se tako uvrstila nad povpre~je EU-27. Leta 2011 je bilo v EU-27 podeljenih 1.150 okoljskih znakov, najve~ v Italiji (6,2 na milijon prebivalcev) in v Franciji (3,9 na milijon prebivalcev). •

Tanja Vidic

Stavba je bila zasnovana na podlagi visokou~inkovite energetske tehnologi-je, ki v primerjavi s klasi~nim sistemom zmanj{a porabo energije za ogrevanje in prezra~evanje za 64 odstotkov, izpuste oglji-kovega dioksida pa za okoli 74 ton na leto.

Predsednik komisije mag. Boris Selan je v obrazlo`itvi za zmago pojasnil s ~im je Menerga prepri~ala komisijo: »S sodobnim konceptom so v primerjavi s klasi~nimi sis-temi zmanj{ali porabo energije za ogrevanje in prezra~evanje za 64 odstotkov. Glede na klasi~ne sisteme so stro{ke za ogrevanje, prezra~evanje in hlajenje zni`ali za ve~ kot polovico«.

Po enem letu obratovanja zgradbe in mer-jenja dejanske potro{nje energije se zgradba lahko pohvali z odli~nimi energetskimi rezul-tati. Za ogrevanje, hlajenje in prezra~evanje porabi tako velika zgradba le med 0,4 do 0,6 EUR na m2, kar je manj kot povpre~na nizko-energijska stanovanjska hi{a.

Poleg omenjenega pa projekt predsta-vlja neke vrste mejnik v stroki energetske u~inkovitosti zgradb. S to stavbo je bilo namre~ dokazano, da je investicija v ener-getsko u~inkovito gradnjo, s pravo opti-mizacijo, lahko prakti~no enaka klasi~ni energetsko neu~inkoviti gradnji.

S tem rezultatom je zadovoljen tudi predstavnik investitorja Komunaprojekt d.d., saj je na tem primeru potrdil svojo pravo odlo~itev, da nizka poraba energije, nizki stro{ki obratovanja ter nizek oglji~ni odtis zgradbe lahko hodijo z roko v roki.

Direktor podjetja Menerga, Danijel Mur{i~, je ob prejetju nagrade izjavil: »Odgovornost za energetsko u~inkovito oz. neu~inkovito gradnjo ni ve~ odvisna od velikosti prora~una za zgradbo, ampak od odgovornosti investi-torja ali bo le-ta poiskal pravo ekipo, ki mu bo za enak vlo`ek ustvarila neprimerno ve~.«

Ozadje nizkoenegijske zelene zgradbeAle{ Ga{pari~ iz podjetja Menerga, ki

je bil projektant za energetiko zgradbe je povzel skrivnost energetsko-u~inkovite zasnove zgradbe. »Zgradbe smo se lotili kot individualne enote za katero smo zasnovali energetski koncept, ki vklju~uje zgradbo kot integrirano organsko celoto. Predvideli smo energetsko naju~inkovitej{e sklope energe-tike, a pri tem smo se zavedali, da sama vgradnja energetsko var~nih enot kot npr. var~ne klimatske naprave, toplotne ~rpalke, ipd. {e ni dovolj za doseganje objekta z opti-malno nizko porabo energije. Vsi ti gradniki energetsko optimiranega koncepta morajo delovati kot usklajena celota, podobno kot `iv organizem« je povedal Ga{pari~.

Zgradba s prespektive udobja, u~inkovitosti in investicijeOdli~en ob~utek je vedeti, da » nizka

poraba energije, nizki stro{ki obratovanja ter nizek oglji~ni odtis zgradbe hodijo z roko v roki,« je dodal Ga{pari~, pri tem

pa poudaril, da je »obenem nujno slednje pogledati tudi v kontekstu optimalnih bivalnih pogojev za ~loveka«.

»Ve~namesnki objekt AB Pesnica ni moj-strovina zgolj zaradi nizke porabe energije in nizkih stro{kov obratovanja. Vzor med zgradbami je prav zaradi tega, ker obenem zagotavlja odli~ne bivalne pogoje – nepre-stano sve` zrak, ki je dodatno prefiltriran in izmenjan ve~krat na uro. Ob misli na dejstvo, da zahodnjaki pre`ivimo 90% svojega ~asa pod streho, omogo~a tak{no ugodje dobre delovne pogoje za zaposlene in obiskovalcev zgradbe«. Poudaril je {e, da vi{ina investicija v energetsko u~inkovit sistem na tem objektu ne presega investicije pri podobnih objektih s »konvencionalnimi« sistemi, ki niso primer-ljivi v smislu porabe energije, poraba na teh objektih je nekajkrat ve~ja. Skupen stro{ek za kompletne strojne instalacije z geosondami vred je zna{al manj kot 200 EUR/m2.

Zelena energetska prihodnostZelene zgradbe z nizkim oglji~nim odti-

som se po~asi prebijajo med standarde. Ali bodo prihajajo~i objekti na{e de`ele na son~ni strani Alp zeleni je odvisno od tega ali bodo investitorji gradil z zelo nizko za~etno investicijo in se nato celo `ivljenjsko dobo zgradbe boril z visokimi stro{ki obratovanja ali nekoliko vi{jo za~etno investicijo za~rtal zeleno in var~eval tekom `ivljenjske dobe obratovanja objekta. Prihodnost je zelena. Ali se do prihodnosti odgovorno obna{ajo investitorji bomo videli kmalu. •

OKOLJSKE NAGRADE28

Menerga prejela nagrado za najbolj{i Projekt uporabe obnovljivih virov energije na 14. Dnevih energetikov

Ale{ Ga{pari~, vodja projekta Ve~namenski Objekt AB

Pesnica in Danijel Mur{i~, direktor, Menerga

Ve~namenski objekt AB Pesnica

Podjetje Menerga je na

14. Dnevih energetikov

s projektom Ve~namenski

objekt AB Pesnica (Mercator)

zmagalo v kategoriji za

najbolj{i projekt uporabe

obnovljivih virov energije.

VZDR@EVANJE 29

Henklova znamka Loctite® je od lani bogatej{a za kar tri inovativne anaerobne izdelke - tesnilna sredstva, ki hkrati varujejo zdravje in zagotavljajo varnost. Lepilo Loctite® 6300 za spajanje cilindri~nih delov, tesnilno sredstvo Loctite® 5800 in sredstvo za tesnjenje navojev Loctite® 5400 potrju-jejo Henklovo vodilno vlogo na podro~ju zdru`evanja tehnolo-gije s trajnostnim razvojem. Dru`ba je edina, ki ponuja celotno ponudbo varnih izdel-kov na anaerobni osnovi.

Henkel je leta 2009 uspe{no predstavil prvi dve anaerobni sredstvi z belim (praznim) varnostnim listom: sredstvi za prepre~evanje odvi-janja Loctite® 2400 in Loctite® 2700. Tudi novi razviti izdel-

ki Loctite® so popolnoma brez {kodljivih sestavin. To pomeni, da jih v skladu s strogimi dolo~ili uredbe ES {t. 1907/2006 – ISO 11014-1 ni treba ozna~iti s simboli za nevarnost ter opozorili. Sredstva poleg tega tudi ne vsebujejo rakotvornih snovi, mutagenov ali strupenih snovi, ki zavirajo razmno`evanje (CMR), ki bi jih bilo treba navesti. S tako raz{irjeno ponudbo izdelkov Loctite®,

ponuja Henkel svojim stran-kam {e ve~jo izbiro inovativnih re{itev, ki varujejo zdravje in zagotavljajo za{~ito.

Vsestranska anaerobna lepilaVarni izdelki Loctite® so

mo~na in u~inkovita re{itev za aplikacije spajanja ve~ vrst kovinskih delov. Izredno mo~no sredstvo za spajanje cilindri~nih delov Loctite® 6300 je fluorescen~no zeleno

sredstvo z viskoznostjo 350 mPa in stri`no trdnostjo 20 N/mm². Loctite® 5800 je tikso-tropno srednje mo~no tesnilno sredstvo fluorescen~no zelene barve z viskoznostjo 150.000 mPa in stri`no trdnostjo 12 N/mm². Tudi fluorescen~no rumeno srednje mo~no tesnilo za navoje Loctite® 5400 je tiksotropno. Viskoznost tesnila je 27.000 mPa, moment odvi-tja pa je 19 Nm. •

Ana Kljai~, Dubravka Rebernak

Henkel Slovenija d.o.o. , Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor, tel.: 02 22 22 288, fax.:02 22 22 275, www.loctite.si

Inovacije za boljše zdravje in večjo varnostLoctite® 2400 in 2700 - varovanje navojnih zvezLoctite® 6300 - spajanje cilindričnih delov Loctite® 5800 - tesnilno sredstvoLoctite® 5400 - sredstvo za tesnjenje navojev

Loctite® utrjuje vodilno mesto pri varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti

Izredno mo~no sredstvo za spajanje

cilindri~nih delov Loctite® 6300 je idealno

za aplikacije, podobne spajanju krogli~nih

le`ajev na gredi.

Henkel ponuja varni izdelek Loctite® 5400

z dodano vrednostjo varovanja zdravja in

zagotavljanja varnosti za aplikacije, podobne

zatesnitvam spojev cevi z odvodnimi ventili.

Kot vsi ostali varni anaerobni izdelki ima

tudi srednje mo~no tesnilno sredstvo

Loctite® 5800 “bel” (prazen) varnostni

list.

Biolo{ke ~istilne naprave VARIO spadajo med majhne ~istilne naprave in so namenje-ne ~i{~enju komunalnih vod – odpadne vode iz strani{~, kopal-nic, kuhinj in drugih podobnih virov onesna`enja v bivalnih enotah.

Naprave so primerne in se uporabljajo povsod tam, kjer priklop na javno kanalizacijsko omre`je ni mogo~, oziroma bi ta za investitorje predstavljal pre-drag, ali te`ko izvedljiv poseg.

Primerne so za posamezne hi{e, ve~dru`inske hi{e, nase-lja, po~itni{ke objekte, lokale in podobno.

^istilne naprave VARIO izpolnjujejo vse standarde in tehni~ne normative, ki jih predpisuje slovenska in evrop-ska zakonodaja. Proizvedene so v skladu z zahtevami stan-dardov SIST EN 12566-3 in DIN 4261-2.

Zakaj se gradnja greznice ne izpla~a?Greznica mora biti izvedena

vodotesno, kar pri obstoje~ih greznicah ni zagotovljeno in bo v prihodnosti potrebno izkazati z atestom. Izvedba tak{ne gre-znice je stro{kovno enaka ali celo vi{ja od izgradnje ustrezne male ~istilne naprave. Obseg

gradbenih del in z njimi poveza-ni stro{ki za izgradnjo greznice so vi{ji, saj je potreben volumen min. 3 m3/osebo, kar pomeni za enodru`insko hi{o (upo{tevano 4 osebe) objekt volumna 12 m3 in zahteva mnogo ve~ji prostor in izkop kot za primerljivo ~istil-no napravo.

Pri povpre~ni porabi vode za enodru`insko hi{o je potrebno praznjenje vsebine

nepreto~ne greznice vsak mesec. Vsebino je potrebno odpeljati na ustrezno veliko in opremlje-no ~istilno napravo, iz ~istilne naprave pa se le 1 krat letno iz~rpa

manj{a koli~ina blata (do 0,5 m3), katero se lahko uporabi za lastne potrebe (dodatek gnoje-nju neobdelovalnih povr{in).

Bistvena je tudi razlika v vi{ini pla~ila okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadne in padavinske vode, ki se z izgra-dnjo ~istilne naprave zmanj{a za 85%.

Prednosti ~istilne naprave^istilna naprava obratuje

povsem avtomatsko, vsa opre-ma pa je dosegljiva z vrha, tudi pri napolnjeni napravi. Njena `ivljenjska doba je najmanj 25 let. Predstavlja enostavno in u~inkovito okoljsko re{itev, nizke investicijske stro{ke, eno-stavno vgradnjo in zahteva maj-hen prostor za vgradnjo z majh-nimi gradbenimi posegi. ^istilna naprava tipa VARIO deluje brez vseh emisij v okolje in z izredno majhnimi obratovalnimi stro{ki.

Cena^istilna naprava tipa VARIO

za enodru`insko hi{o stane od 1.900,00 EUR + DDV. •

Ve~ informacij na tel.: 041 728 339ali na spletni strani www.lesmarc.si

^ISTILNE NAPRAVE30

Majhne biolo{ke ~istilne napraveZakaj pri vgradnji majhne biolo{ke ~istilne naprave privar~ujete?

Izgradnja ~istilne

naprave in odvod

odpadnih vod v pro-

ces ~i{~enja pomeni

ekolo{ko okoljsko

re{itev, skladno z

zahtevami velja-

vne zakonodaje in

Operativnim pro-

gramom odvajanja in

~i{~enja odpadnih vod

v Republiki Sloveniji,

ki predvideva post-

opno popolno ukinitev

greznic.

- v celoti nadome{~ajo greznice in pomenijo popolnodolgoro~no okoljsko re{itev, skladno z vsemi zahtevamizakonodaje,

- primerne za eno- in ve~dru`inske hi{e, manj{a naselja,kampe, po~itni{ke hi{e...,

- potrjeno cenej{a re{itev kot greznice,- nizki investicijski in obratovalni stro{ki,- enostavno samodejno delovanje, skoraj brez

vzdr`evanja, hrupa, smradu in z minimalnimi stro{kipraznjenja,

- bistveno zmanj{anje okoljske dajatve

LESMARC+ d.o.o. tel.: 01 62 09 440Knezov {tradon 94 mob: 041 728 3391000 Ljubljana e-mail: info@lesmarc.com

Lo~evanje odpadkov je samo mini-aturen kamen~ek v mozaiku poskusov ohranjanja okolja, saj temu sledi gradnja se`igalnic, o katerih se veliko razpravlja. Zato je potrebna sprememba odnosa celo-tnega ~love{tva do sebe in do prostora v katerem `ivi. Sodobna civilizacija se je ujela v za~aran krog egomanskega napihovanja in kopi~enja nepotrebnih dobrin, la`ni pridigarji pa nam vsako-dnevno sporo~ajo, da bomo lahko `iveli in delali naprej samo, ~e bomo brezumno tro{ili. Strokovnjaki in preu~evalci priho-dnosti skoraj brez izjem dokazujejo, da je bodo~nost planeta najtesneje povezana z ohranitvijo ekolo{kega ravnote`ja. Kdo torej je dovolj izobra`en in bo njegova beseda imela zadostno te`o proti `eljam in dejanjem samozadostnih politikov in multinacionalk.

Od vrtca do srednje {oleVzorci, ki jih najmlaj{i povzemajo od

star{ev in vzgojiteljev, so odlo~ilni za bodo~i odnos do okolja. Prve tak{ne vsebine sre~amo v vrtcih, pri tem izsto-pajo zlasti waldorfski, ki poudarjajo tudi ljubezen do narave. Pred ~asom sem `e opisal dogodek, ki se je zgodil, ko vnu~ka prespi pri dedku. Ko ji na krta~ko stisne podalj{ano dozo zobne paste, ga vnu~ka opozori, da je polovico manj tudi dovolj, saj zato ribice la`je dihajo. V tem drob-nem dogodku se skriva oporna to~ka za vzvod, s katerim bomo skupaj premaknili kretnico na tisti tir, ki ohranja naravo in nas z njo. Okoljske vsebine se nato delno pojavijo v osnovni in nato srednji {oli, v glavnem kot dodatne raziskovalne naloge ali referati.

Fakultetni eko znanstvenikiNa ljubljanski Biotehni{ki fakulteti se

lahko vpi{emo v redni magistrski {tudijski program druge stopnje Ekologija in biodi-verziteta, ki traja dve leti. Njihov namen je izobraziti magistra ali magistrico, ki bosta imela temeljno znanje ekolo{ke znanosti, ki je osnova za poznavanje vloge orga-nizmov na razli~nih nivojih ekosistema, za razumevanje procesov in prepozna-vanje sprememb v naravi in v na{em neposrednem okolju ter za prepre~evanje in bla`enje teh sprememb. Študent po zaklju~ku {tudija pridobi strokovni naslov

magistra ekologije in biodiverzitete, skraj{ano mag. ekol. biod.

Ti strokovnjaki bodo koristni v tovar-nah in proizvodnjah, katerih dejavnost predstavlja breme za naravo in okolje zaradi ~esar je zato potrebna kontro-la in bla`enje negativnih u~inkov. Pa tudi v upravnih ustanovah (ministrstvih, in{pekcijskih slu`bah, razli~nih zavodih, ob~inah), ki pripravljajo na~rte upra-vljanja posameznih obmo~ij oziroma ekosistemov, odlo~ajo o posegih ter so odgovorne za spremljanje stanja narave in okolja. V podjetjih, ki se ukvarjajo z urejanjem parkov in pripravo strokovnih podlag zanje. Lahko so raziskovalci v raznih institucijah, kustosi v muzejih, ter sodelavci ali samostojni raziskoval-ci v slu`bah za okoljsko svetovanje v nacionalnih ali mednarodnih nevladnih organizacijah. Njihov glas bi moral biti tudi dovolj tehten, da bi lahko vplivali na pomembne odlo~itve na vseh nivojih odnosa z okoljem.

Kaj pa odpadne vodeNadzor ali monitoring odpadnih vod

je zelo pomemben, saj v okolje spu{~amo vodo pome{ano s kemikalijami in mikro-organizmi, ki nato natopijo prst in koreni-

ne rastlin, skozi zemeljske plasti dose`ejo podtalnico in s hlapi prestopajo meje v vseh smereh. Ker je koli~ina vode, enako kot vseh drugih elementov na planetu, kon~na, se ta ista voda ~ez ~as pojavi v na{ih pipah, na kro`nikih s hrano in v kozarcih s pija~o.

Na~in kontrole odplak je natan~no dolo~en v pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur.l. RS, {t. 35/1996). To delo opravljajo v glavnem strokovnjaki raznih Zavodov za zdravstveno varstvo, ki so poobla{~eni od Ministrstva za okolje. Na osnovi prido-bljenih podatkov nato strokovnjaki izme-rijo pretoke in koli~ine, ugotovijo kaj se nahaja v odplakah in dolo~ijo ukrepe, s katerimi odpadne vode postanejo okolj-sko neopore~ne. Vse v skladu s predpisi, v katerih pa so zakonodajalci prisiljeni po~asi pove~evati dovoljene stopnje obre-menitev, zaradi vse ve~je prisotnosti stru-pov v okolju. Kljub temu je nadzor vseh oblik vode, ki nas spremljajo skozi `ivlje-nje, izjemno pomemben, dol`nost vseh, ki se s tem ukvarjajo, pa glasno opozarjanje na nevarne pojave. •

Tihec

EKOLOGIJA 31

Stalna kontrola odto~nih in povr{inskih vod ter ukrepanje v skladu z ugotovitvami, sta izjemno pomembna

^igava okoljevarstvena beseda veljaKdo nam bo krojil varstvo okolja?

Strokovnjaki iz razli~nih podro~ij pove-zanih s fotovoltaiko bodo soo~ali svoja mnenja glede trendov, trgov in tehnologij tako na obmo~ju Evrope, kot tudi {ir{e na globalnem trgu.

Zanimive teme, trendi, nove tehnologijeLeto{nji tematski sklopi konference, kot

tudi sejma, bodo obsegali: pregled evrop-skih in svetovnih trgov iz vidika fotovoltaike, sodobne tehnologije in trende na podro~ju proizvodnje elektri~ne energije iz sonca, tehnologije za proizvodnjo fotovoltai~nih kapacitet, solarno-termalne tehnologi-je. Pomemben poudarek bo na stabilnosti elektro-distribucijskega omre`ja v poveza-vi z obnovljivimi viri energije, najnovej{ih tehnologijah za shranjevanje energije ter obvladovanju najve~jih son~nih elektrarn. Na leto{nji konferenci pri~akujejo skupno 2500 obiskovalcev, 400 predavateljev iz celega sveta in preko 40 tematskih sklopov.

Stabilnost elektroenergetskega omre`jaZ vse ve~jo prisotnostjo obnovljivih virov

energije in vse ve~jo porazdeljenostjo manj{ih elektrarn postaja obvladovanje elektroener-getskega omre`ja zahtevna naloga. Pred nami so t.i. pametna omre`ja (ang. Smart grids), ki v omre`je uvajajo {tevilne ele-mente za njegovo obvladovanje, varnost in zanesljivost dobave oz. distribucije elektri~ne energije. Na konferenci bodo izpostavljeni izzivi integracije elektroenergetskih omre`ij in novih obnovljivih virov energije ter vidikov povezanih z na~rtovanjem, varnostjo in stan-dardizacijo omre`ja.

Shranjevanje elektri~ne energijeShranjevanje elektri~ne energije postaja

vse bolj pomembno podro~je, tako pri pri-dobivanju in shranjevanju elektri~ne energije iz obnovljivih virov energije, elektrarnah, ki niso povezane v omre`je (»off-grid«), kakor tudi pri ve~jih elektro-distribucijskih siste-mih. Dana{nji razvoj tehnologij na podro~ju shranjevanja elektri~ne energije je `e bistve-

no presegel klasi~no shranjevanje v akumu-latorje. Na konferenci bodo predstavljene najnovej{e re{itve s podro~ja kratkoro~nega in srednjero~nega shranjevanja elektri~ne energije v baterije. Predstavljena bodo {tevilna podro~ja uporabe ter poslovni in stro{kovni modeli za dobavo in obvladova-nje razli~nih sistemov za shranjevanje. Poleg t.i. »baterijskega« shranjevanja energije bodo predstavljene tudi najnovej{e re{itve za dolgoro~no shranjevanje energije, kot na primer shranjevanje na podlagi vodika in shranjevanje s pomo~jo pretvorbe elektrike v plin – uporaba elektrike za proizvodnjo vodika s pomo~jo elektrolize, vodik pa je nato uporabljen za proizvodnjo naravnega plina, ki ga lahko shranimo oz. distribuira-mo po plinskem omre`ju.

Proizvodnja fotovoltai~nih kapacitet in recikliranjeLeto{nji poudarek dogodka v poveza-

vi s proizvodnjo fotovoltai~nih modulov in povezanih komponent ne bo na sami proizvodnji modulov in tankoslojnih tehno-logijah, ampak bo poudarek predvsem na pravilnem ravnanju z odslu`enimi moduli in recikliranjem. Predstavljeni bodo izzivi in

najnovej{e re{itve glede regulative, finan-ciranja, organiziranja, transporta in recikli-ranja odslu`enih fotovoltai~nih modulov in komponent. Fotovoltai~na industrija je namre~ pri{la v obdobje, ko lahko pri~akuje prve ve~je koli~ine odpadnih modulov iz starih son~nih elektrarn. Pravilno obvlado-vanje teh odpadkov je izredno pomembno tako iz okoljskega vidika, iz vidika surovine za nove proizvode, kakor tudi iz vidika novih delovnih mest in obratov za predelavo tovrstnih odpadkov.

Solarno termalne tehnologijeSolarno termalne tehnologije ravno tako

do`ivljajo vzporedni razvoj s fotovoltai~no industrijo. Tokrat bodo o~i uprte predvsem na dve podro~ji razvoja in sicer na eni strani proizvodnja solarne toplote velikih kapa-citet in na drugi strani mo`nosti hlajenja s pomo~jo solarne energije. Strokovnjaki iz tega podro~ja bodo predstavili kako je mo`no solarno termalno energijo uporabiti v energetsko intenzivni industriji in kako bi lahko solarno termalno energijo uporabili za ogrevanje mest in pokrajin v prihodnje. Na drugi strani pa bodo predstavljene re{itve za izkori{~anje solarne energije za hlajenje.

SEJMI32

Konferenca in sejem Intersolar Europe 2012

Na sejmu in konferenci Intersolar tudi letos pri~akujejo {tevilne obiskovalce, nove re{itve ter poslovne prilo`nosti (vir: Intersolar)

Novi solarno termalni koncentrator s sledilnikom (vir: Absolicon)

Leto{nji junij (11.-14. junij)

bo München ponovno

v znamenju `e tradiciona-

lnega sejma in konference

Intersolar Europe.

Primeri uporabnih tehnologijMed {tevilnimi predstavljenimi tehnolo-

giji se bo za vsakega na{lo kaj zanimivega. Dve zanimivej{i re{itvi najdemo pri podjetjih Absolicon iz Švedske in podjetju SolarOr iz Izraela. Podjetje Absolicon ponuja solarno termalni koncentrator s sledilnikom (na sliki), ki slu`i tako proizvodnji elektri~ne energije, kot pripravi tople vode. Son~na energija se koncentrira v eno linijo na kate-ri so son~ne celice in sprejemnik toplote v enem. Sprejemnik se namesti na ravno streho, za optimalni izkoristek pa je zago-tovljeno sledenje soncu. Re{itev je primer-na predvsem za ve~je stavbe z zadostno potrebo po topli vodi. Druga re{itev pa so fasadni solarni moduli podjetja SolarOr (na sliki). Namenjeni so za izdelavo solarnih fasad. Re{itev ponuja tri funkcionalno-sti v enem modulu in sicer pridobivanje elektri~ne energije, prosojnost za osvetlitev notranjih prostorov ter toplotno izolativ-nost. Prednost je tudi modularnost, saj se lahko moduli poljubno sestavljajo v fasade razli~ne oblike. Podjetja bodo na sejmu s svojimi tehnologijami tekmovala tudi za nagrado t.i. »Intersolar AWARD«. Nagrade se podelijo po tematskih sklopih za naj-bolj napredne in perspektivne tehnologije, re{itve oz. procese.

Gremo v München?Leto{nji sejem in konference Intersolar

nudita torej veliko zanimivih predavanj in obse`en razstavni prostor. Pri~akujemo lahko veliko dobrih strokovnjakov in prilo`nosti za izmenjavo znanj ter stikov s poslovnimi partnerji. Na leto{njem dogodku pa se bo predstavilo tudi nekaj uspe{nih slovenskih podjetij s svojimi re{itvami, `elimo jim veliko uspeha. •

TR

SOLARNI KOLEKTORJI 33

Napredni in ve~funkcijski fasadni solarni moduli (vir: SolarOr)

V 5. letih testiranj in preizkusov v eks-tremnih razmerah, od -17°C do +37°C smo izbolj{ali na{e vakuumske kolektorje do te mere, da lahko 100% zagotovimo delovanje kolektorjev v zimskem ~asu ter prepre~imo pregrevanje v poletnem ~asu.

Izbolj{ave smo naredili na vakuumskih ceveh, ki niso ve~ modre temve~ srebrno ~rne barve, s ~emer smo pridobili na mo~i delovanja v zimskem ~asu. Heat pipe smo pove~ali mo~.

Vsako na{o cev smo tudi lasersko gra-virali z na{im logotipom podjetja.

Ogrodje kolektorja smo dodatno oja~ali in prilagodili na{im klimatskim razme-ram. Je iz aluminija ter je nastavljivo po {irini in dol`ini, kar pomeni, da se lahko montirajo na vse povr{ine kamor koli brez dodatnih konstrukcij.

V kolektor smo vgradili obojestranski prostor za senzor, kar pomeni bolj{i nad-zor delovanja temperature in celotnega sistema ter la`jo monta`o sistema.

Z vsemi inovacijami na na{ih korek-torjih, pod oznako Kramar Solar KD 20/58/1800 ter najnovej{i dose`ek letnik 2012 KD 30/58/1800 Heat pipe, smo dosegli za 12% ve~jo mo~ ogrevanja v zimskem ~asu.

Na{e izku{nje na podro~ju monta`, ki zajemajo tudi ogreva-nja poslovnih in sta-novanjskih prostorov, ka`ejo da dosegamo prihranke pri ogreva-nju sanitarne vodo do 96% pri dogrevanju prostorov pa od 50 do 75%. Na obali celo do 85%.

Zato vsaki stranki ki ji vgradimo na{ solarni sistem garantiramo da se ji bo investicija povrnila v roku 4. do 5 let. Garancijo za kolektorje dajemo 10 let, `ivljenjska doba je ve~ kot 25 let. •

Solarni sistem Kramar Solar za dogrevanje hi{e prihranek pri ogrevanju od 50 do 75%

Novi model vakuumskega kolektorja Kramar Solar KD-30/58/1800 za ogrevanje sanitarne vode in dogrevanje prostorov

Vrste fotonapetostnih modulovProizvajalci najpogoste-

je izdelujejo fotonapetostne module, ki so sestavljeni iz tankih plo{~ic izjemno ~iste-ga monokristalnega sili-cija. Plo{~ice so ~rne barve in so sposobne v elektriko spremeniti od 14 do 18% vse energije son~nih `arkov ki pada nanje. Drugi tipi fotovoltai~nih modulov je izdelan iz multikristalnega silicija, plo{~ice so na pogled modre barve in lahko v ele-ktriko pretvorijo 13 do 15% son~ne energije. Ta dva tipa modulov zavzemata skoraj 90% tr`ni dele` vse vgrajene fotovoltaike. Proizvajalci raz-vijajo {e tankoplastne foto-napetostne module, pri ~emer na polimerno folijo nana{ajo samo nekaj mikronov debe-lo plast amorfnega silicija, baker – indijevega diseleni-

da ali kadmijevega telurida. Raziskovalci na tem podro~ju nenehno i{~ejo nove materiale in na~ine nana{anja, izkoristki tak{nih celic pa ves ~as raste-jo in se trenutno nahajajo v obmo~ju od 6 do 11%.

Primernost kraja postavitveSlovenija se nahaja na

tak{ni zemljepisni legi, da je postavitev fotovoltai~nih modulov brez izjem smotr-na na vsem ozemlju. Pred

name{~anjem je potrebno izbrati ~im bolj{i polo`aj glede na strani neba in module postaviti s primernim naklo-nom. Pri nas je najprimernej{a usmeritev proti jugu, z naklo-nom 30°, pri ~emer manj{a odstopanja naklona nimajo bistvenega vpliva. Povpre~no imamo najve~ ur son~nega sevanja na primorskem in podro~jih z vi{jo nadmorsko vi{ino. Poleg kraja postavitve lahko na u~inkovitost vpli-va {e morebitno medsebojno

sen~enje modulov ter sen~enje bli`njih in oddaljenih objek-tov, ki ga lahko dolo~imo z napravo za merjenje sen~enja. Na koli~ino son~ne elektrike slabo vpliva {e pregrevanje modulov, do 30% izbolj{avo pa lahko dose`emo s sledilni-mi moduli, pri ~emer motorni pogoni omogo~ajo natan~no usmerjenost proti soncu, od jutra do ve~era.

Lokacijska informacijaPridobitev lokacijske infor-

macije za bodo~ega investi-torja ni obvezna, vendar je priporo~ljiva, saj vsebuje pomembne informacije, ki olaj{ajo odlo~itev. Lokacijsko informacijo izdajajo ob~ine na obmo~ju, na katerem se nahaja zemlji{~e oziroma objekt, kjer namerava investitor postaviti svoje module. Pomembna je {e pridobitev mnenja o mo`nosti vklju~itve v omre`je, saj slu`i kot pomo~ pri na~rtovanju investicijskega vlo`ka. Izda jo

SOLARNE ELEKTRARNE34

Nekaj nasvetov za graditelje manj{ih fotovoltai~nih elektrarn

Tri nove son~ne elektrarne BISOL v skupni mo~i 886 kilovatov na strehah Knauf InsulationFoto: Skupina BISOL Group

Povpre~no mese~no trajanje son~nega obsevanja na {tirih krajih v Sloveniji

Slap svetlobe

in toplote, ki

ga oddaja Sonce,

znamo `e nekaj ~asa

neposredno spre-

meniti tudi v elek-

triko. To omogo~ajo

fotonapetostni

moduli, ki lahko

del spektra son~nih

`arkov neposredno

spremenijo v enos-

merni elektri~ni tok,

na~in pretvorbe pa

je ~ist, zanesljiv, brez

gibljivih delov in

zato popolnoma tih.

pristojno elektrodistribucijsko podjetje, ki bo s tem ugo-tovilo mo`nosti priklju~itve glede na tip, mo~ in vrsto vklju~itve (enofazno, dvofazno in trifazno). Upo{tevali bodo razmere v elektrodistribucij-skem omre`ju in dovoljene motnje, ki jih fotovoltai~na naprava lahko povzro~a v ele-ktrodistribucijskem omre`ju. To pomeni, da bo podalo osnovne pogoje za priklju~itev fotovoltai~ne naprave v skla-du z izra~unanimi parametri omre`ja in `elenim na~inom izvedbe priklju~ka pri investi-torju.

Postopek pridobivanja dovoljenjPo odlo~itvi investitorja o

izgradnji proizvodne napra-ve je potrebno pridobiti vsa soglasja in dovoljenja za gra-dnjo in priklju~itev na javno elektrodistribucijsko omre`je.

Proizvodne naprave do nazivne mo~i 1 MW po Energetskem zakonu ne potre-bujejo energetskega dovolje-nja. ^e ima proizvodna napra-va vi{jo nazivno mo~, pa je potrebno pred pridobitvijo drugih dovoljenj pridobiti ener-getsko dovoljenje. Energetsko dovoljenje izda ministrstvo, ki je pristojno za podro~je ener-

getike, v njem pa predpi{e pogoje in vsebino vloge za izdajo energetskega dovoljenja za posamezne vrste objektov, naprav in omre`ja ter energet-ske dejavnosti. Investitor mora pridobiti energetsko dovolje-nje pred pridobitvijo gradbe-nega dovoljenja. Energetsko

dovoljenje vsebuje lokacijo in obmo~je, vrsto objekta, vrsto goriva, na~in in pogoje opra-vljanja energetske dejavnosti ter obveznosti imetnika ener-getskega dovoljenja. Pristojno elektrodistribucijsko podje-tje v imenu SODO (sistem-ski operater distribucijskega

omre`ja z elektri~no energijo) izda soglasje za priklju~itev po upravnem postopku na podla-gi vloge investitorja oziroma osebe, poobla{~ene s strani investitorja. Prti tem elektro-distributer upo{teva razli~ne predpise, med njimi tudi navo-dila za priklju~evanje in obra-tovanje elektrarn in{talirane mo~i do 10 MW.

Kaj mora vsebovati vlogaVloga mora vsebovati

tehni~no dokumentacijo za postavitev oziroma gradnjo fotovoltai~ne naprave, torej vse potrebne podatke z mnenjem o mo`nosti priklju~itve proi-zvodne naprave na javno ele-ktrodistribucijsko omre`je, ~e tega `e imamo. Na tej osnovi bo izdano soglasje in dolo~eni tehni~ni pogoji in na~ini vklju~evanja fotovoltai~ne naprave. Po hitrem postopku lahko investitor soglasje prido-bi v 30 dneh, kar je odvisno od zahtevnosti na~ina priklopa, ali po ugotovitvenem postop-ku, ki traja do 60 dni. Skraj{an postopek lahko pri~akujejo graditelji, ki so napravo izvedli po standardu SIST EN 50438 in se priklju~ujejo na omre`je kot obi~ajni proizvajalci elek-trike. •

UR

SOLARNE ELEKTRARNE 35

Shema postopkov ob gradnji fotovoltai~ne naprave za proizvodnjo elektrike in priklju~itev

v omre`je

Nova re{itev upo{teva smernice trajno-stne energetike, je maksimalno fleksibilna in prilagodljiva za vse izzive prihodno-sti ter okolju in ljudem prijazna v vseh pogledih.

Ob povi{anju nivojev osvetlitve in zago-tavljanju vrhunske enakomernosti svetlosti na celotni povr{ini ter s tem povi{anjem prometne varnosti, je priklju~na mo~ glede na stanje pred rekonstrukcijo zni`ana za kar 65%. Poraba energije je na samo 12 svetilkah zni`ana za 7,8 MWh na letnem nivoju, s tem pa so zmanj{ane tudi emisije toplogrednih plinov (TGP).

Cilj pred rekonstrukcijo objekta je bil: zastarelo neu~inkovito razsvetljavo zame-njati z novo, ki naj zagotovi ustrezne svetlobnotehni~ne rezultate in bo odgo-varjala vsem zahtevam prihodnosti. Pred rekonstrukcijo so most osvetljevale sve-tilke s starostjo ve~ kot 25 let. Ena izmed klju~nih zahtev je bila, da mora tudi nova re{itev s tehnologijo LED zagotavljati vsaj enako obratovalno dobo svetilk, ob tem pa omogo~ati sprotno posodabljanje komponent in programske opreme v skla-du z razvojem tehnologij.

Dejstvo je, da se tehnologija LED tre-nutno {e vedno nahaja v fazi pospe{enega razvoja glede u~inkovitosti in bo po oce-nah industrije svoj vrh dosegla {ele okoli leta 2015. Za mo`nost kori{~enja vedno naju~inkovitej{e tehnologije je zato pogoj modularna konstrukcija svetilk, ki omogo~a

sprotno posodabljanje komponent brez potrebe po zamenjavi celotne svetilke.

Uporabljene svetilke Streetlight 10 Midi opredeljujejo naslednje lastnosti:

1. Svetlobna tehnikaZ novo re{itvijo je dose`en bistveno

vi{ji nivo in enakomernost osvetlitve v primerjavi s stanjem pred rekonstrukcijo. Svetloba je sedaj tam, kjer jo potrebujemo: na celotnem cesti{~u.

Klju~na elementa v svetilki sta patenti-ran “V” opti~ni sistem LED High Definiton Reflector (HD-R) in valovito ukrivljen stelobnotehni~ni pokrov - High Definiton Cover (HD-C), ki zagotavljata optimal-no osvetljevanje ceste z minimalnim ble{~anjem v smeri voznika.

2. Termi~ni managementSvetilke so opremljene s sistemom, ki

neprestano nadzoruje temperaturo vsake-ga modula LED in pogonske elektronike. Z membranskimi sistemi je zagotovljeno “dihanje” in ventilacija notranjosti.

Edinstven hladilni sistem svetilk Streetlight 10 midi so {e vertikalne zra~ne odprtine v ohi{ju, ki zagotavljajo konstanten pretok zraka in hkrati prepre~uje kopi~enje toplote.

3. Modularna “eco” konstrukcija svetilke

Svetlobnotehni~ni moduli LED in pogon-ska elektronika so modularno name{~eni in omogo~ajo enostavno zamenjavo.

Ob zamenjavi modula LED kar 90% svetilke osta-

ne na kandelabru, saj zame-njamo le 10% mase svetilke.

Zamenjava modula je enostavna in v le nekaj korakih.

4. U~inkovitost in inteligentno upravljanjeV svetilke je vgrajena inovativna

metoda zatemnjevanja z zni`evanjem toka skozi LED (DC-dimming). S tem je potro{nja energije znatno zmanj{ana. Hkrati pa je s sistemom zagotovljeno, da bo osvetljenost na mostu vso obratovalno dobo enaka.

Z funkcijo natan~nega fleksibilnega doziranja svetlobne toka vsake posamezne svetilke lahko nivoje osvetlitve prilagodi-mo izra~unanim rezultatom posameznega projekta. Mo`no je nastaviti svetlobni tok vklopnega nivoja delovanja in dveh nivojev stopenj polno~ne redukcije razsvetljave.

Svetilke se samodejno zatemnjujejo v poznih no~nih urah tudi brez kompleksnih in dragih zunanjih sistemov daljinskega upravljanja in nadzora. Uporabnik lahko definira razli~ne ~ase aktiviranja enega ali dveh nivojev reduciranega re`ima na polju-ben in prilagodljiv nivo reduciranega delo-vanja, preko vmesnika DALI pa je svetilke mogo~e priklju~iti na vse sodobne sisteme upravljanja cestne razsvetljave.

Povzetek:Prenovljena razsvetljava na Titovem mostu

predstavlja novo trajnostno tehnolo{ko pra-kso, ki se ob zagotavljanju u~inkovitega delovanja in izbolj{anega zagotavljanja var-nosti v cestnem prometu ponuja tudi kot sodoben in prijazen pozdrav vsem obiskoval-cem mestne ob~ine Maribor. •

Ale{ Filipi~, Siteco Sistemi, d.o.o., Maribor

Ljudem in okolju Ljudem in okolju prijazna osvetlitevprijazna osvetlitevLjudem in okolju prijazna osvetlitev

S sodelovanjem podjetja Nigrad d.d., Urada za

komunalo, promet in prostor Mestne ob~ine

Maribor in podjetja Siteco Sistemi d.o.o., je Titov

most v Mariboru dobil novo osvetlitev, ki temelji na

najnovej{i tehnologiji LED.

Inovativni projektiSmo temeljni ~len poslovne mre`e PRO-

SOLAR, ki jo trenutno sestavlja 18 pravnih oseb, ki na svojih strokovnih podro~jih izstopajo po inovativnosti in kakovosti pro-duktov in storitev. V njo smo vklju~eni dobavitelji modulov, podkonstrukcij in raz-smernikov, izvajalci na podro~ju elektro projektiranja, statike, gradbenih dovoljenj, strojnega projektiranja ter monta`e son~nih elektrarn na klju~. Poslovno mre`o PRO-SOLAR zaokro`ujejo svetovalci s podro~ja prava in financ, ki skrbijo za financiranje in ekonomiko ter pravno ustreznost projektov.

Reference, kjer so son~ne elektrarne postavljene na strehah hi{ in poslovnih objektih:• SE Ainzer – 410 kWp, • SE RTM Trbovlje – 220 kWp, • SE Metalia Trbovlje – 48,7 kWp, • SE H&P In`eniring Litija – 49 kWp, • SE JE&GR Zagorje - 44,625 kWp, • SE RGD Trbovlje – 44 kWp, • SE Elgonova Logatec – 37 kWp, • SE Nasipi Trbovlje – 34 kWp, • SE Koro{ec Prevoje – 23 kWp.

¨Popoln izkoristek sonca, saj polovi~arstva ne maramo¨Nudijo tankoslojne mikromorfne modu-

le INVENTUX, razsmernike KACO NEW ENERGY, ki ponujajo nadpovpre~no visoke izkoristke in optimalno zmogljivost s tan-koslojnimi solarnimi moduli INVENTUX, kvalitetno podkonstrukcijo (SIKO SOLAR GmbH Avstrija ter revolucionarna pod-konstrukcija za ravne strehe FIX FLAT), kvalitetne elektri~ne dodatke (solarni kabli

in konektorji proizvajalcev LAPP KABL in LUMBERG iz Nem~ije in MULTI CONTACT iz Švice, protinapetostne cone EATON iz Amerike, razli~no elektri~no opremo iz ETI-ja Slovenija ter izdelke lastne izdelave.

Pri gradnji son~nih elektarn so si zadali za cilj preseganje omejitev, s katerimi se sre~ujejo drugi ponudniki storitev na tem podro~ju. Svojemu cilju sledijo preko na~el, ki same po sebi sporo~ajo razpon, ki ga dosegajo.

Ob son~nem vremenu zna vsak… mi znamo tudi v senci Mikromorfni moduli delujejo `e pri difu-

zni svetlobi (70 % prisotnost v Sloveniji), pri kateri obi~ajni moduli nimajo mo~i.

Proti jugu zna vsak… mi znamo tudi proti severu Odli~no delovanje modulov med

razli~nimi nakloni streh in orientacijami (pokrivanje severnih, vzhodnih in zahodno usmerjenih povr{in).

Pri nizkih temperaturah zna vsak… mi znamo tudi v vro~ini Zanemarljiv negativni temperaturni koe-

ficient modulov: zanemarljivo segrevanje jedra modulov, ki je tipi~no za obi~ajne tehnologije, pri katerih se z dviganjem zunanje temperature in mo~nim son~nim obsevanjem dviga temperatura jedra modu-

la in s tem drasti~no zmanj{a izkoristek pridobivanja elektri~ne energije.

Kjer drugi solarni moduli prenehajo… mi {ele za~nemo Mednarodna priznanja za kakovost,

oblikovanje in skrbi za okolje (Red Dot Design Award, Clean Tech Driver, Step Award…). Kakovost po ISO standar-dih je certificirana s strani In{tituta TUV Rheinland. Vsak korak v proizvodnji je izveden po zasnovi »Best in Class«.

Postavitev son~ne elektrarne je dobra in stabilna nalo`ba za prihodnost. Dlje ko naprava proizvaja elektriko, tem vi{ji je donos. Tankoslojni solarni moduli INVENTUX so zasnovani za trajnost.

V kolikor ste lastnik stre{nih povr{in, primernih za postavitev son~ne elektrarne, NE `elite pa investirati, lahko oddate svojo streho tudi v najem. •

SOLARNE ELEKTRARNE 37

Preseganje omejitev v solarni tehnologiji

MI ZNAMO S SONCEM

KJER DRUGI SOLARNI MODULI PRENEHAJO...

info@pro-solar.si marketing@pro-solar.si 03 56 605 65 051 247 011

PRO-SOLAR d.o.o.Podvine 36

1410 Zagorje ob SaviSlovenija

ww

w.p

ro-s

olar

.si

Podjetje PRO-SOLAR d.o.o. je zastopnik in preferen~ni

partner nem{kega proizvajalca inovativnih tankoslojnih

mikromorfnih modulov INVENTUX Solar Tehnologies AG iz

Berlina. Son~ne elektrarne, ki jih na~rtuje in postavlja pod-

jetje PRO-SOLAR d.o.o., so 100 % proizvedene v Evropi. Na{a

vizija in poslanstvo sta strate{ko usmerjeni v ustvarjanje in

vzdr`evanje energetsko samooskrbnega okolja ter realizacije

evropske strategije „Energija 2020“.

fiXflat

REVOLUCIONARNAPODKONSTRUKCIJA ZA RAVNE STREHE

Za te in ostale informacije lahko kontaktirate podjetje Pro-Solar d.o.o. na tel.: 03 56 60 565 ali gsm: 051 247 011

oz. na e-mail: info@pro-solar.siwww.pro-solar.si

Pro

moci

jsko

sporo

~ilo

Ob poplavi ponudnikov toplotnih ~rpalk se mora kupec na koncu vedno odlo~iti sam. Vse ~rpalke zrak/ voda imajo na papirju odli~ne izkoristke, so najbolj var~ne in delujejo skoraj nesli{no, vendar v glavnem ob idealnih pogojih. Ob visoki vlagi in dolgotrajnih nizkih tempera-turah pa se poka`e prava zmo-gljivost teh naprav.

Kako lo~iti seme od plevelaNa obmo~ju Ljubljane je

zadnja zima pokazala zobe. Megleni januar, ~etrtina dni vla`nost zraka med 90 in 100%, druga ~etrtina temperature pod 0°C, nato {e februar z ve~ dnevi pod -15°C. Po sporo~ilih upo-rabnikov pri nas in v Avstriji, so se v teh dnevih ~rpalke Stiebel Eltron res dobro izkazale, vsi kupci so brez izjeme lahko brez-skrbno bivali v prijetno ogretih prostorih. Po vesteh s terena pa ugotavljajo tudi, da uporabniki podobnih naprav nekaterih dru-gih proizvajalcev, hladnih dni niso tako dobro pre`iveli. Zato je pred nakupom od prodajalca vedno dobro pridobiti naslov kak{nega kupca in ga vpra{ati, kako je zadovoljen.

LWZ 304/ 404 za novogradnje To toplotno ~rpalko zrak/

voda vgrajujejo predvsem v niz-koenergijske hi{e, velikosti do 250 m2, nizkotemperaturno ogrevane, s toplotnimi potreba-

mi do 12,9 kW (pri zun. temp. -15°C po DIN EN 12831). V zvo~no izoliranem ohi{ju se skri-va {e 230 litrski bojler tople vode in prezra~evalni sistem za hi{o z vra~anjem toplote. Ta zaja-me do 90% toplote odpadnega zraka in jo vrne nazaj v stavbo, pri ~emer pozimi stavbo ogreva, poleti pa hladi. Priklju~imo lahko {e son~ne kolektorje in stro{ke za energijo dodatno zni`amo.

Naprava dosega pri zunanji temperaturi zraka 2°C letno grel-no {tevilo COP 4,0 in celo COP 3,7 pri -7°C.

Visokotemperaturna WPL HT Primerna za posodabljanje

ogrevalnih sistemov, vgradimo pa jo lahko znotraj ali zunaj stavbe. ^rpalka zrak/ voda je sposobna brez dodatnega gre-tja ogreti vodo v predtoku do +75°C, zato lahko z njo nepo-sredno ogrejemo sanitarno vodo in stavbo. To omogo~ata dva inverterska kompresorja, ki delu-jeta v enem krogotoku in se zelo natan~no prilagajata trenutnim toplotnim potrebam, skupna toplotna mo~ ~rpalke pa zna{a

12,5 kW. Delovanje izbolj{a {e elektronski ekspanzijski ventil in posebna tehnika z vmesnim vbrizgavanjem pare hladilnega sredstva. To je potrebno ob niz-kih zunanjih temperaturah, s ~imer se pove~ata u~inkovitost in mo~ ogrevanja. Spomladi in jeseni deluje le en kompresor, zato je delovanje u~inkovito tudi ob delni obremenitvi. Ta na~in

delovanja je posebnost, ki je trenutno ne ponuja noben drug proizvajalec.

Proizvajalec Stiebel Eltron izdeluje {e vrsto toplotnih ~rpalk razli~nih mo~i, tipov in na~inov zajemanje toplote, podjetje Veto pa ima na razpolago razli~ne sisteme prezra~evanja, solarnih sisteme ter kotle na biomaso, olje in plin, www.veto.si •

OGREVANJE38

Toplotne ~rpalke Stiebel Eltron

LWZ 304 - 404 ima vgrajen toplovodni bojler in centralni prezra~evalni sistem

LWZ 304/ 404 Edinstvena kompak-tna naprava s funk-

cijami prezra~evanja, ogrevanja, hlajenja

prostorov in pripravo tople sanitarne vode - EDINI TOVRSTNI IZDELEK NA TRGU, KI IMA PRIDOBLJEN

CERTIFIKAT PASSIVHAUS!

WPL HT ogreje vodo do 75 °C in je primerna za naknadno vgradnjo

Uporabniki i{~ejo alter-nativne vire ogrevanja in najve~krat je to biomasa, ki nekajkrat cenej{a od kurilnega olja. Vendar so drva preve~ okorna, investicije v sistem za sekance pa zelo visoke. Lesni peleti so zanimivi, ker ohranja-jo precej{njo raven avtomatike, obenem pa v ve~ini primerov pravzaprav niti ni potrebe po zamenjavi obstoje~ega kotla. Potrebno je le dodatno name-stiti sistem za kurjenje pelet, katerega glavni del predstavlja gorilnik na pelete.

Gorilnik na pelete FenixMed gorilniki izstopa gorilnik

Fenix, katerega konkuren~na prednost pred ostalimi je ravno v enostavnosti vgradnje na obstoje~e kotle (tudi special-ne kotle na kurilno olje). To omogo~a inovativno zasnovana gorilna komora, ki je zra~no hlajena, tako da se ob namesti-tvi ne posega v vratca kotla, saj se gorilnik enostavno prisloni/pritrdi na vratca (odprtina v vratcih mora biti 110 mm). Za hlajenje gorilne komore se sicer uporabi zrak, ki se ga v gorilno komoro vpihava zaradi samega gorenja. S tem, ko ta je isti zrak speljan po zunanjem obodu gorilne komore, se segreje (in obenem tako hladi komoro), kar {e izbolj{a kvaliteta gorenja lesnih plinov v sami gorilni komori, obenem pa ne prihaja do toplotnih izgub.

Gorilnik odlikuje tudi napre-den in v`igni sistem, ki zagota-vlja izredno hiter v`ig pelet (v eni sami minuti) ob priklopni mo~i vsega 80 W, kar zagotavlja minimalno porabo elektri~ne energije.

Gorilnik Fenix ima vgra-jen elektronski krmilni sistem, ki omogo~a enostavno in u~inkovito uravnavanje delo-vanja gorilnika (vklapljanje in izklapljanje gorilnika po potrebi ter prehod med razli~nimi re`imi delovanja) in natan~no nastavi-tev delovanja, saj ima uporabnik mo`nost spreminjanja okoli 15 razli~nih parametrov, da goril-nik prilagodi delovanju lastnim potrebam.

Trenutno je na voljo gorilnik z nazivno mo~jo 25 kW, konec poletja pa prihaja na trg tudi 50 kW izvedba, ki bi morala zado{~ati za ogrevanje marsi-katere delavnice ali poslovnih prostorov manj{ih podjetij.

Zahteve za monta`o Gorilnik na pelete Fenix je

dejansko najprimerneje montira-ti na obstoje~e kotle, namenjene trdim gorivom ali kombinirane pe~i drva/olje, saj so ti kotli `e prirejeni za ~i{~enje pepela. Gorilnik je sicer mo~ monti-

rati tudi na specialne kotle na kurilno olje, pri ~emer pa mora uporabnik razmisliti predvsem o mo`nosti in pogostosti ~i{~enja pepela, ki bo nastajal s kurje-njem pelet. Za prvo oceno lahko predpostavimo, da iz tone pelet (kar ustreza 500 l kurilnega olja po kurilni vrednosti) nastane do 20 l pepela. Potrebno je pazi-ti, da ima kotel dovolj veliko kuri{~e, predvsem pa, da ima mo`nost enostavnega odpiranja kuri{~a, da se uporabnik izogne potrebi po demonta`i gorilnika.

Gorilnik se dobavi sku-paj s transporterjem za pelete (pol`em), ki skrbi za doziranje pelet v gorilnik, odvisno od potreb (krmiljen je preko ele-ktronskega krmilnega sistema na gorilniku). Uporabnik tako potrebuje le {e primerno (dovolj veliko) posodo, ki bi slu`ila kot zalogovnik za pelete, pri ~emer pa je potrebno zagoto-viti dovolj prostora v kurilni-ci tudi za monta`o gorilnika. Ostane samo {e nabava ustrezne

koli~ine in kvalitete pelet pri enem od {tevilnih ponudnikov v Sloveniji in stro{ek ogrevanja na letni ravni bo ni`ji prakti~no za polovico. •

Damjan Nemec, Inovateh d.o.o.

OGREVANJE 39

Enostaven priklop gorilnika Fenix naobstoje~e kotle (kombinirane ali na kurilnoolje) brez posebnih posegov.

Napreden v`igni sistem, ki zagotavljanajhitrej{i v`ig ob minimalni porabi energije.

Invativno zasnovana gorilna komora,ki zagotavlja dalj{o `ivljensko dobo takogorilnika kot samega kotla.

RAZVOJ OKOLJU PRIJAZNIH TEHNOLOGIJ IN PROIZVODOVInovateh d.o.o., Martinjak 81, 1380 CerknicaTel.: 051 683 699, del. ~as: vsak delavnik od 13:00 do 16:00

Ve~ informacij na:

www.inovateh.siinfo@inovateh.si

Lesni peleti tudi za ogrevanje delovnih prostorov

Visoke cene kurilnega olja `e presegajo finan~ne zmo`nosti mnogih

gospodinjstev po Sloveniji, do podobnih zaklju~kov pa prihajajo

tudi nekateri obrtniki in podjetniki.

Gorilnik na pelete Fenix priklopljen na kotel

na kurilno olje

Primer kombinacije kotla na trda goriva, goril-

nika na pelete s transporterjem in zalogovnika

OGREVANJE40

KAMIN BRUNNERTa kamin je opremljen z grelnikom vode

in loputo s katero izbiramo, kam bomo usmerili toploto gore~ih polen. Kamin lahko deluje kot obi~ajna pe~, s katero ogrevamo prostor in toploto hkrati aku-muliramo v obzid pe~i. Lahko pa s premi-

kom lopute del toplote preusmerimo skozi vodni izmenjevalec, ki jo odda zalogovniku toplote in s tem podpre ogrevalni sistem stanovanja ali hi{e ter ogreje sanitarno vodo. Kamin HKD 4 ima mo~ do 9 kW in v enem nalaganju sprejme do 10 kg in do 50 cm dolgih polen. Razdelitev toplote med ogrevalnim in vodnim delom kamina lahko spreminjamo v razmerju 30% proti 70%, v korist vodnega ali kaminskega dela.

KAMIN SPARTHERMKaminski vlo`ek Mini Z1 izdelujejo

v dveh izvedbah z mo~jo 7 in 10 kW. Nad kuri{~em se nahaja vodni cevni izmenjevalec skozi katerega se giblje-jo dimni plini. Vrata z ognjeodpornim steklom se lahko odpirajo bo~no ali pa drsno, v smeri navzgor. Zna~ilnost tega kamina je primernost za pasivne hi{e, saj je steklo vrat namenoma manj{e. Posledica je zmanj{ano `ar~enje v pro-stor in pove~ana oddaja toplote v vodni sistem. Zato so vgradili dvojno izolacijsko

steklo, ki je prevle~eno {e infrarde~im odbojnim {~itom, ki ve~ino toplote odbije nazaj v kuri{~e. Izkoristek naprave zna{a 85%, prigraditi pa je potrebno {e od 300 do 500 litrski zalogovnik toplote. Ogrodje kamina je dobro toplotno izolirano, zato 80% toplote prehaja v vodni sistem. •

Ve~ na: www.pecarstvo-hrovat.si

Kakovost peletZa pelete ni predpisov, ki

bi dolo~ali njihovo minimalno kakovost, zato so v prodaji peleti razli~ne kvalitete. Razlikujejo se po kurilni vrednosti in vla`nosti, ki vplivata na to, koliko energije bomo dobili iz kilograma pele-tov. Pomembna je tudi vsebnost pepela, ki vpliva na pogostost ~i{~enja pepela iz na{e kurilne naprave. Za kakovostnej{e pelete je smiselno pla~ati nekoliko ve~, ker iz njih dobimo ve~ toplote in imamo manj opravka s pepelom. Peleti nepreverjenega izvora so praviloma tudi manj obstojni in se drobijo, zaradi ~esar avtomat-sko doziranje v kurilni napravi ni optimalno - naprava kadi, poja-vijo se saje in pove~a se poraba peletov.

Kak{na je »prava« barva pelet?Barva peletov je odvisna od

surovinske sestave in proizvo-dnega postopka. Nanjo vpliva

tudi prisotnost lubja (temnej{ih delci). Zaradi povpra{evanja po »belih« peletih, se na trgu poja-vljajo tudi peleti, pri katerih je svetla barva dose`ena z aditivi in kemi~nimi sredstvi, ki pa razen barve nimajo `elenih lastnosti.

Iz ~esa so peleti?Peleti preverjenega porekla

se proizvajajo iz `agovine, ki je ostanek raznih vrst obdelave lesa in iz debel, ki niso primerna za pohi{tveno industrijo. Tak{ni peleti so narejeni izklju~no iz lesa in brez dodatkov. Peleti nepreverjenega porekla pa so lahko narejeni iz ostankov pohi{tvene industrije, ki vsebu-jejo razna topila, barvila in lepila in pri izgorevanju proizvajajo {kodljive pline in uma`ejo ali celo po{kodujejo va{o pe~. •

Ve~ na www.gipo.si

Na kaj je potrebno biti pozoren ob nakupu pelet

Kamini za zahtevnej{e

Pristaniška ulica 45

6000 Koper

SLOVENIJAT: +386 5 66 26 751

F: +386 5 66 26 757

Tehnološko napreden kotel popolnoma

prilagojen sodobnemu načinu življenja.

Strokovnjaki v podjetju GIPO, vam bodo vse učinke ogrevanja predstavili v naprej in ponudili najboljšo celostno rešitev ki bo dosegala najvišje rezultate in s tem tudi največje prihranke.

AKCIJSKA cena pelet velja v mesecu maju.

Cena že vsebuje DDV.

Visoko kakovostni peleti

100% SMREKA

Kamin Brunner s preklopno loputo prilagaja tok toplote v

prostor ali v vodni del

Kamin Spartherm je namenjen vgradnji v pasivne hi{e

Pocinkanje, za{~ita `eleza in jekla s cinkom, je verjetno naj-bolj okolju prijazen in dosto-pen postopek protikorozijske za{~ite. Dobra protikorozijska za{~ita je u~inkovito sredstvo za zmanj{anje potreb po energiji, ki jih imajo zgradbe in konstrukci-je.Vsakih 90 sekund se po vsem svetu ena tona jekla spremeni v rjo, na vsaki dve izdelani toni jekla ena zamenja rjo.

Z uporabo vro~ega pocinka-nja za za{~ito pred rjo na vsako tono za{~itenga jekla prihrani-mo toliko energije, da zadovo-ljimo nekaj tedenjske potrebe povpre~ne dru`ine po energiji.

Pocinkanje je dolgoro~no u~inkovito, kjer gre za prihranek energije in naravnih virov ob mini-malnem vplivu na okolje. Vro~e pocinkanje desetletja {~iti jekle-ne konstrukcije in vzdr`evanje zmanj{a na minimum.

V postopku vro~ega pocinka-nja elemente iz `eleza ali jekla potopimo v kotel s cinkovo tali-

no. Cink, ki ne oblikuje prevleke na kovini, ostane v talini za nadaljno uporabo. Odpadki in cink, ki nastanejo pri postopku se predelajo za nadaljno upo-rabo.

Tudi izbolj{ave u~inkovitosti na~ina ogrevanja so bistveno izbolj{ale energijsko u~inkovitost segrevanja cinkovih pe~i. Toplotna energija, ki se sprosti pri procesu, ni izgubljena, ampak se porabi za segrevanje predob-delovalnih kadi, su{enja elemen-tov pred potopom v talino ter talnega gretja proizvodne hale.

Emisije iz postopka vro~ega pocinkanjaEmisije iz postopka vro~ega

pocinkanja so zelo nizke. Odpadne teko~ine, ki vsebuje-jo predvsem izrabljene kisline, uporabljene za jeklo odstranijo poobla{~enea podjetja za ravna-nje z odpadki, kot je to predpi-sano in s tem za{~itijo povr{inske vode ter podtalnico.

Emisije v ozra~je so minimal-ne in so strogo dolo~ene s pred-pisom o varstvu okolja. Pri pe~eh za vro~e pocinkanje se z upo-rabo tunelov s filtri prepre~uje izpust dimov v ozra~je. Prav tako se komore oz. tuneli s filtri uporabljajo pri kemijski predobdelavi elementov, kjer se odsesuje in spirajo kisli hlapi. Rezultati raziskav programa za najbolj{e prakse so pokazali, da pocinkovalnice porabijo maj kot

25 litrov vode na tono izdelka v primerjavi z 2000 litri v splo{ni kovinski industriji. •

NUDIMO LASTEN PREVOZ Logistika: tel: 03 42 63 255, gsm: 031 679 078

ISO 9001

ISO 14001

OHSAS 18001

bureauveritas

pocinkovalnica, d.o.o.Bežigrajska cesta 3000 Celje | tel: 03 42 63 233 | e-mail: pocinkovalnica@maksim.si | www.pocinkovalnica.si

Delovni čas

pon - pet: 7:00 - 15:00

Komerciala

tel: 03 42 63 228, 03 42 63 241faks: 03 42 63 232gsm: 041 563 110

š č i t i m o kov i n o i n n a r avo

Vro~e pocinkanje in okoljeKabina cinkove pe~i-kotla

Suhi filter belih dimov iz cinkove pe~i

Predobdelovalna komora

Pralnik kislinskih hlapov

Nekaj dosedanjih po`arovNajbolj znan je po`ar na Düsseldorfskem

letali{~u leta 1996. Odgovorni ljudje letali{~a, arhitekt in in{pekcijske slu`be so dovolili vgradnjo vnetljive toplotne izo-lacije v streho in pod stenske opa`ne plo{~e, ~eprav predpisi tega ne dovoljujejo. Vgradili so jo kljub temu, da sta nadzornik gradnje in vodja letali{ke po`arne slu`be s poskusi ugotovila, da plo{~e iz polisti-rola, kljub za{~itnemu premazu, prehitro zagorijo. Seveda so bile tudi takrat na razpolago razne vrste negorljive toplotne izolacije, vendar bi bila vgradnja ob~utno dra`ja. Po`ar je do sedaj najve~ja po`arna katastrofa, ki se je kadarkoli zgodila na nem{kih letali{~ih. V po`aru je umrlo 17 ljudi, 88 je bilo po{kodovanih. Za~etni po`ar je izbruhnil v vstopni hali letali{~a, vzrok pa so bila varilska vzdr`evalna dela. Delavci niso opazili, da so vro~e kaplje kovine padle skozi re`o v tleh nadstropja nad halo. Po`ar se je najprej nevidno raz{iril, nato je nenadoma padel celoten gore~ strop v sprejemno halo, kjer se je takrat nahajalo 2500 ljudi.

Drugi primer je namerni v`ig kon-tejnerja z odpadki lani v Delmenhorstu. Kontejner je stal na odprtem prostoru med petimi enostanovanjskimi hi{ami. Temperatura in iskre so povzro~ile v`ig fasad na vseh petih stavbah, ki so bile v bli`ini.

Tretji primer se je pred nekaj leti primeril v Mariboru. Ogenj je z lope ob hi{i, ki se je vnela iz neznanega vzroka, presko~il na izolirano fasado. Kljub temu da so gasilci hladili steno, je pod plastjo ometa v nekaj minutah zagorelo do nadstropja in okna v mansardi. Ko je zaradi vro~ine po~ila okenska {ipa je plamen dobesedno vsesalo v podstreho, zgorelo je vse ostre{je in man-sardno stanovanje z vso arhivo znanega

mariborskega amaterskega filmarja Franca Kopi~a, ki je do sedaj na festivalih v svetu dobil skoraj 600 nagrad.

Poskus v laboratorijuV nem{kem po`arnem laboratoriju MPA

so po vseh pravilih stroke na navpi~no steno vgradili polistirensko izolacijo debeline 16 cm ter izvedli obi~ajni tanek armirani omet z zaklju~nim fasadnim slojem. Ta sestav bi moral po predpisih 20 minut brez {kode zdr`ati pogoje obi~ajnega stanovanjskega po`ara, pri katerem po~i okensko steklo, plameni pa prodrejo v zunanjost stavbe. Po v`igu in simulaciji po`ara je `e po 3 minutah kapljala na tla gore~a plastika, po 8 minutah morali posredovati gasilci, saj se je umetni po`ar za~el izmikati kontroli. Pri tem so lahko ukrepali samo s pomo~jo za{~itnih kisikovih mask, saj je gorenje povzro~alo gost, ~rn in strupen dim. Pri tem za{~itna plast s stekleno armaturno mre`ico ostane nedotaknjena, kar ote`uje ga{enje, saj curek vode ne dose`e plamenov. Stopljena plasti-ka gori in te~e navzdol, prostor med steno stavbe in armiranim ometom pa deluje kot dimnik in gorenje {e pospe{uje.

Kaj pravijo na{i po`arni predpisi^leni pravilnika o po`arni varnosti v

stavbah omenjajo skrb za zagotovitev po`arne varnosti in omejitev ogro`anja ljudi, `ivali, premo`enja in sosednjih objek-tov. Zagotovljen mora biti {e dostop za ukrepanje gasilskih ekip in njihovo varnost. Omenjena je {e potreba, da se da se v najve~ji mo`ni meri omeji hitro {irjenje

Toplotno izolacijski sestavi, ki vsebujejo plo{~e iz polisti-

rola morajo v Nem~iji ustrezati stopnji po`arne odpor-

nosti B1 – te`ko vnetljivo. S tem postanejo ti sestavi

primerni za vgradnjo na ve~stanovanjske stavbe. V resnici

pa lahko zaradi po`ara v toplotno izolirani stavbi tak{na

izolacija postane pospe{evalnik {irjenja ognja.

V`ig izolacije omogo~a hitro {irjenje in preskakovanje plamenov v druga stanovanja

Trije preizku{eni na~ini vgradnje po`arne preklade prepre~ijo v`ig toplotne izolacije

Visoke temperature in hitro {irjenje po`ara ogro`a sosednja stanovanja

Po`ari in Po`ari in polistirenska izolacijapolistirenska izolacijaPo`ari in polistirenska izolacija

po`ara po navpi~nih oziroma vodoravnih povezavah. Za omejitev hitrega {irjenja po`ara po stavbi morajo biti uporabljeni taki gradbeni materiali oziroma gradbeni proizvodi, ki se te`ko v`gejo, v primeru v`iga oddajajo nizke koli~ine toplote in dima ter omejujejo hitro {irjenje po`ara po povr{ini. Napotki so splo{ni, podrobnej{i predlogi za prepre~evanje {irjenja po povr{inah pa niso podani. Na splo{no razli~ni slovenski novinarji menijo, da je po`arna varnost pri nas sicer zadovoljiva, da pa temelji na starih predpisih, ter da so odgovorni na tem podro~ju zaspali.

WDWS zapoveduje po`arne preklade Nem{ki predpisi, ki se nana{ajo na

na~in izvedbe zunanje toplotne izolacije (WärmeDämmVerbundSystem) delijo stavbe glede na vi{ino in vrsto vgrajenega mate-riala. Do vi{ine 7m – normalna vnetljivost B2, do 22m – te`ko vnetljiv B1, do 100 m – nevnetljiv material, po`arna odpornost A. Pri tem predvidevajo debelino obloge do 30 mm, ~e pa je ta ve~ja od 100 mm pa je potrebno uporabiti posebne ukrepe. Pri tem mislijo na vgradnjo po`arnih preklad iz nevnetljivih materialov nad vsa okna in vrata, pri ~emer morajo biti najmanj 200 mm visoke in enako debele kot izolacija ter

segati {e 30 cm levo in desno od odprtine. Druga mo`nost je vgradnja tako imenova-ne »rotirajo~e po`arne prepreke«, ki mora biti vgrajena najmanj nad vsakim drugim nadstropjem. Ta prepreka je pas negorljive toplotne izolacije, ki poteka vodoravno po vsem obodu stavbe. Predpis ima {e nekaj izjem, ki se nana{ajo na posamezne tipe izvedbe, tudi glede na zahteve v posame-znih dr`avah.

Pri nas jih {e nismo videliPo`arne preklade so predvidene za vgra-

dnjo v ve~nadstropne stavbe. Cena energije in var~evalni ukrepi so vzrok, da je vedno ve~ stavb toplotno izoliranih z najcenej{im in za polaganje zelo prijaznim sistemom iz polistirenskih plo{~. Najmanj{a debelina izolacije, za katero {e lahko dobimo nepo-vratna sredstva okoljskega sklada zna{a 160 mm, zato bi morala biti vgradnja po`arnih preklad nujna. Število po`arov v stavbah pri nas je okrog 1700 na leto. ^e bo samo 30% teh po`arov v toplo-tno izoliranih ve~nadstropnicah, to lahko pomeni kar 510 v`igov polistirenske toplo-tne obloge stavb. Visoka hitrost {irjenja in preskakovanja ognja v druga stanovanja splo{no po`arno nevarnost {e pove~ujeta. Proizvajalci polistirenskih plo{~ v maso sicer dodajajo snovi za du{enje gorenja,

zato namenski v`ig fasade z v`igalnikom ni mo`en, visoke temperature ob po`aru pa so nevarnej{e.

Purenotherm – ena od mo`nostiPo`arne preklade morajo biti iz materia-

lov, ki imajo zelo podobne toplotne lastno-sti kot polistiren. ^e ta pogoj ni izpolnjen bomo na fasadah kmalu opazili barvne spremembe, ki so posledica kondenziranja vlage zaradi razlik temperature povr{ine, razli~nih lastnosti ob prehodu vodne pare ali na~inov pritrjevanja ter sidranja. Material Purenotherm je vrsta poliuretana, ki ima zahtevane lastnosti, pritrjujemo ga z leplje-njem, povr{ina pa je primerna za oprijem vseh uporabljanih tankoslojnih malt in barv. Uporaben je za stavbe do vi{ine 22 m in debelino izolacije do 30 cm, ob stiku z ognjem pa se ne vname, se ne topi in kaplja, ne tli ter se termoplasti~no ne preoblikuje. Kro`no izrezani polkro`ni kosi so uporabni tudi za izolacijo cevovodov z delovno tem-peraturo do 200°C.

Piscem po`arnovarnostnih predpisov pri nas pa ni potrebno ni~esar izumljati saj lahko samo prepi{ejo ter prevedejo nem{ke smernice in pravilnike. •

Simon Tihec

SODOBNA GRADNJA 43

^e bi bila stavba brez toplotne izolacije bi bile posledice po`ara veliko manj{e Izoliranje s polistirenskimi plo{~ami poteka hitro in brez hrupa

Po`arne preklade so lahko name{~ene nad okni ali po obodu celotne stavbePo`arna preklada iz negorljivega materiala na vsakem koncu sega 30 cm preko {irine okna

Druge oznake uporabljajo razli~ni pro-izvajalci, izdelek pa je pri vseh enak, slo-venska oznaka pa je kri`no lepljen stenski element. Plo{~e so povsem nov izdelek, ki ga v zgodovini ~love{kega gradbeni{tva {e nismo videli, saj {ele sodobna lepila in tehnologija lahko zagotovijo trdnost in trajnost.

Nekaj prednostiGradnja z lesom poteka u~inkovito,

hitro in ~isto. ^e novi sistem primerjamo z betonsko gradnjo, je izdelek pred-vsem veliko la`ji in ekolo{ko povsem neopore~en. V mestih lahko z neprimer-ljivo hitrostjo in brez hrupa postavljamo nove stavbe ali obstoje~im dodajamo nova, lahka nadstropja. Seveda so tukaj tudi CO2 razlogi, saj v kubi~ni meter CLT sten dolgoro~no zajamemo 750 kg CO2. Dober primer uporabnosti je {e potres v italijanski Aquili, kjer so v zelo kratkem ~asu postavili veliko vrtcev in ve~stanovanjskih zgradb, pri tem pa lese-na gradnja ni samo cenej{a temve~ tudi mnogo hitrej{a, stanovalcem pa takoj po postaviti omogo~a vselitev in bivanje v neopore~nem okolju.

Enostavna izdelava in izvedbaZa plo{~e lahko uporabijo vse vrste

lesa pa tudi les, ki je izrezan iz zunanje plasti debel in ima manj{o uporabnost v lesarstvu, pa {e cenej{i je. Lesene lamele nato obdelajo ter kri`no polo`ene zlepijo v ve~ plasteh. Z na~rtovanim potekom lesa in {tevilom plasti lahko dolo~ajo trdno-stne lastnosti, togost in upogljivost. Ta pride prav, kadar prekrivajo velike lo~ne strehe {portnih ali trgovskih objektov, pri ~emer se plo{~e samodejno prilagodijo

loku. ^e bodo ploskve po monta`i ostale vidne, zanje izberejo vrsto in kvaliteto lesa ter s tem dekorirajo bodo~e interierje. Proizvodnja lahko poteka delno ro~no ali na popolnoma avtomatiziranih linijah.

Na masivne lepljene plo{~e ni potreb-no pritrjevati nobenih parnih zapor, kot to delamo v obi~ajni monta`ni gradnji. Izvedba stikov in medsebojnih vezav je enostavna, tesnost zagotovljena, trdnost in stabilnost pa sta glavna aduta take gradnje. Velike plo{~e arhitektom dajejo proste roke, zaradi ~esar je brez dodatnih podpor mo`no izvesti oblikovno nenava-dne, vendar uporabne zgradbe.

Brez problemov v vi{inoZa tri ali ve~nadstropnice so plo{~e

obi~ajno petplastne in debele najmanj 75 mm. ^e so debele 160 mm, lahko z njimi brez povesov premostimo 5 m razpone, za ve~je pa izdelujejo posebne kombinirane izvedbe. Togosti pa takim stavbam ne zagotavljajo kotni in kri`ni spojni ele-menti ampak kotna postavitev notranjih sten, ki zgradbo spremenijo v izredno trden {katlasti nosilec. Pri tem projektanti izra~unajo {tevilo potrebnih oja~itvenih sten, zato lahko prostorom skoraj poljub-no dolo~amo velikost in obliko. Izrezi za vrata in okna delno zmanj{ujejo stati~ne lastnosti posameznega elementa, ki jih nato izbolj{ajo z drugimi ukrepi, vse pa je izvedeno samo z lesom. Natan~nost izdelave je tako visoka, da monterji ele-mente samo sestavljajo in spajajo, brez da bi bilo potrebno izvesti tudi najmanj{e prilagajanje.

Varianta – lesnobetonski strop

Je samo ena od mo`nosti, primerna tudi za vgradnjo talnega ogrevanja. S tem se mo~no pove~a tudi toplotna vztrajnost stavbe, kljub temu, da `e leseni elementi odli~no skladi{~ijo in oddajajo toploto. Stropne plo{~e z vgrajenimi elementi za vprijem betona, ki ga vgradimo ko stav-ba `e stoji, so opremljene {e s folijo za za{~ito pred vlago. Ko je strop dokon~an, natezne sile prevzame les, tla~ne beton, stri`ne pa vezni elementi. Strop je vitek, lahek, ognjeodporen ter odli~no tesni in du{i zvoke. Strop v prostorih je lesen, izvedba je cenej{a kot vse obi~ajne `elez-obetonske variante, razpon stropov brez podpor pa lahko zna{a do 15 m.

Klima v bivalnih prostorihLes je naraven in `iv material, ki vpliva

in po`ivlja vse ~ute. Lepo di{i, je topel na otip, sli{en kadar se {iri ali kr~i, je higieni~en, elasti~en, antistati~en in vpija {kodljive snovi. Poleg tega je mehansko odporen in omogo~a dobro sobno aku-stiko. V leseni zgradbi je ob~utena sobna temperatura do dve stopinji vi{ja kot v stavbah iz drugih materialov, pri tem pa ne govorimo o osebnih ob~utkih ampak o izmerjenih vrednostih. Zaradi izolativnih lastnosti so tudi stro{ki za ogrevanje ali

SODOBNA GRADNJA44

CLT – bodo~nost gradbeni{tvaCLT – bodo~nost gradbeni{tvaCLT – bodo~nost gradbeni{tva

Del notranjega bodo~ega stopni{~a v londonskem Murray Towerju

Londonski osemnadstropni Murray Tower je izdelan iz

~istega lesa, razen oblog in izolacije

Pre{e za 3 x 12 m velike CLT elemente proizvaja podjetje iz

Ho~ pri Mariboru

Izreze za odprtine in instalacije vode ter elektrike izdela

proizvajalec v tovarni

V tujini za razmeroma nov izdelek iz lesa uporabljajo

ve~ oznak. Angle{ki izraz CLT je okraj{ava za Cross

Laminated Timber, v nem{~ini je to KLH – Kreuz Lagen

Holz in tudi BSP - Brettsperholz.

45

hlajenje nizki. Poleg tega lesene stene regulirajo vlago v prostoru in z oddaja-njem ter sprejemanjem izravnavajo kli-matske razmere. Komur pogled na lesene stene ni pri srcu jih lahko v celoti ali delno prekrije z mav~nimi plo{~ami ali drugimi sonaravnimi materiali.

Izjemna ognjeodpornost^eprav je les odli~en energent in je

strah pred po`ari v lesenih stavbah vtkan globoko v podzavest vseh, so tak{ne stavbe ognjevarne ~e upo{tevamo pred-pise. Velika prednost lesa je v tem, da je njegovo obna{anje med po`arom predvidljivo. Zunanja plast zogleni in s tem za{~iti notranjost pred poru{itvijo. S preizkusi so izmerili, kaj se dogaja z vsakim posameznim lesenim elementom zgradbe med po`arom in kdaj bodo izgubili svojo nosilnost. Tudi gasilci la`je obvladujejo po`are v lesenih zgradbah, saj les gori po~asi in enakomerno, ne kaplja, morebitno popu{~anje konstruk-cije pa signalizira z zna~ilnimi zvoki. Vsi drugi materiali se ru{ijo nenadno in brez opozorila. S preizkusi so ugotovili, da so stiki med jeklom in leseno konstrukcijo lahko problemati~ni, saj jeklo v primer-javi z lesom prej popusti. Tudi namerno povzro~eni po`ari v preizkusnih zgradbah iz CLT plo{~ so pokazali, da so zgradbe stati~no neopore~ne, stanovalcem pa so najnevarnej{i strupeni plini, ki jih oddaja gore~a oprema in pohi{tvo.

Londonska lesena devetnadstropnicaSestavili so jo {tirje tesarji v devetih

tednih. Stoji v prometnem delu Londona, zaradi gradnje pa ni bila nobena cesta zaprta niti za en dan. V njej je 19 sta-novanj, ki so jih prodali v nekaj urah in 10 socialnih stanovanj. Temelji in spodnji obod so betonski, ostalo pa vse iz lesa. Izmerjeno {irjenje celotne zgradbe v ~asu visoke vla`nosti zna{a 2 mm po celotni vi{ini, zato so kovinsko konstrukcijo dvigala privili neposredno v les, ki se razteza manj kot `elezo. Zunanjih 5000 okrasnih plo{~, ki izolacijo {~itijo pred de`jem je izdelano iz me{anice lesenih drobcev in cementa. Manj obremenjene stene so iz troplastne, stropovi pa iz petplastne CLT plo{~e. Gradnjo so opazovali tudi ameri{ki arhitekti, ki prvo korist vidijo v hitri sestavi za~asnih bivali{~ po naravnih ujmah. Motiv graditelja stavbe je bil okoljski, saj je ujel 300 ton ogljika, energetska poraba stavbe pa je 10% ni`ja od izra~unane. Je 15% cenej{a od betonske, temelji so zaradi nizke te`e za 70% manj{i,

zgrajena pa je 5 mesecev prej kot betonska. Vsa dodatna vrtanja za prehod raznih vodov so hitra in enostavna, v primerjavi z razbija-njem in vrtanjem betona.

Razmeroma nov in neznan proizvodKri`no lepljeni elementi so v glav-

nem namenjeni gradnji ve~jih stavb in niso gro`nja proizvajalcem enonadstro-pnih monta`nih hi{. Ker je tehnologija razmeroma nova, je potrebno dokon~no standardizirati to podro~je ter arhitektom in projektantom dati orodja, da bodo lesene stavbe sestavljali enako enostav-no, ko to delajo z obi~ajnimi grad-benimi materiali. Trenutno je potreb-no graditelje {e prepri~evati in razlagati prednosti, s pove~anjem proizvodnje pa bo cena teh elementov {e dostopnej{a. Poleg ve~stanovanjskih blokov in upravnih zgradb proizvajalci ~akajo, da se bo odprl trg dvodru`inskih nadstropnih stavb, ki jih s tem na~inom gradnje lahko tako hitro postavimo in vselimo, kot z nobenim drugim znanim sistemom. Take stavbe so sonaravne, ve`ejo vi{ke CO2, po razgradnji pa jih z mletjem ali zgorevanjem brez sle-dov vrnemo v naravni krog.

Les je oglji~no nevtralen, trajnosten, energetsko var~en, ognjeodporen, gospo-daren, vremensko odporen in blagodejen, ter je zagotovo material bodo~nosti. •

Simon TihecKombinacija lesa in betona pove~a trdnost in omogo~a

razpone do 15 m

Stavba je vseljiva v trenutku ko postavijo stene ter jih oblo`ijo s toplotno izolacijo Stena in strop sta izdelana iz CLT plo{~, ogrevanje se nahaja

v betonskem estrihu

info@pro-solar.si marketing@pro-solar.si 03 56 605 65 051 247 011

PRO-SOLAR d.o.o.Podvine 36

1410 Zagorje ob SaviSlovenijawww.pro-solar.si

Nemudoma pričnitez zniževanjem vaše položnice za energijo!

ENERGETSKO VARČEN REGULATOR, KI ZMANJŠA PORABO ENERGIJE ZA 15%.

Regulator vam je na voljo za1 EUR.

Z varčevanem pričnete nemudoma.

Za obdobje dveh let plačujete6,99 EURna mesec.

T: 02 450 31 24 I: www.andivi.com

Po dobi odplačevanja postane energetski prihranek regulatorja, vaš dobiček.

Regulator se odplača sam. Denar za fi nanciranje črpa sproti iz prihranka, ki ga ustvarja.

1EURNAPREJ

OD