Đolen/sjki lisi C e n a 6 d i n a r j e «

GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA

L E T O II. _ ŠTEV. 44. N O V O M E S T O , 1. N O V E M B R A 1951 ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN IZHAJA TEDENSKO

PRVI ZBOR REPUBLIŠKE ZVEZE KMETIJSKIH ZADRUG SLOVENIJE

zato. ker so naiusoešneiše sredstvo za dvig naše kmetijske proizvodnje

Govor predsednika vlade LRS tovariša MIHE MARINKA

Predsednik vlade LRS Miha Marinko {e imel na I. rednem zboru Republ i ške zveze kmetijskih zadrug v Ljubljani dne 20, oktobra daljši govor, iz katerega ob­javljamo nekaj i z v l e č k o v :

Z A K A J M O R A M O DVIGNITI K M E T I J ­S K O PROIZVODNJO?

»Kmetijskim zadrugam moramo po­svetiti vso našo skrb zato, ker so naj­uspešnejše sredstvo za dvig naše kmetij­ske proizvodnje.

Zakaj moramo dvigniti in p o v e č a t i kmetijsko proizvodnjo 7 Prvič zato, ker je prehrana našega prebivalstva, zlasti n e k m e č k e g a , nezadovoljiva, kar je glavna ovira za hitrejši dvig življenjskega stand­arda vsegia našega ljudstva. Za dvig tega standarda pa je osnovni pogoj: hitrejša Industrializacija naše d e ž e l e in mehani­zacija vse naše proizvodnje ne le v in dustriji, gradbeništvu, m a r v e č tudi v kmetijstvu. Standarda ne moremo dvig­ni t i če si moramo še od tega malega, kar proizvedemo, odtrgati od ust zato, da in­vestiramo v kapitalno graditev naše in­dustrije, č e nismo v stanju p o v e č a t i iz­voza za hitrejšo in več jo nabavo indu­strijske opreme iz inozemstva in mehani­zacije za vso n a š o proizvodnjo, torej tudi

Od tedna do tedna S p i č l i m rezultatom je v p r e t e k l i h

dneh zmagala na volitvah v A n g l i j i konservativna stranka, angleški kralj pa je p o v e r i l sestavo nove britanske vlade voditelju te stranke — V/instonu Churchillu. Čeprav je volilo kandidate laburistične stranke nekaj nad 13,900.000 volilcev, Churchillovi pristaši pa so do ­b i l i 200.000 glasov manj, je zastarel vo­lilni način omogočil zmago konservativ­cem, ki so dobili v parlamentu 18 po­slancev več. Zunanji svet posebno za­nima, kakšna bo zunanja p o l i t i k a Chur­chilla, ki je le pred volitvami postav­ljal zahtevo po »Angliji močne roke«. Zanimiv odgovor na to vprašanje je po­dal napredni angleški javni delavec in bivši l a b u r i s t i č n i poslanec Konni Z i t l i a -cus d o p i s n i k u S l o v e n s k e g a poročevalca na kongresu za mir v Zagrebu, ko je med drugim dejal:

»... Večina delavcev je bila nezado­voljna ž e za l a b u r i s t i č n e vlade, vendar pa so se protestov vzdržali zaradi lojal­nosti. Sedaj pa se bodo borili proti kon­servativni stranki in svojim delodajal­cem in s l e d i l i laburističnim voditeljem, ki ne mislijo, da je oborožitev v t o l i k š n i meri potrebna, da je treba breme pra­vično razdeliti, v zunanji politiki pa pokazati več neodvisnosti od ZDA. Konservativna vlada z večino 18 glasov bo preslaba, da bi se spuščala v poli­tične pustolovščine, ki bi bile n e p r i ­l j u b l j e n e , a l i p a d a b i se učinkovito b o r i l a proti delavskemu razredu. Ob­ljubila je, da ne bo preklicala zakonov o nacionalizaciji rudarstva, transporta, četudi bo morda nekatere izmed njih reorganizirala. Denacionalizirala pa bo industrijo jekla in železa, s čimer bo pa zašla v težkoče, ki ji prav gotovo ne bodo všeč.

Konservativna vlada bo kot v s a k a druga nova vlada nekaj tednov ali me­secev u ž i v a l a medene tedne. Zato pa bodo pozneje njene težave toliko večje. Imela bo zelo b u r n o i n t u d i zelo krat­ko življenje, ker bo laburistično giba­nje pod vplivom delavstva razvilo bolj odločno zunanje in notranje p o l i t i č n o stališče. N e bo p a se s p r e m e n i l o J t f lU-šče Velike Britanije nasproti Jugosla­viji, ki u ž i v a p r i obeh strankah velike simpatije. Ker bi bil vsak napad na Jugoslavijo napadalnost mednarodnega značaja, bo Anglija storila za njeno obrambo vse, pa tudi stopila v splošno vojno. Anglija je odločena Jugoslaviji v o k v i r u možnosti pomagati dograditi njeno gospodarstvo- in ohraniti njeno samostojnost.«

»Trdne vlade« Churchill seveda ni mogel postaviti že zaradi tega, ker ima za seboj le šibko večino v parlamentu. Laburisti so v p r e d v o l i l n i k a m p a n j i o z n a č i l i Churchilla kot »starega u i k f o n -janca«, vnetega pobornika britanskega imperializma, ki je sodeloval v vseh vojnah, ki jih je imela Anglija na pre­lomu med zadnjima stoletjima. Označe­vali so ga kot človeka, ki b i lahko i z ­z v a l novo vojno. Kako daleč bodo se­gale »reformacije« novega angleškega predsednika vlade, kako daleč se bo s p u s t i l s »trdo roko« na Srednjem in Bližnjem vzhodu, v Perziji, v b i t k i za Sueški prekop, kakšno s t a l i š č e bo za­vzel do narodov dežel »Britanske skup­nosti« itd. je seveda vnaprej težko ugotavljati. Gre »nam reč za vprašanje, aH bo ostarelemu in trmoglavemu Churchillu uspelo zavreti — r e k l i b i — n a r a v n i proces zatona nekdaj mogočne­ga britanskega imperija, ali pa je hudo­mušna zgodovina prav njemu namenila vlogo grobokopa'< (dr. D . S a v n i k , Slov. poročevalec, 28. oktobra).

za kmetijsko, dla ne govormo o tem, ka­ko nam je p o v e č a n izvoz potreben tudi za nvbavo cele vrste potrošnega blaga, kolonialnega blaga, ki ga naša zemlja ne more dati, in potrošnih predmetov indu­strijske proizvodnje, ki jih danes še ne moremo proizvajati.

M i ie danes i z v a ž a m o maksimum, kar zmore naša ekstraktivna in predelovalna industrija. Naši investicijski plani v in­dustriji so čvrs to zasnovani na tem, da p o v e č a m o izvoz industrijske proizvodnje. A l i tu se preko realnih možnost i ne mo­rejo ustvarjati čudež i . Nasprotno. Izvoz lesa »e mora zmanjšati , ker izčrpava n a š e naravno bogastvo v lesu, zato se moramo tudi tu usmeriti k povečanju lesne pre­delovalne industrije in stremeti, da se uveljavimo na zunanjem trgu s finalnimi proizvodi naše lesne industrije, kar se nam po devizni vrednosti mnogo bolj iz­plača, kakor izvažat i surov les ali pro­izvode naše žaganje .

K M E T I J S K I H P R I D E L K O V I Z V A Ž A M O D A N E S NEPRIMENO M A N J , K A K O R P A JIH J E I Z V A Ž A L A S T A R A J U G O

S L A V I J A To pa ne zaradi tega, ker bi bila prej

večja produktivnost v kmetijstvu kakor je danes, marveč na račun lastne potroš ­nje kmetijskih dobrin, V starem kapita­l i s t i čnem sistemu sta lahko delavec in kmet neprimerno manj trošila kakor da. nes. Danes se je o b č u t n o p o v e č a l o š t ev i l o delavcev, torej kmetijsko neproduktivnih, razen tega pa kmetje p o v p r e č n o v e č pri-drže kmetijskih pridelkov za lastno po­trošnjo. Te slednje ugotovitve pa ni tre­ba vzeti kot oč i tek , ker ni naš namen zmanjšati življenjski standard našega kmeta na predvojno raven. Zalo moramo o d l o č n o zavračat i tista primitivna pojmo­vanja, ki menijo, da je kmetovalcu dovolj, č e prehrani sam sebe, četudi s primitivnim, nerentabilnim obdelovanjem zemlje. Prav tako moramo zavračat i tiste samozado­voljne sodbe slovenskega kmeta, ki meni, da je njegova produktivnost na zadostni višini, da mu relativno višje intenzivnosti v obdelovanju zemlje ni treba povečatL Nedvomno drži, da v našem povprečju ni kaj oč i ta t i na marljivosti in tudi um­nem kmetovanju ob današnjih razpolož­ljivih sredstvih, ob p r e t e ž n o ročnem delu in drobni posesti več in i naših kmetov,

četudi *o m o č n e spekulativne tendence, ki mnoge kmete zavajajo v zanemarjanje proizvodnje. Toda takšen način proizvod­nje ne more biti zdrava osnova razvoja ekonomske in sp lošne blaginje.

MI SE M O R A M O IZKOPATI IZ N A S E Z A O S T A L O S T I

Danes je t e ž k o govoriti o k a k š n e m po­membnem napredovanju kmetijske proiz­vodnje; kolikor je mestoma storjen na­predek, o p a ž a m o drugod zanemarjanje, izv irajoče iz tržne špekulaci je . Nedvom­no je, da tudi naša prejšnja odkupna po­litika ni delovala stimulativno na razvi­janje kmetijske proizvodnje. T a način tudi ni bil naš cilj in naša želja, mar­v e č je bil narekovan le kot izhod za silo, kot izbira manjšega zle, da se kolikor to­liko zagotovi prehrana n a š e g a prebival­stva, katerega kmetijsko neproduktivni del je s tempom naše industrijalizacije in kapitalne graditve hitro naraščal .

Če pa pogledamo naprej, se moramo zavedati: naša industrializacija bo nujno terjala, da se mora struktura našega pre­bivalstva nujno š e spreminjati v smeri nadaljnjega zmanjševanja š tev i la kmetij­skega prebivalstva in povečanje kmetij­sko neproduktivnega prebivalstva.

Mi se moramo izkopati iz naše za­ostalosti, da ob povečanju kmetijske pro­izvodnje tudi o lajšamo delo v kmetijstvu. Splošna mehanizacija proizvodnje v indu striji in kmetijstvu pomeni znižanje pro­izvodnih s troškov in sp lošno p o v e č a n j e narodnega dohodka. V tem pa je tudi na­stajanje bistvene materialne vsebine so-calizma. Razvoj industrializacije bo sila težaven , č e že ne nemogoč , brez dviga kmetijske proizvodnje, ta pa je spet od­visno od tempa razvoja industrije, Id edina mora dati tehniko, mehanizacijo In druga sredstva za izboljšanje in p o v e č a ­nje kmetijske proizvodnje.

STROJI T E R J A J O * U P O R A B O V ZADRUŽNI OBLIKI

Že današnja mala kol ič ina razpoložlji­vih kmetijskih strojev in mehanizacije nujno terja njihovo uporabo v zadružni obliki, da bi se polno izkoristila, a polno izkoriščanje rentabilnosti mehanizacije je

Nadaljevanje na 2. strani

Maršal l i lo ob Dnevu Združenih narodov N a prošnjo uredništva »Borbe« je

dal predsednik vlade FLRJ maršal Tito v zvezi z Dnevom Združenih narodov tole izjavo:

»Letošnja proslava Dneva Združenih narodov je v času, ko se poleg že ob­stoječih n e r e š e n i h m e d n a r o d n i h proble­mov postavljajo novi in novi resni pro­blemi, ki še bolj poslabšujejo tako in tako težko mednarodno situacijo. Vse to kaže, da vsa dosedanja prizadevanja OZN niso mogla odstraniti poglavitnih vzrokov mednarodne napetosti in ures­ničiti takšno vsestransko in iskreno sodelovanje na svetu, kakršno je kot n a m e n organizacije zapisano v Usta­novni l i s t i n i .

Moje globoko prepričanje je, da do­sedanji neuspehi Združenih narodov ne b i smet i b i t i vzrok, da bi oslabelo za­upanje v to mednarodno organizacijo, kajti če bi se to zares zgodilo, tedaj b i b i l ogrožen tudi obstoj Združenih narodov, kar b i utegnilo imeti usodne posledice za človeštvo.

Današnji položaj pa še bolj terja potrebo, da se Združeni narodi obdrže, okrepe in razširijo kot splošna svetov­na organizacija. Se več, ni d v o m a , d a

je navzlic neuspehu, da bi do sedaj uresničila popolno sodelovanje med na­rodi, Organizacija Združenih narodov mnogo pripomogla, da ni prišlo še do hujših dogodkov v zvezi s spori, ki ogrožajo mir. Lani sem povedal, da lahko samo popolno in enakopravno sodelovanje vseh članov Združenih na­rodov glede vseh vprašanj okrepi in ohrani to organizacijo, da izvede svoje poslanstvo. Mislim, da to velja še bolj danes, ko se v vrsto osnovnih medna­rodnih problemov čedalje bolj postav­lja vprašanje nacionalnega razvoja šte­vilnih narodov, ki v nedavni preteklosti niso imeli popolne neodvisnosti. To vprašanje z vso resnostjo postavlja pred Združene narode organiziranje širokega mednarodnega sodelovanja v smeri uresničitve teženj teh narodov in izka­zovanja gospodarske in tehnične po­moči nezadostno razvitim državam na sploh.

Na tem torišču, kakor tudi na ures­ničitvi načel Ustanovne listine Zdru­ženih narodov na splošno, a predvsem pri vseh prizadevanjih za krepitev mi­ru in mednarodnega sodelovanja, bo vlada FLRJ kot doslej najaktivneje sodelovala.«

Zveza borcev bdi nad pridobitvami NOB II. teren Novega mesta Izvolil dosedanji odbor organizacije ZB

Članstvo protestira proti rovarenju protiljudske duhovščine T a k o ko* se je lo t i l de la d e v e t č l a n s k i

'Odbor organizacije Zveze borcev II. te­rena v N o v e m mestu, b i morale de la t i vse organizacije v mestu in na vas i . O d julija 1951, ko je b i l izvol jen sedan-ji o d ­bor, se je š t ev i lo č l a n s t v a p o v e č a l o za v e č kot 100%, talko d a imajo ž e 216 č l a ­nov. Urejena je ka r to t eka č l a n s t v a , po­brana č l a n a r i n a in izdane legitimacije ter z n a č k e . Zdaj pregledujejo teren, Če je morda še kdo, k i n i č lan , a ima pogoje za sprejem v Z B . Preg leda l i bodo tud i vse podpore in ugotovi l i morebitne na­pake. Odlbor p o s v e č a vso sk rb par t izan­s k i m s i ro tam. K o bo organizacija popol ­noma urejena, bo to de lo glavna skrb od­bora.

25. ok tobra z v e č e r je imela organiza­cija r edn i l e tn i o b č n i zbor. U d e l e ž b a je b i l a prav dobra . N a dnevnem redu so bi le m e d d rug im t u d i vo l i tve novega od­bora. N a v z o č i č lan i pa so o d l o č n o izja­v i l i , d a so z de lom dosedanjega odbora popolnoma zadovoljni in so soglasno i z ­v o l i l i dosedanji odlbor, razen enega č la­na, k i so ga zamenjali za rad i nedelavno­sti , S k l e n i l i so, da bodlo v mesecu de-

PRED LETOŠNJIM TEDNOM LJUDSKE TEHNIKE >Brez t e h n i č n e izobrazbe s i danes ne

moremo zamis l i t i ku l turnega č l o v e k a i n naroda, posphno pa ne v l j udsk i d r ž a v i , k je r je delo, k i je vedno v zvezi s teh­n iko , ponos in d o l ž n o s t vsakega pravega Človeka s o c i a l i s t i č n e d r u ž b e . « Besede predsednika Glavnega odbora L judske tehnike, t o v a r i š a M i l k a Gorš iča , na/m nadvse globoko pojasnjujejo pomen vsa­k o leto se ponav l ja joč ih Tednov tehnike'. Ž i v i m o v ča su , k o zavzema tehnika ne­s ta len razvoj. N i k o l i prej niso jugoslo­vansk i narodi v tako s i lov i tem zaletu ustvar jal i t rdn ih temeljev svojega go­spodarstva in neodvisnost i . Premaguje-mo mnoge t e ž a v e , obdani od izzivalcev n a mejah informbirojevsikih d r ž a v , a h k r a t i vedno bolj spoš tovan i i n p r i l jub ­l jeni od vseh naprednih množ ic sveta, k i u p r a v i č e n o gledajo v T i t o v i Jugosla­v i j i enega na j zves t e j š ih i n n a j m o č n e j š i h i sk r en ih poborn ikov za svetovni m i r . Naloge, k i so pred nami , pa l a h k o u s p e š ­

no izpolnjujemo le takrat, če do podrob­nost i obvladamo stroje i n orodja, s k a ­t e r imi ustvarjamo ju t r i šn j i bol jš i dan.

Pe t ro je p o d r o č j e dejavnosti o rgan i ­zacij L judske tehnike. K d o i zmed mla ­d ih , pa tudi s t a r e j š i h l j u d i s i ne želi na­uč i t i se uprav l ja t i i av tomobi lom, mo­torjem, traktorjem, morda celo letalom, s s troj i na j r az l i čne j š i h vrst in namenov, k i nam vsak dan s luž i jo? P a rad ioama­terstvo, k m e t i j s k o - t e h n i č n i k l u b i , avto­mobi l i zem, letalstvo z jadra lc i , pa teh­n i k a v indus t r i j i , g r a d b e n i š t v u , rudar­stvu, kmet i js tvu, loka ln ih podjetij i n ta­ko dalje i n naprej? K a m o r k o l i se o z r e š , n a l e t i š v d a n a š n j e m svetu na tehniko. N i prave ku l tu re brez tehnike, k i i m a ed in i namen: s luž i t i č loveku in m u olaj­ša t i delo, m u dajati čas, da se \bo lahko i z o b r a ž e v a l i n už iva l tudi kul turne do­br ine.

Od 4. do 11| novembra bo le tošnj i Teden tehnike. P r i k a ž e naj l judem po-

i

Gozdovi ao naše veliko narodno bo pastvo. Ali dovolj skrbimo aanjet

trebo po p o s p e š e v a n j u t ehnike v mestu i n na vas i , v z b u d i naj zanimanje med mlad ino , d o s e ž e naj tesno sodelovanje vseh, k i so pok l i can i , d a skrbe za razvoj In nenehno dviganje v s e s p l o š n e izobraz­be ljudstva. Najpačna i n zelo z g r e š e n a je m i s e l : >Bo že organizaci jo Ljudske tehnike to u r e d i l a . . .< P rema lo je k i napak, če p u š č a m o organizaci jo samo v ozkem k r o g u njenih č lanov in odborn i ­kov. P r a v to se v dolenjskih o k r a j i h že več let b r i d k o m a š č u j e h i t r e j š e m u raz­voju vrst L j u d s k e tehnike . Zveza bor­cev, ostale organizaci je , predvsem pa l judska mlad ina , v s i t i se p remalo za­n imajo za rast i n naloge L judske teh­n ike . Podcenjevanje njenih vzgojnih na­log je v okra j ih Novo mesto, Trebnje, K o ­čevje i n Č r n o m e l j že kar k r i č e č pojav.

Odprav imo zato pomanjkl j ivost i naj­prej v vrstah n a š i h organizaci j i n n j i ­hov ih vodstev, potem nam ne bo t e ž k o p ropag i ra t i r a z š i r i t e v vrst L j u d s k e teh­n i k e med m n o ž i c a m i . Naprednega socia­l i s t i čnega gospodarstva brez l judske teh­n i k e n i ! To imejmo pred o č m i , k o bomo v pr ihodnjem letu pomaga l i L judske teh­n i k i p r i njenem delu. Odborom i n k rož ­k o m L judske tehnike je t reba n u d i t i vso p o m o č pr i vzgoji nov ih t e h n i č n i h kadrov i n p r i na j š i r š i vzgoj i i n izobrazbi vseh n a š i h delovnih l j ud i . Osnovno znanje s pod roč j a tehnike naim ponujajo krožjki i n tečaj i L judske tehnike s svoj im teore­t i čn im in p r a k t i č n i m delom. Njen c i l j : t e h n i č n a vzgoja n a j š i r š i h l judskih mno­žic je h k r a t i n a š ci l j i n n a š a vsakdanja naloga!

cembu imel i več jo pr i redi tev , č i s t i dob i ­č e k p a bodo porab i l i de loma z a spo­menik pad l im borcem v N o v e m me6tu, de loma p a za podpore revn im par t izan­s k i m d r u ž i n a m . M e d s k l e p i je tudi na­daljnje utrjevanje organizacije.

O d l o č e n je b i l t ud i soglasni sklep, k i ga je sprejelo in podpisalo vseh 67 na­vzoč ih članiov organizacije i n k i je naj­boljši odigovoT vsem poizkusom prot i ­l judske d u h o v š č i n e . G l a s i se:

» P o d p i s a n i č lan i Z B II. terena v N o ­vem mestu, zbrani na o b č n e m zboru n a š e organizacije, zahtevamo v imenu 216 č la ­nov n a š e g a terena, v imenu 6pomina na n a š e na jbo l j še t o v a r i š e i n t o v a r i š i c e , k i so med N O B ž r t v o v a l i za domovino , svo­bodo in soc i a l i zem svoja živl jenja, i n v imenu s r e č n e b o d o č n o s t i n a š e g a m b d o g a pokolenja, d a l judska oblast v n a š e m okraju s p o m o č j o č l a n o v n a š e organiza­cije, s sodelovanjem vseh p o š t e n i h l judi in z vsemi svojimii organi budno sprem-laj delo ostankov reakci je . V zadnjem ča6U se množ i jo pojavi , da; dvigajo r azn i reakcionar j i 6voje glave in govorijo, d a se v r a č a m o na .staro pot' . M e d reakc io ­narji so razn i proti l jud&ki duhovn ik i , k i znova i z k o r i š č a j o ve r ska č u s t v a prepro­stega l judstva. T i d u h o v n i k i zahtevajo, da b i j im l judska oblast d o v o l i l a p o u č e ­vanje ve rouka na n a š i h šo lah . Zato pro­simo, da O L O o d l o č n o prepove p o u č e ­vanje ve rouka vsem t i s t im pro t i l judsk im duhovn ikom v okraju, k i na k a k r š e n k o l i n a č i n nasprotujejo soc ia l i s t i čn i gradi tv i n a š e domovine i n k i nimajo za vzgojo o t rok nobenih mora ln ih v r l i n . O L O naj b i pregledal tudi vsa do sedaj izdana do­voljenja za p o u č e v a n j e ve rouka in jih odvze l vsem tak im duhovn ikom, k i n i ­majo nobene p rav ice d o vzgoje n a š i h otrok,«

Resoluci jo, k i je b i l a n a v d u š e n o spre­jeta, so pos la l i Okrajnemu l judskemu o d ­boru N o v o mesto.

Bela krajina proslavlja 32. obletnico SKOJ

V vseh osnovih šo lah in gimnazijah Bele krajine so ime l i v p re tek l ih tednih predavanja o pomenu 32. oble tnice usta­nov i tve Saveza k o m u n i s t i č n e mladine J u ­goslavije. 28. ok tobra so ime l i na č r n o ­mal j sk i gimnazij i zak l jučn i de l proslav s k ra j š im ku l tu rn im programom in spreje­mom 30 mladincev v mlad insko organi­zacijo. Q. K ,

Izobraževalni tečaji in ljudske univerze na Kočevskem

Fron tn i odbor i v k o č e v s k e m okraju razpravljajo te dn i o organizaci j i izobra­ževa ln ih t e č a i e v v z imskem času . Po do­sedanjih predlogih predvidevajo v okraju 28 i z o b r a ž e v a l n i h t e č a j e v v vseh več j ih k ra i ih , l judske un iverze pa bodo zaenkrat v Kočevju , R i b n i c i in Sodraižici . . K .

Ustanovitev Društva za olepšan je mesta Kočevje Skrajna in nujna potreba, dat i mestu

K o č e v j e l e p š e in k u l t u m e j š e zunanje l ice , je p r i ved l a do ustanovi tve novega d ru ­š t v a . P o p r v i h sestankih in ic ia t ivnega od-boTa je b i l dobro obiskan o b č n i zbor, na ka te rem se je ustanovilo » D r u š t v o za o l e p š e v a n j e mesta K o č e v j e « . N a o b č n e m zboru je b i lo opazi t i ve l iko ^zanimanje za delo d r u š t v a in pripravljenost n a v z o č i h za sodelovanje. T o v a r i š i in tovatrišice, izvol jeni v up ravn i odbor, so nam zagoto­v i lo , d a bo d r u š t v o uspevalo; potrebno bo pa sodelovanje ostalega č lans tva k a ­k o r t ud i vsega prebiva ls tva me6ta.

Namen d r u š t v a je razvi ja t i in pospe­š e v a t i m n o ž i č n o udejstvovanje p r i ure­janju in o l e p š e v a n j u mesta Kočev j e , upo­š t eva joč p r i tem osnovna n a č e l a narodno­gospodarskega in e o c i a i n o - p o l t t i č n c g a razvoja mesta. D r u š t v o bo in ic ia t ivno in

I dejansko podpira lo po tom 6vojih č l anov J mobil izaci jo l judskih m n o ž i c mesta za

uredi tev in zgraditev o l e p š e v a l n i h objek­tov, naprav, nasadov in parkov mesta tako v g r a d b e n o - t e h n i č n e m , t u r i s t i č n e m in zdravstvenem pogledu. Nujna v d r u š t v a bo tudi vzgoja p reb iva lcev me­sta za ču t č i s t o č e in reda.

D e l a bo dovolj , bo pa v koris t skup nosti . D r u š t v u bo d o b r o d o š l a vsaka mo­ralna in mater ialna p o m o č s strani orga­nizaci j , podjetij in vseh preb iva lcev mesta. —ko>.

V KOČEVSKEM O K R A J U MISLIJO N A SLOVENCE V TRSTU

F r o n t o v c i k o č e v s k e g a o k r a j a so p o ­d a r i l i za zg rad i t ev k u l t u r n e g a doma S l o v e n c e v v T r s t u 72.000 d i n . Z b i r a n j e d e n a r n i h p r i s p e v k o v se nada l ju j e .

Str D O L E N J S K I L I S T Štev. 44.

M E D N A R O D N I D E C J I F O N D IKlKKOV.fA POMOČ OTROKOM VSEGA SVETA

K d o r je imel p r i l o ž n o s t ob i skova t i le­tos v maju n a š e p o d e ž e l s k e osnovne šo le , se je moral čud i t i dejstvu, d a so b i l i š o ­larji skoraj brez izjeme vs i lepo r d e č e -l ični in k r e p k i , da jih je bi lo veselje po­gledat i . Š t e v i l o bolehnih in zdravstveno Šibkih otrok se je p ro t i p re j šn j im le tom o b č u t n o zn iža lo . P'oleg tega so 6e u č e n c i dokaj r a d i i n d o b r o uči l i ; dokaz za to so kar p r imern i šo l sk i uspehi . T o je raz ­umlj ivo. K a k o naj bi zahteva ' ! od u č e n č -ka , k i prihaja v šolo iz oddaljene vasi n a j v e č k r a t brez izdatnega zajtrka, poz imi pa še prezebel in p r e m o č e n , da b i zbrano s l ed i l p o u k u ? Če je pa o t rok dobro hra­njen, i m a t ud i v e č m o č i in volje za u č e ­nje, l a ž e je zbran; mis l i se mu ne motijo ok rog l a č n e g a ž e l o d č k a .

D a je b i lo stanje po n a š i h šo lah tako z u lovol j ivo , se je treba, predvsem zahva­l i t i izdatni p o m o č i Mednarodnega d e č j e g a fonda, k i že nekaj let sem v z d r ž u j e po naš ih šo lah š o l s k e m l e č n e kuhinje, v k a ­ter ih so vs i k o l i č k a j soc ia lno ali zdrav-s tveno o g r o ž e n i šolar j i dnevno prejemali po s k o d e l i c o toplega mleka a l i kave in d o b r š e n kos kruha , premazanega z ma­š č o b o . T a p o m o č je k r epko podpr la pre­hrano n a š i h o t rok , d a 60 se l ahko pra­vi lno telesno in d u š e v n o razvi ja l i , z las t i v n a š i h pasivnih kraj ih .

Znaten del p o m o č i šo l sk im m l e č n i m kuhinjam pa je p r i speva la tudi n a š a l jud­ska oblast še posebej izven mednarodne organizacije. T a k o so samo i zda tk i za k ruh , s l adkor in k a v i n e nadomestke v no­v o m e š k e m okraju v pre tek lem š o l s k e m le tu presegli 300.000 dinarjev. T e 6 troške je k r i l iz svojega p r o r a č u n a Okrajn i l jud­s k i odbor N o v o mesto, z a v e d a j o č se po­mena dobre prehrane š o l o o b v e z n e mla ­d ine .

Pa ne samo š o l o o b v e z n i o t roci , tud i naš i d o j e n č k i in p r e d š o l s k i o t roc i so b i l i d e l e ž n i podobne p o m o č i v prehrani . V o z k e m o k v i r u č l a n k a nam ni m o g o č e na­vajati vseh kol ič in v i t aminsk ih prepara­tov, polnomastnega m l e k a in ribjega olja, k i so ga zauži l i po zdravs tvenih ustano­v i l i in mater insk ih posvetovaln icah do­j e n č k i . N e moremo tud i navajati ko l i č in

s ira , s ladkor ja , k a k a v a in mleka , k i so jih v zadnjih le t ih prejel i o d r a s l e j š i o t roc i v o t r o š k i h vr tc ih , osnovnih šo l ah in in­ternat ih. Venda r preglejmo vsaj na krat­k o neko l iko zan imive j š ih š t e v i l k .

V mesecu marcu le tošn jega leta je M e d n a r o d n i deč j i fond v«, n o v o m e š k e m

fonda smo za to p o m o č vse premalo hva ­ležn i . Premalo mis l imo na to, da je po­m o č prihajala k nam ravno ob času , ko smo imel i na jveč je t e ž a v e v prehrani in v n a š e m s o c i a l i s t i č n e m gospodarstvu sploh, najprej zaradi dobro poznane so­v r a ž n e infoirmbirojevsike pol i t ike , potem

okra ju d e l i l p o m o č 37 ustanovam. O d tega je prejemalo hrano 8 mater inskih posvetovalnic , d v a de l i l na centra A F 2 , 2 okrajna de l i lna centra, 17 šo l sk ih m l e č ­nih kuhinj, 3 d i j a šk i d o m o v i in 5 drugih ustanov. V vseh teh ustanovah se je k rep-č a l o z dodatno hrano okro,g 330 do­j e n č k o v , čez 700 o t rok v p r e d š o l s k i dobi , č e z 2250 šo l sk ih ot rok in di jakov, 150 no­s e č i h ž e n a in 100 do j eč ih mater. V s i t i k o r i s t n i k i so d o b i v a l i doda tke stalno v k ra tk ih razdobj ih , u č e n c i pa redno vsak dan. P r a v ta redna p o m o č je p r ived la do tako p repr i č l j iv ih uspehov.

Organizaci j i Mednarodnega d e č j e g a

IMAJO VELIK VPLIV NA

ZRAVSTVENO VZGOJO MLADINE

(Nadaljevanje « 1. strani) m o g o č e samo na večj ih agrarnih kom­pleksih, kar se tako razume samo po sebi. Toda mi danes ne postavljamo pred vas pogoja: združujte svoja posestva v zadruge, potem vam bomo pa dali meha. nizacijo, m a r v e č postavljamo samo to, naj bodo stroji in glavne proizvodne na­prave skupna zadružna last, da bi mogli biti kar najbolj racionalno izkor iščeni . Prav tako naj bi sp lo šne kmetijske za­druge razvijale svojo gospodarsko pod­jetnost v agrotehničnih ukrepih za zbolj­šanje kmetijske proizvodnje v posamez­nih njenih panogah, v močnej š i speciali­zaciji na področju živinoreje , mlekarstva, sadjarstva in podobno, posebej pa bi podčrta l potrebo zadružnih investicij za in tenz ivnej šo obnovo sadovnjakov in vi­nogradov ter prav posebno in tenz ivnej še povrtninstvo, da o notranjem kreditiranju iz zadružnih hranilnih vlog in trgovinski JOMpjavi kmetijskih in industrijskih pro-VtrvAtrv niti ne govorim.

MI S E N A N O B E N N A Č I N N E S M E M O Z A D O V O L J E V A T I Z DOSEŽENIM

P O V P R E Č J E M intenzivnosti kmetijske proizvodnje in misliti, da kmetijske proizvodnje v Slo­veniji ni m o č i poveča t i . Samo poglejmo napredne d e ž e l e . Nizozemska ima 21 od­stotkov kmetijskega prebivalstva in sla­bo tretjino v e č agrarne zemlje kakor sa­ma Slovenija, s katere pa se prehranjuje 10 milijonov prebivalcev. Podobno ima

Kdo bi ne bil vesel takih zdravih, mladih korenjakov? V življenju se gotovo ne bodo ustrašili nobenih težav.

pa še za rad i dolgotrajne 6Ušc. Pouda r i t i je t reba, da Medna rodn i deč j i fond te p o m o č i n i poši l jal kot b r e z p l a č n i dar. Sredstva za prehrano, k i smo jo dob iva l i , so zbirale in še zbirajo vse d r ž a v e — čla­nice tega fonda, Jugoslavi ja je p rav tako izpolni la in še izpolnjuje svoje obvezno­sti do Mednarodnega d e č j e g a fonda in izdatno prispeva kljub s l a b š i m m o ž n o ­st im denarna sredstva, iz k a t e r i h nabav­lja o r g a n i z a c i j hrano za potrebno p o m o č vsem potrebnim o t rokom v 6vctu,

T a k i h d r ž a v , k i so p o m o č i za o t roke potrebne, je še mnogo in marsikje 60 po­trebe mnogo bolj p e r e č e k a k o r p r i nas. Zato bomo lahko razumeli , da bo v bo­d o č e p o m o č Mednarodnega d e č j e g a fon­da n a š i d r ž a v i precej m a n j š a k a k o r je b i l a doslej. Toda dosedanja u s p e š n a p ra ­ksa dopolni lnega prehranjevanja, pred­vsem š o l s k e mladine, narekuje, da je t reba 6 š o l s k o m i kuhin iami nadaljevati , č e p r a v ne bo v e č d i r ek tne p o m o č i od Mcna rodnega d e č j e g a fonda v v e č j e m obsegu. Treba jc po iska t i d o m a č e v i r e in sredstva, da bomo naš im o t rokom v šoli l ahko n u d i l i tudi v b o d o č e pr i l jub­ljeno skode l i co mleka . G l a v n i odbor R d e č e g a k r i ž a Slovenije jc prav zato po-kren i l posebne z-biralne akcije po vs>ej repub l ik i , kaitefilh "nimim ie zbiranje f i ­n a n č n i h sredstev za š o l s k e kuhinje, de l nabranega pa bomo pr i speva l i za p o m o č socialno o g r o ž e n i m o t rokom drugih d ž a v . T a zbi ra lna akci ja naij b i ne šla mimo nas n e o p a z e n « , kajt i s p r i spevk i sk rb imo za n a š o lastne otroke, za nas n a r a š č a j , katerega smo do lžn i vzgoj i t i v telesno m o č n e in d u š e v n o razv i te d r ž a v l i a n e .

Če bomo s tega s t a l i š č a gledali na p r i ­p rav l j a joče se zb i rko , nam ne bo t e ž k o pr i t rgat i s i skromen pr ispevek. Podp i ra ­nje Mednarodnega d e č i e g a fonda naj nam bo v a ž n a , a ne t e ž k a d o l ž n o s t ! L . M .

Raznored prostovoljnega dela kolektivov v Novem mestu 3. novembra: VTP. MLO. Gozdno gospo­

darstvo 5., 6., 7. novembra: Mestna podjetja po

posebnem razporedu, pover.lenlštvo za komu­nalne zadeve pri MLO.

8. novembra; Uprava Narodne mlllee, Poverjenlštvo za notranje zadeve, množične In ostalo organizacije.

9. novembra: Privatni obrtniki. Odkupno podjetje. Ograd, »Krka«.

10. novembra: Tovarna Igrač. 12. novembra: Kremen, Okrajni odbor

ZVVI. Žito fond. Čimveč pridnih rok, tem prej bo meRto

dobilo lci'-n podobo!

Odkup belih žit v Beli krajini tik pred zaključkom

D o 23. ok tobra so v okra ju Črnome l j o d k u p i l i 95 ods to tkov po p lanu p r e d v i ­denih k o l i č i n bel ih ž i t . I ^ j v e č j e zaostan­ke imaijo š e v krajevnem l judskem o d ­boru Suhor,

Danska 24 odstotkov kmetijskega prebi­valstva, prehranjuje pa vse ostalo prebi­valstvo. Obe imata pa poleg tega velik izvoz Agrarnih pridelkov. V Danski pred­stavljajo agrarni proizvodi dve tretjini vsega izvoza.

Navajam te primere, ker so zares im­presivni — poučni , ker te d e ž e l e zares predstavljajo v i š e k tega, ka se s smotr­nim gospodarjenjem da dobiti iz zemlje. Za njimi je š e ogromno drugih deže l , ki so pred nami. Jugoslavija pa jc na sp loš ­no znana kot zaostala v rentabilnosti kmetijske proizvodnje. Sovjetskih kolho­zov pa v nobenem pogledu ne moremo jemati za primer, ker je tam izrazito ekstenzivno obdelovanje zemlje, kjer fe produktivnost poljedelstva kljub vsej me­hanizaciji nizka in je sistem v kolhozih enak sistemu birokratsko centra l i s t i čnega upravljanja v državni oblasti in gospo­darstvu, kjer kmetovalci nimajo besede pri upravljanju, ne čutijo ne zemlje in proizvodnje kot svoje, ker so reducirani na navadne najemne delavce kakor v ka« piftalističnem gospodarstvu, kjer ni sence o kakem d e m o k r a t i č n e m upravljanju po samih proizvajalcih.

Naši social is t ični nameni so, da tudi v kmetijstvu gremo k napredku, dvigu poduktivnosti dela — in s tem k blaginji delovnega č l o v e k a — z vzbujanjem za­vesti samega kmetovalca, da gre na pot vzajemne p o m o č i v kmetovanju, na pol zavestnega sodelovanja v d e m o k r a t i č n e m upravljanju kmetijskega gospodarstva.

Skrbimo za pogozdovanje in spoštujmo predpise o* s e č n j i P i s a l i 6mo ž e v n a š e m listu, da je

spomladansko pogozdovanje v novome­š k e m okraju prav lepo uspelo. B l i z u 120 t i soč sadik je bi lo posajenih na povr š in i 45 hektarov. Več i i del tega ie pod nad­zors tvom gozdarjev in uč i t e l j s t va posa­di la š o l s k a mladina, precej pa so posa­d i l i t ud i kmetje sami . Razvese l j ivo je, da se jc v e č kot 75?« vseh spomladi posa­jenih sadik lepo pri jelo, kar jc zasluga skrbnega dela pr i sad i tv i , pa tudi obi l ica padavin v l e to šn jem letu ima za to ne­kaj zaslug. Na neka te r ih parcelah, kjer so gozdni posestniki sami pogozdoval i , je odstotek r a s t o č i h drevesc š e več j i .

Zdaj pa je čas za jesensko pogozdo­vanje. Okrajn i nač r t p redvideva za jesen­sko pogozditev 30 hektarov gozda. Za to p o v r š i n o -imajo pr ipravl jenih 62.000 sadik in ok rog 800 kg semena jelke, smreke, javora, č rnega in belega gabra ter doma­čega kostanja. T a n a č r t bo m o g o č e i zpo l ­ni t i le, če se bodo gozdni posestniki sami p r a v o č a s n o pobrigal i za pogozdovanje.

Posebno p r i p o r o č l j i v o je, dia se V6ak kmetova lec zanima za sajenje d o m a č e g a kostanja, k i uspeva po vsem okraju ra­zen v Suhi kra j in i . Kostanjev les jc d ra­gocen, pa tudi sad je zelo okusen. S t ro­kovn jak i so s poskusi ugotovi l i , da je najbol jš i čas za sajenje kostanja v jeseni, in s icer na ta n a č i n , da z ž e l ezn im dro­gom napravimo v zemljo luknjo, globoko do 50 cm. V to luknjo nasujemo do v i š ine 12 cm pod r u š o drobne prhlji.ee, .na to p o l o ž i m o sad, k i ga nato zasipamo z zem­ljo. N a tak nač in posajen kostanj je naj­bolj varen pred mišmi . T u d i za sajenje orehov je tak n a č i n najbolj p r ipo roč l j i v . Sad i t i pa ije t reba dokaj gosto, saj se pozneje sadike lahko presadijo. K o s t a ­njevi nasadi se zelo dobro obnesejo z l a ­s t i ob že l ezn i šk i progi, kjer se rad i po­javijo gozdni p o ž a r i . Kostanjevo listje se n a m r e č na tleh z lep i in dosti bolj zadr­žuje vlago k a k o r listje drugih l i s tavcev.

Za k r a š k e terene sta v e l i k o bolj p r i ­poroč l j iva bor in duglazi ja namesto je lke in smreke. D o č i m je lka in smreka dobro rasteta le v za t i š ju po do l in icah , pa po­sebno bor raste na vsakem še t ako izpo­stavljenem p e š č e n e m svetu. K o pa se en-kat razraste borov gozd, so dan i pogoji za rast tud i drugega drevja.

Seveda pa je ve l iko premalo, če skr­bimo samo za pogozdovanje, že o b s t o j e č e gozdove pa p u š č a m o v nemar in delamo z nj imi dost ikrat kot svinja z mehom. Mnogo gozdov nam je za dolgo dobo let

unič i l nenasitni okupator 6 svoj im z l o ­č insk im ropanjem, pa tudi sami smo do­st ikrat šli preko predpisov o č u v a n j u i n vairstvu gozdov. Če samo pomisl imo, k o ­l iko so nam dal i g o z d o v i ' p r i obnovi po-ž g a n e domovine in ko l ik jc njih d e l e ž pri industr ia l izaci j i in e lek t r i f ikac i j i d r ­ž a v e , da ne govorimo o drugih kor i s t ih , k i jih ima vse n a š e gospodarstvo od go­zdov — potem moramo pr iznat i , da je treba gozdnemu redu in pravi lnemu i z ­ko r i š čan ju p o s v e č a t i mnogo v e č p a ž n j e .

Po uredbi o sečnj i lesa v gozdu je vsak gozdni posestnik d o l ž a n pred s e č n j o obvest i t i okrajnega gozdarja, da mu od-k a ž e drevesa, katera bo l ahko poseka l . Brez odkaza okrajnega gozdarja je s e č ­nja lesa v gozdu pod kaznijo p repove­dana. To uredbo gozdni poses tn iki i n tudi k r .e t i j ske zadruge odnosno lesn i manipulant i kmet i jskih zadrug zelo m a l o spoš tu j e jo . Po navadi vloži kor i s tn ik lesa prošnjo za s e č n j o in gre takoj sekat, š e preden dobi r e š i t e v . Š k o d a , k i z a r ad i tega nastaja v gozdu, je ve l ika in bo treba v b o d o č e kon t ro lo v gozdu zaost r i t i . K a k o malo odgovornost i čut i jo neka te r i do gozda, k i je p ravzaprav skupna last, k a ž e pr imer Franca Zamidc iz U r š n i h sel, k i jc svoj mlad i gozd posekal na golo brez v s a k r š n e g a dovoljenja p o v e r j e n i š t v a za gozdarstvo.

P r i zna t i je treba, da slaba s t rokovna usposobljenost ok ra in ih logarjev n i b i l a v p r i d p rav i lnemu izkor i ščan ju in č u v a ­nju gozdov. Da se temu odpomore, je okrajno poveir jeniš tvo za gozdarstvo l e ­tos v juniju organiziralo desetdnevni te­čaj za vse logarie in č l a n e gozdne m i l i c e . T e č a j , k i je obsegal t e o r e t i č n o in prak­t i č n o de lo v gozdu od zbiranja semen p a do s ečn j e , ie prav dobro uspel . N a t e č a j u so p redava l i okrajni poverjenik za gozdar­stvo Lojze Furer , okrajni gozdar Š t e f a n Podiesek in ing. Franjo Š u š t a r iz min i ­strstva za gozdarstvo.

G o z d o v i so n a š e ve l iko bogastvo, za to moramo pogozdovanju in p rav i lnemu i z ­k o r i š č a n j u p o s v e č a t i ka r n a j v e č p a ž n j e . Ne sme se v e č dogajati, da se cele par­cele sekajo na goli o in les samo delno i z ­kor i s t i , kot je b i lo to v e č p r imerov v Suhi kraj ini , k e r je to neprecenl j iva š k o ­da za vse n a š e gospodarstvo.

P r i jesenskem pogozdovanju imejmo pred o č m i r e s n i č n o bogastvo n a š e g a » z e ­lenega z l a t a« , k i predstavl ia neiprecen-ljLv z a k l a d n a š e g a vseljudskega premo­ženja*, p. R, .

Tramvaja sta treila v Zajrrebu pretekli torek na M i r o K o j j - k i cesti. Tramvaj, ki .ie vozil nn Miregoj. Je z.adnl V drug tramvaj. ki je drsel po istem tiru nazaj, ker je od­povedala zavora. Ranjenih je bilo 14 pot­nikov, med njimi železničar Anton V rs tov-.šek z Gracarske ce*»te št. SO tako močno, da je kmalu umrl. Sedemletnemu SreAku Ka­rani! pa je pretreslo možgane in zlomilo nogo.

Kengurljl v Splitu i>ri vabljajo v tamkajA nji živalski vrt vedno veo ljubiteljev živali. Lani si jo oglodalo splitski živalski vrt nad 80.090 ljudi, letos pa že veliko vec. Cebrav je živalski vrt. Še zelo skromen, sa.j Ima razen para kengurijev. katerih mladi* ra­dovedno gleda ohiskovaJce Se iiz materine vreće, fte velikega medveda, nekaj opic volkov, aligatorja in precej ptic, pa je ven­darle glavna privlačnost na znanem hribu Marjanu. ... -

V pijanosti Je zažgal poslopje Anton Namer iz Nt vic v Primorskih Brdih. Te dni je dela.l pri .Jožetu Krist.i.niiu v Kojskem 6t. 21. spal pa je v slami na podstrešju. Pijan so je prikolovrat.il v noci domov ter si hotel z- ognjem posvetiti, p'ri tem pa s« je vnela slama. Požar ga jo opekel p licu in rokah, vendar pa zaradi pooa.snos.ti pri gašenju ni USJKM ognja takoj zadušiti. Ogenj so pogasili vojaki KNO.L gasilen iz Solkana in Ljudska milica, škode pa je vseeno za 100.000 dina.rjev

Alumlnlj — zdravilo? Poročajo, da so zaceli v Ameriki zdraviti opekline na svoje­vrsten n.nć.im. Na opeklino položijo tanek li­stič aluminija, ne bi dali na rano penicilin ali druga zdravila. Baje so poizkusi zelo dobro uspeli. Bolečine so se hitro zmanj­šale, rane pa kmalu zacelile.

Tatovi, uclte ae petja! Taiko bi bilo treba svetovati poklicnim • uzmovioem oh najno­vejšem patentu francoskega in ženu rja Pierre Picarta, ki je prijavil na pariškem patent­nem uradu nainovejs* izum v ključavničar­ski stroki. Izdelal je ključavnico, ki se od­pre samo — z godbo! V ključavnico je vde­lan mikrofonćek; ko se pred vratml zaigra ali zapoje določena melodija, sproži mikro­fonćek poseben vzvod, ki nato odpre zapah. — Ali ne bi kazalo uvcsM take novotarije v dolenjsko zidaniceT

fchl bežijo v Zahodno Nemčijo. Pred kratkim je a polno paro zapeljal na ozemlje Zahodne NeTiM.I« » t m j ^ v n d i f t «• T>»tni*ki«a. vlakom, polnim Cehov. 17 oktobra je znova piobecnilo v Zah. Nemčijo 10 češkoslovaških državljanov, ki so se do meje pripeljali a kamionom, nato pa pobegnili čez me.io na-

'vzlie, streljanju čepkih obmejnih stražnikov. Vagon žebljev namesto masti so dobili

pred kralkim potrošniki v Raški. Okrajni ljudski odbor je naročil iz Prištine vagon masti za svoje potrošnike, maščobe pa ni bilo od nikoder. Ko je nekega dneva le pri­spelo obvestilo, da je mast na postaji in so se gospodinje z-ačele zbirati pred trgovinami, so bile vefl kot le presenečene, ko 6o zve­dele, da ie železniška uprava pomotoma po­slala vnpon z mastjo v Beograd, drugega z žeblji p« v Raško . . .

Srečo lahko kupite v Splitu. Tako trdijo prodajalci srečk državne loterije, ki so v zadnjih kolih imeli »dobro roko* za večje dobitke Splilčnnka Frančiška Lulie Je za­dela pol milijona denarjev, v zadnjem kolu pa je tak znesek dobila tudi Elda Vitanović. j'alužheuka okrajnega trgovskega podjetja Ton k* P lazov i ć je zadela 20.1 jurjev, srečni lastnik srečke M. 138.3!« pa 100.000 dinarjev. Pole« tega »o trije Splitč.ani zadeli p 0 20.000 dinarjev, 14 jih je dobilo po 10 tisoč dinar­jev, pet po 5 tisoč in ."i po 2 tisoč dinarjev.

190.«10 vagonov sladkorne pese bodo mo­rale letos in v začetku prihodnjega leta predelati ua.še sladkorne tovarne. Pridelek i>ese je letos za pribLižno 10 odstotkov večji, kakor je bil v letih 1947 in 1048, ko je bil pridelek normalen Tovarne so pripravljene, da bodo predelale celoten pridelek te drago­cene industrijske surovine.

Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino je dobil dr. Maks Theiler. šef oddelka za medicino na. Rockcfellerjevi ustanovi v New Torku, za znanstveno delo o rumeni mrzlica.

Med najhitrejše živali na svetu se seveda ne more šteti zgodovinski polž iz Višnje gore. temveć, antilipa. ki doseže 90 km na uro še hitrejši je azijski leopard, ki dirja lahko z brzino do 12(1 km na uro. Ken­guruji pa so med najboljšimi skakalci, saj no skoki po 10 metrov zanje nekaj običajnega in poklicnega. Gazele skačejo v daljavo tudi po U metrov.

Na v p r a š a n j e , kaj pozna č lovek naj­s t r a š n e j š e g a i n n a j s k r i v n o s t n e j š e g a , b i s m e l i odgovor i t i : s t rup! Do, s t rup je po-rjeabijeoje skr ivnostnega in s t r a š n e g a ; kaj nam l a h k o pove kemi ja o s t rup ih? V s e ? V resnici nam ne pove drugega, k a k o r da se posamezni s t rup i sestoje v m ki m d o l o č e n e m razmerju iz do ločen ih p rv in . Toda s t rupi ostanejo k l jub vsemu skr ivnos tn i ter s t r a š n i . Ne moremo še vedno dovolj dobro razumet i , zakaj naj­močnejš i «t rup i u č i n k u j e j o tako s i lno na č loveka in ž ival i ter ubijajo skoraj tre­nutno. K a k o je m o g o č e , da l ahko tako ne izmerno majhna k o l i č i n a neke snovi ustavi m o g o č e n ž iv l jenjsk i proces?

T E L O S E N E M O R E B R A N I T I P R O T I S T R U P O M

S t rup i se zdi jo n a j s t r a š n e j š i povsem ti P r;i v i če no. č l o v e k prebol i mars ika tero , \ č a s i h izredno hudo rano. Živ i jo celo ljudje, k i so prestal i rano s r č n e miš i ce . NeSteti ljudje so i zgub i l i vse ude, pa so vendar os ta l i p r i ž iv l jenju . Še š t ev i lne j š i so ljudje, k i so prestal i n a j h u j š e nalez­l j ive bolezni . Č l o v e š k o telo se nenehno bojuje z n e š t e v i l n i m i škod l j iv imi bakte­r i j a m i ; pogosto se zelo dolgo u p i r a naj­s t r a š n e j š i bolezni , k i med n j i m i jetika ni začinio. S č lovešk im srcem se ne more pr imerja t i n i t i najbol jš i stroj, saj deluje v tako raz l i čn ih pogojih in celo v spre­membi lop lotu (skoraj do 100 stopinj C;

M ED OMAMO, PRIVIDI IN SMRTIO noben stroj b i ne vzd rža l to l iko i n delo­va l tako p r a v i l n o brez prestanka. Toda Človeško telo je povsem brez moč i pro­ti s t r u p o m . U p i r a se bo lezn im, bakte­r i j a m , sp remembam toplote — ne more pa se upre t i s t rupom. Razmerje med uč inkov i to s t j o in ko l i č ino p r i s t rupih se lahko pr imer ja le z razmerjem med te­ma č i n i t e l j e m a p r i r azs t re l iv ih .

D R A M A T I Č N A B O T A N I K A . . .

V M e h i k i je izšla knj iga nekega pro­fesorja ( V . A . Reko) pod naslovom »Ma­gični s t r u p i « . Pisec je s to knj igo doka ­zal , da n i na svetu n i č bolj f a n t a s t i č n e g a k a k o r sama — čis ta , p ro tokol i rana i n z l e k a r n i š k o tehnico kon t ro l i r ana — res­nica . V d o l o č e n i h p r i m e r i h je botanika bolj d r a m a t i č n a k a k o r k a r k o l i poznamo v l i t e r a tu r i . Razprave o opojnih s t rupih so d e l e ž n e še vedno usode nekdanj ih publ ikac i j o v e n e r i č n i h bo lezn ih : mora­mo s v a r i l n o naglaSati, da neznanje s icer nj greh, da pa ne obvaruje Človeka pred paral izo. — Či ta te l ju ne bo Škodova lo , če se seznani neko l iko s sk r ivnos tmi >ma-g ičn ih« s t rupov; n i nevarnost i , da b i ga zače lo mika t i p r e i z k u š a n j e nevarn ih ma­m i l . Da b i vendar koga ne zapust i la pa­met i n b i se ne s k u š a l omamljati s s i lno n e v a r n i m i r a s t l i nami , &o navedena lo

imena ras t l in v j ez iku d o m a č i n o v , ne pa b o t a n i č n a , in sicer imena i z krajev, kjer a lkoho l , k i se nam zd i n e š k o d l j i v , ig ra enako vlogo k a k o r p r i nas nenavadna mami la , k e r j ih n i smo vajeni . Ne pozabi­mo, de je Evropec odporen le prot i a l ­koholu!

> O P 0 J N 0 S T BOGOV«

Taiko imenujejo p e s n i š k o -rastlino pe-yot l . P r a v i j o j i tudi >kl ičar p r i v i d o v « . D o m a č i n i žveči jo to mami lo , k i je s i lno grenko. K d o r p r v i č vzame v us ta ma­mi lo , ne more razumet i , k a k o je moglo pr i t i k o m u na mise l , da b i i s k a l v tej g renkob i opojnost. U č i n e k se k m a l u po­k a ž e , a n i n i č p r i j e ten : z a č n e te t i ščat i v g l av i , v r t i se t i i n postane t i slabo. P o s t a n e š utrujen, nejevoljen. Čez dve u r i po u ž i v a n j u pezotla je t reba leči . N a mah te prevzame omama. Vse okrog tebe postane vab l j i ve j še , r a d o s t n e j š e i n jasno k a k o r ob k rasnem poletnem ju t ra . Ra rve postanejo č u d o v i t o Čiste i n sijaj­ne, zrak je k r i s ta lno čist, predmet i ne­verjetno p l a s t i čn i . Če z a p r e š oči , >za-g l e d a š t barvne tokove, slaipove i n vodo­mete bri l jantov, v r t e č a se ognjena ko le ­sa. S l i š i š tako nebešiko godbo, k a k r š n a je mogoča le v sanjah. Onioljenec v i d i tudi osebe, k i j i h p r i k l i č e domiš l j i j a v

b l a ž e n o s t i . P r i v i d i se počas i razbl injajo i n omamljenec zaspi. Z b u d i se povsem zdrav.

T O D A E V R O P E C . . .

T a k o u č i n k u j e pezotel na d o m a č i n e . D o m a č i n si kup i vstopnico v raj z dvema u rama morske bolezni . Evropec pa . . -R e k o je navedel v svoji k n j i g i opis »Opojnosti< p r i Ev ropcu , k i se je porj-vrr/ei poskusu. I z o b r a ž e n m l a d moški je použi l v p r i č o zd ravn ika , lekarnar ja in svojih pr i ja tel jev obrok peyotla. Nasled­nji dan je na rekova l op is svojega vide­nja: »Le s t e ž a v o sem o d p i r a l oči. B r ž ko sem j ih zapr l , so začel i s r š e t j ok rog me­ne v kaskadah pisane dragotine. B i l e so neverjetno jasne i n sijajne. Okrog pa je v lada la v e l i č a s t n a t i š i na . Leža l sem ne­gibno. Nenadno se je zače lo nekaj d v i ­gati pred menoj i n začut i l sem na očes­n ih vekah d v a hladna in v l a ž n a p rs la . B i l a sta ledeno hladna. Ka j je to? Naglo sem p r e s t r a š e n vstal . S t rmel sem v te­mo. B i l a je temna noč. Stenska ura je besno mla t i l a , nenadno pa se je usta­v i l a — brez vz roka . Potem sem zas l i ša l t iketakanje ž e p n e ure. N a k l j u č j e ?

V t e m sem začut i l leden prep ih , kalkor da je šel kdo nevidno mimo mene. " K d o je?< Postava je m o l č a l a . P a č pa se je

nekaj znani lo ob vznož ju p o č i v a l n i k a i n zopet i zg in i lo , k a k o r da je za trenutek posvet i la l u n a . Z a p r l sem oči , venda r sem v i d e l m o ž a , o b l e č e n e g a v o r i en ta l ­sko nošo , rjavega, ostro ob l ikovanega obraza, suhega in k o š č e n e g a . Ob rokah je i m e l , k a k o r se je zdelo, dve v e l i k i k o v i n s k o modr i k r i l i . Pojav je osvetlje­v a l a ostra svetloba. •

>Za vraga, kdo si?< »Ne boj se,« je odgovor i l neznanec. >Kako ste p r i š l i sem? K d o ste? Poj ­

dite!«: »Smr t sem,« je dejala p r i k a z e n n e ž n o

in kakor da se o p r a v i č u j e . Nehote sem se p o g r a b i l za glavo. A l i

b l azn im? sem se v p r a š a l . S k o z i p r i p r t a vrata je pronicala v sobo m o č n a , s l e p e č a svetloba. Zas l i š a l sem ropotanje s s to l i . D r u ž b a v sosedni sobi se je zače la raz­hajati i n vsak je š e prej p o p i l kozarec p iva . Zunaj so v o z i l i m imo av tomobi l i i n n a t a n č n o sem r a z l i k o v a l š t i r i motorje. Torej ne sp im in se m i ne sanja. V e n ­dar p r i k a z e n n i i zg in i l a . P o g r a b i l sem kozarec, k i je stal na nočn i omar i c i i n ga v r g e l v p r ikazen . Kozarec je padal v brezno, ka j t i n i sem s l i š a l ž v e n k e t a č r e -p in j .

K r č e v i t o sem s i za t i ska l oči , p r i k a ­zen pa sem vendar v i d e l . Srce mi je besno utr ipalo , k a k o r da je hotelo pred ob l i č j em s m r t i dohi tet i vnaprej cela leta. S t r a š n o , smrt !

P r i k a z e n je zače la zopet govor i t i . Go­vo r i l a je s pr i ja te l j sk im glasom. » P r i ­jatel j , p o m i r i ae! Saj n i s i p n i , k i sem

Štev. 44. D O L E N J S K I L I S T Stran 5

I Z P R E D S O D I Š Č A S POKVARJENIMI MAKARONI

SI JE ZASLUŽILA KAZEN P e p c a Dragan, kuha r i ca v menzi u č e n ­

cev v t rgov in i v N o v e m mestu, je le to« 13. septembra zakuhala juho e pokvar ­jenimi makaroni , zaradi č e s a r se j e -mo-raJa zagovarjati p red s o d i š č e m . P l e s n i v i i n č rv iv i makaron i b i l ahko p o v z r o č i l i zastrupljenje abonentov. Zagovarjala 6e je, da je makarone p red kuho opra la , toda v t emn i vež i n i mogla opaz i t i , d a so n e u ž i t n i . S o d i š č e jo je navz l i c temu spo­znalo za k r i v o , kaj t i makarone, k i so ž e dalje č a s a 6tali v s k l a d i š č u , b i b i l a mo­ra la pred uporabo da t i v pre iskavo v ž i ­v i l s k i laboratori j , k a k o r je to predpisano za. vsa ko l i čka j sumlj iva živi la . Obsojena je b i l a na 500 d in denarne k a z n i in 100 dinarjev p o v p r e č n i n e .

ZARADI DEŽNIKA BO SEDEL š E MESEC DNI

Janez Gorenc , cigan brez stalnega b i ­va l i š ča , je nekega popo ldneva letos ve -d r i l p o d k o z o l c e m nad Go tno vasjo. Tja ae je za tek la tudi K o z o g l a v o v a p u n č k a 6 Sv . J o š t a , ko se je v r a č a l a iz mesta. Če ­prav je imela p r i sebi d e ž n i k , k i s i ga je prej i zposod i l a v G o t n i vas i p r i znan­c ih , je hotela p o č a k a t i sestrico, da b i skupaj nadal jeval i pot, K e r se je med t e m zvedr i lo , se je cigan ponudi l , da bo on nesel d e ž n ' k nazaj. P o da l j š em pr igo­varjanju m u ga je dekle tce res iz roči lo , toda G o r e n c ga n i nesel nazaj las tn iku v G o t n o vas, p a č pa ga je njegova ne­p o r o č e n a ž e n a zas tav i la v Šmihe lu za 300 din, č e p r a v je b i l vreden 1800 d in .

P r e d okra jn im s o d i š č e m , kamor je b i l pr ipel jan i z zapora, je cigan Janez o d k r i t o p r i zna l o č i t n o goljufijo, izgovar­jal p a se je, da je pot reboval denar za s l ike za legi t imaci jo i n s i je na ta n a č i n hote l pomagat i i z trenutne zadrege. Po njegovem zatrjevanju je imel namen d e ž ­n ik v rn i t i las tniku, pa so ga prej pr i je l i organi L M .

S o d i š č e je G o r e n c a obsodi lo za na­vedeno goljufijo na mesec dni zapora, s Čimer se bo njegovo »gos tovan je« v za­poru , kjer že prestaja eno kazen, po­da l j ša lo še za mesec dn i .

ZA 36 KUPONOV 3 MESECE ZAPORA

Bivš i upravn ik č e v l j a r s k e g a podjetja K L O Suhor, M o h o r A l o j z , je p r i j av i l 20. septembra 1950 postaji L M v M e t l i k i ta tv ino 36 kuponov za poprav i lo čevl jev , k i j ih pa v resn ic i n i b i lo . Zato tud i de­janje pri javljeno m i l i c i , n i b i l o storjeno. S a m je kupone razda l p r iva tn im kmetom, k i do tega niso b i l i u p r a v i č e n i . T u d i n i v o d i l b l a g a j n i š k e knjige in kar to teke ma­ter ia la o d 28. septembra 1950 dalje in je s tem o š k o d o v a l podjetje K L O za 89.838 dinarjev. Obsojen je b i l na p l a č i l o stro­š k o v kazenskega postopka, p o v r a č i l o s t r o š k o v K L O Suhor 14.500 d in in na t r i mesece zapora.

IZKORIščEVALSKA POSTREŽ-NICA

To se ie zgodilo v Beli krajini. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da takšni, ka­kršna je lzkoriščevalska postrpžnica. o ka­teri pišemo to zgodbo, le niso vsi Belo-kranjci. ki po pravici še vedno slove po svoji postrežljivosti, gostoljubnosti in do­brosrčnosti.

V neki vasi ob Ko'.pi je šola. V tej šoli učita uč.itelj in učiteljica, ki nimata niče~ar drugega razen skromnega pohištva v šol­skem stanovanju Nimata niti njiv niti ži­vine, nimata lastnih otrok, še kokoši ne.

Ker pa sta oba že priletna, si je učiteljica, ki je bolehna in je težko izvrševala služ­bene dolžnosti in opravljala gospodinjske posle, zaželela postrežnico za pomoč v go­spodinjstvu. Našla je 17-letno dekle, ki ni znala ne kuhati ne likati. Kuhala in likala je učitel.j.ioa sama, postrežnioa pa je zase in za gospodinjo ter njenega moža enkrat v treh tednih oprala perilo, sicer pa oprav­ljala drobna dela v gospodinjstvu, ki jim je bila dorasla; nanosiMa vode iz vodnjaka pred (šolo, prinesta v kuhinjo drva iz drvar­nice za šolo. pomivala kuhinjsko posodo, po­metala kuhinjo im dve sobi — in konec!

Za to jx*rnoč pri gospodinjstvu je uči­teljica obljubila postrežnici. ki jo imela pri njej tudi hrano in svojo lasi no. |K>polnoma opremljeno sobico s posebnim vhodom, me­sečno plačo 1800 din. P<xstrežnioa je bila ob nastopu službe s temi pogoji zadovoljna, zlasti . N P . ker ji je učiteljic;! obljubila, <\n bo z dnem, ko se bo z novo uredbo o plačah njej sami povišala plača, izboljšala v istem razmerju plačo tudi postrežnici.

Pos.tre'/niiea je nastopila službo 20. sep-temhra, socialno čuteča učiteljica pa ji je 1. oktobra namesto fiOO din, kolikor bi po-strežndci pripadalo plače za tO din v sep­tembru, plačala 1200 din. Krajevni ljudski odbor je v začetku oktobra deli! bone pa je tudi omenjeni postrežnici dal 2fi0 indu­strijskih bonov in 205 preli ran beni h bonov Od teh 205 bonov je učiteljica dala postrež­nici še 100 bonov, ker si je dekle kupilo blago za perilo za 360 bonov. Ker so boni po 4 din, je prejela postrežnioa samo v bo­nih 1440 din.

Ko je postrežnioa zašila (v delovnem času!) uči te l jeve copate, je dobila za to delo nagrado 100 din. In ker je vestna gospo­dinja svojo postrežnico tudi takoj pr i javi la za socialno zavarovanje, je prejela nalog za plačilo 344 din zavarovalnine.

Vse to p« pobožnim ženicam nI bilo všeč in so dekle ter njeno mater hujskale, naj pusti službo pri učiteljici, češ da je n i t i k nia.M ne ho pustila. To pač z-alo, ker nit i učiteljica nit i njen mož ne hodita k maši . Mimogrede: ni t i učiteljic*, n i t i njen mož ilekletu nista branila v cerkev in je š la vsako nedeljo k maši . ker sta smatrala, da j i njene osebne svobode ne smeta krat i t i .

15. oklohra pa je postrežnioa, dejala: »Oe mi ne bosle 1. novembra plačali iiaineMo 1̂ (10 din celih 2600, k m zapustila službo.« Učiteljica je računala in r ačuna la in ko je sprevidela, da njeni dohodki takšnim preti­ranim zahtevkom ne morejo služit i , je po­st režnei plačala za polovico meseca oktobra dogovorjeno plačo 000 din in dekle odslovila.

Če iz računa te izdatke, k i j ih je učite­l j ica plačaj a za postrežnico za njeno 25 dnevno delo, katerega je lahko oprav­ljala v svilenih nogavicah, boste dobili skupno vsoto CJ84 din. Pr i š te j te zraven še izdatek za hrano in stanovanje in raz­mišljajte, kdo je boljše odrezal: učiteljica, k i je š t u d i r a n a ženska aH postrežnica, ki ne zna kuhati ne l i k a t i !

V tej his ter ični tekmi B8 pretiranim za­služkom je učiteljica kapitul irala. Danes je spet brez postrežnico, a k maši vseeno ne hodi. In pobožnim ženicam s.ijejo obrazi od zadovoljstva, ker so — zmagale. R. Z.

Preskrba drv za šole še vedno ni urejena Naglo se bliža zima; že sedaj je hladno

vreme, vendar še marsikatera šola nI pre­skrbljena s kurivom. Na Dolenjskem drv ne manjka, saj jih celo Izvažamo vsak dan

Republiško tesarsko podjetje » T E S A R «

v Ljubljani, Parmova ulica 45, potrebuje za posek jelovega lesa

večje število

gozdnih delavcev

sekačev Plača po dogovoru. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. — Zglasite se vsak delavnik meri 7. in 15. uro pri sekretarju pod­

jetja na gornjem naslovu.

»še več takih tečajev!« pravijo v Črnomlju

V Črnoml ju so p re t ek l i teden u s p e š n o zakl juč i l i e n o m e s e č n i t e č a j u s l u ž b e n c e v krajevnih l judskih odborov in podjetij K L O ter O L O . N a t e č a j u 6o se u d e l e ž e n c i i z ­popo ln i l i v adminis t ra t ivn i s t rok i in ne­ka te r ih šo l sk ih predmet ih . V s a k dan so i m e l i po o6em ur predavanj, poleg tega pa so n a m e š č e n c i med t e č a j e m opravl ja l i tud i delo v svoj ih ustanovah in podjetjih. Tečaijniki so b i l i s predavanji zelo zado­voljni , pcjkazali pa so tud i vzorno mero prizadevanja, d a b i r azš i r i l i svoje znanje in s tem v e č ko r i s t i l i K L O in podjetjem.

J & n o

Kino Novo mesto predvaja: Od 2. do 6. novembra: ameriški film »Ti­

soč In ena ne?«. Predfllm: Oton Zupančič. Od 7 do 8. novembra: ameriški film:

»Sedmi križ. Predfllm: Filmske novosti št. 37. Od 9. do 12. novembra: francoski tlim

»Brata Bouqulnquant«. Predfllm: TlkveS.

D o l e n j c i ! Naročite D O L E N J S K I LIST s inovom, znancem in so rodn ikom, k i s luž i jo

vojalki rok v Jugos lovanski a rmad i ! H v a l e ž n i vam bodo za pozornost in novice iz d o m a č i h krajev!

Naročajte na D O L E N J S K I LIST svojce, znance in prijatelje, ki ž iv i jo v r azn ih kraj ih Jugoslavi je!

Razveselite z vestmi i z stare domovine Dolenjce izseljence v A m e r i k i in d rug ih delih sveta! Naroči te jim D O L E N J S K I LIST, k i j ih bo obvešča l o d o m a č i h dogodkih , jim p r i n a š a l part izanske spomine, novice in j ih sezna­njal z n a š i m ž iv l jen jem!

Poš l j i t e nam naslove svojcev, par t izanskih oficir jev in t ova r i š ev , k i delajo v raznih kraj ih Jugoslavije v d r ž a v n i al i po l i t i čn i s lužb i , da j im pošljemo D O L E N J S K I LlST na ogled!

ogromne množine. So n a ljudje, Jj| nimajo laMnlh drv ter so v skrbeh, kje jih bodo dobili. Kakor s privatniki, tako Je tudi s šolami, ki Jim mora drva oskrbeti krajevni ljudski odbor. Kjer Imajo krajevni odbori v svojem območju posestnike bukovih go­zdov tn kjer odbori res življenjsko delajo, še nekako gre. Kjer pa tega nI, Je preskrba drv resno vprašanje. Drva Iz državnega sek. torja so namenjena predvsem za mesto In državne ustanove, zato jih KLO ne oddajo. Lesni odseki pri kmetijskih zadrugah pa trdijo, da mora drva za šolo oskrbeti KLO, toda kje naj jih dobi. če jih v območju KLO sploh ni?

Tako teče čas naprej, mraz pritiska, učoncl In učlteljstvo v šolskih sobah zmr-zujejo Ko pa bo pritisnil še hujši mraz In če še ne bo drv, bodo morali pouk pre­kiniti, ker učlteljstvo ne more tvegati, da se otroci v šoli prehlade.

Tudi plačilo drv je pereče vprašanje. Proračuni za šole so tako nizki, da šole težko krijejo vse potrebe za Šolo, kar pre­cej ovira tudi učni uspeh ptl mladini Za drva skoraj vedno manjka denarja.

Sola Je T socialistični državi važna ln preknrlstna ustanova, zato mora biti tudi s vsem potrebnim preskrbljena. Denar. Id ga dobi šolstvo, je naložen najbolj donosno, kar Je treha vedno upoštevati. D. G.

O B J A V E

Nova poštna tarifa bo o h č u t n o zv i ša l a tudi opominske s t r o š k e , k i gredo v breme vseh ti stih n a r o č n i k o v , k i še vedno n i so poravnal i zaostankov n e p l a č a n e na­ročn ine do konca leta 1051. Za to ponovno pros imo vse n a r o č n i k e , da takoj poravnatjo zaostalo n a r o č ­nino, ker j ih bomo sicer ponovno opominja l i , list pa j im bomo usta­v i l i . O p o m i n s k i in ostali odve tn i šk i s t r o š k i gredo izkl jučno v breme ne­

rednih plačnikov.

O D K R I T J E SPOMINSKE PLOŠČE V SEMIČU

V S e m i č u bodo 4. novembra o d k r i l i sipominsiko p l o š č o na s ta r i šoli , kjer so b i l i leta, 1944 t eča j i za vodi te l je Zveze k o m u n i s t i č n e mladine Jugoslavi je . Ob tej p r i l i k i bo p r i r ed i l a t a m k a j š n j a mladina k r a j š o proslavo s ku l tu rn im programom, pri katerem bo sodelovala č r n o m a l j s k a godba. Popoldne bo v S e m i č u zabavna pr i red i tev s šal j ivimi p r i z o r i .

butati VEO J E ŠTEVILO DOBRIH ČEVLJAR­

SKIH POMOČNIKOV »prejme takoj Indu­strija čevljev MIX) Novo mesto. Plača po uredbi. — Stanovanje ** samce bi se po do­govoru eventuelno dobilo tudi Pri podjetju.

KIPIM MANJŠI MLIN ali pa ga vza­mem kjer koli v najem za več let. Prevza­mem tndl morebitne uzltkarje. Ponudbe na naslov: Uprava »Dolenjskega lista«, Novo desto, pod »Mlin«.

OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO P r e d s e d s t v o

Da se zaščitijo ceste pred poškodbami aH manjšimi okvarami, Izdaja Okrajni ljudski odbor Novo mesto na osnovi 2. čl., 2. točke zakona o delu ljudskih odborov, okrajev, mest, k| so Izločena Iz okraja ln mestnih rajonov ter na podlagi 30. In 33. člena raz-delka 3, točke S. Splošnega zakona o ljud sklh odborih

o d l o k o zaščiti test.

1. člen Ceste ln Javne poti spadajo k splošnemu

ljudskemu premoženju, kj ga jc treba ohra­niti v dobrem stanju ln čuvati pred poškod­bami. V kolikor niso v varstvo cest Izdani po splošnem kazenskem zakonu ustrezni predpisi, se odreja njih zaščita po nižje na­vedenih določbah.

2. člen Z denarno kaznijo do 20«n din aH s kaz­

nijo zapora dn S dni se kaznuje: 1. Kdor vlači po cesti posekana debla,

hlode, trame ln podobno ali take predmete spušča preko cestnih robov ln s tem kvari cesto.

2. Kdor zasipa cestne jarke ln propuste aH neupravičeno prekopava cesto ln preme­šča odtok vode.

3. Kdor na cestnem pasu kosi, puli travo, pase živino, seka aH poškoduje drevje ln obira plodove.

4. Kdo r izpodkopava podporne ali ob-ložne zidove na cesti, kvari ograjo ali dru­ge restne objekte.

5. Kdor po cesti prevaža zemljo, kame­nje ln podobno z vozilom, lz katerega Iz­gublja ta material ln Ea pusti ležati na vo­zišču

6. Kdor brez odobrenja postavlja po cesti aH oh cesti tračnice.

7. Kdor sklada na cestišču les, gradbeni material ln pod.

8. Kdor ne počisti reste, katero Je oh oranju ponesnažll.

3. člen Ta odlok začne veljati z dnevom objave

v »Dolenjskem listu«. S. f. — s. n.!

Tajnik OLO: Predsednik OLO: Pere. Zvone, 1. r. Žugelj Martin, 1. r.

OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO P r e d s e d s t v o

Zaradi ureditve obratovalnega časa v trgovinah Izdaja Okrajni ljudski odbor v Novem mestu na podlagi 2. čl. točka 2, za­kona o delu ljudskih odborov, okrajev, mest, ki so Izločena lz okraja In mestnih rajonov ter 33. Čl. Splošnega zakona o ljudskih od­borih na svojem rednem zasedanju dne 5. 10. 1951

o d l o k o obratovalnem času za trgovinske obrato­valnice.

1. člen Trgovine so odprte ob delavnikih od

8. do 12. ure, ter od 14. do 17. ure. V poletnih mesecih maj, jnnlj, julij, avgust ln septem­ber so trgovine odprte od 7. do 12. ln od II. do 18. ure.

2. člen Oh nedeljah ln državnih priznanih prav­

nikih morajo hiti vse trgovinske obratoval­nice zaprte

3. člen Izvršilni odbor se pooblašča, da sme po

potrebi na predlog KLO obratovalni čas po daljšati, skrajšati ali pa Izpremenlti. ako so za to po krajevnth potrebah podani uteme­ljeni razlogi.

4. člen Vodje obratovalnic, ki se ne bi drznil

odrejenega obratovalnega časa, bodo kazno­vani z denarno kaznijo do 2000 dinarjev.

Krčitve teea odloka zastarajo v C me­secih.

5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objavo

v »Dolenjskem listu«. S. f. - s. n.!

Tajnik OLO: Predsednik OLO: Pere Zvone, 1. r. Zugelj Martin, 1. r.

, Novo mesto, 5. oktohra 1951.

Uredništvo tn uprava »Dolenjskega lista« sta ae

PRESELILA v nove prostore na Ljubljansko cesto št. 25 (v hišo dr. Glnhevnlka) Naslov za pisemsko ln ostalo pošte: Novo mesto, poštni predal 33. Tele­fon: 127

Mestni ljudski odbor Novo mesto objav­lja, da bo v torek 8. novembra 1951 oh pol 7, url zvečer v Domu ljudske prosvete v« Novem mestu

ZBOR VOLIVCEV za vse terene z naslednjim

d n e v n i m r e d o m : 1. Priključitev okoliških vasi k bodoči

Mestni občini Novo mesto. 2. Preimenovanje mestnlo ulic ln trgov. 3. Razno. Pozivamo vse volivce, da se zbora vo­

livcev polnoštevllno udeleže. MLO Novo mesto

Mestni ljudski odbor Novo mesto opo­zarja svoje komitente, da v bodoče na vseh poštnih pošiljkah, naslovljenih na Mestni ljudski odbor v Novem mestu, vedno ozna-eljo tudi

»POŠTNI PREDAL št. 30« Po 15 novembru 1951. leta pošta ne bo

vlagala nobene pošte v predal brez označbe številke ln tudi ne bo prevzela nobene od-covornostl, ako pošiljka ne bo pravočasno dostavljena. MLO Novo mesto

POZIV Osebo, kj je plačala 17. oktobra 1951 na

pošti Metlika din 87 kot naročnino za Franca J. Kočevnrja, Box 431 Klmberlen B . C. Ca-nada, prosimo, da takoj sporoči z dopisnico sro i točen naslov na upravo »Dolenjskega lista«.

OBVESTILO Vse dopisnike, naročnike, brale* ln doba­

vitelje »Dolenjskega lista« ponovno prosimo, da na mpošljejo pisemsko, denarno ln ostalo poŠto na naslov:

Uredništvo (oz. uprava) »Dolenjskega lista«. Novo mesto, p o š t n i p r e d a l 33.

K O T I Č E K ZA GOSPOD1N1E Pralne obleke shranjujejemo čez zimo

vedno oprane, vendar n e p o š k r o b l j c n e , ke r se s icer lomijo.

M a d e ž e od olja v podlogi odpravimo z d robno zmle t im p lovccm, k i ga potre-semo na m a d e ž .

Od dežja p r e m o č e n o črno sv i leno obleko dobro obrišemio 6 č is to k rpo , raz -prostremo čez mizo in po š k r o b im o z go­bo, n a m o č e n o v odcejemo č rno kavo ; v s i m a d e ž i bodo izg in i l i . Na to z l ikamo oble­k o na narobni s t ran i z v r o č i m l i k a l n i k o m , in 6icer na p i v n i k u .

Ostanki svilenega blaga so prav dobr i za poliranje oprave .

Črve v lesu zatiramo n a j u s p e š n e j e ta­ko, d a najprej odstranimo s sesalko č r v o -jedino, nato pa nakap^muo ali vbr izgamo v luknj ice (toda samo podnevi) etra, bencina, petroleja, 6almiakovega cveta aLi pa terpentina in nazadnje z a m a š i m o Luknjice s s t ek l a r sk im k i tom. Drug uspe­šen p r i p o m o č e k je, č e opravo, k i sie je je lotili č rv , ž v e p i j a m o .

N a d l e ž n e d lač ice odpravimo, če j ih vsak dan zdrgnemo s p lovccm in nama­ž e m o zjutraj i n z v e č e r z m e š a n i c o enega dela vode, enega dela vodikovega 6Upcr-oks ida in enega de la salrniakovcga. cveta ter j ih pogosto s o n č i m o .

Gumb priš i jemo tako, d a zabodemo tam, kjer naj bo pr iš i t , buc iko , nakar ga p r i š i j emo i n še l e potem potegnemo bu­c iko i z blaga. T a k š e n gumb n i pre t rdo pr i š i t in se dalje č a s a ne odtrga .

Mokrega krzna ne smemo sušit i pri p e č i aili p r i ognj išču, ke r postane usnje trdo, d l aka pa k r h k a in se rada lomi . Iz mokrega k rzna sprav imo najprej vodo tako, da č e š e m o d l a k o s k r t a č o . K r z n o nato p o s u š i m o na z raku . K o je suho, ga iztopemo in p o č e š e m o z r e d k i m glav­n i k o m .

Vijak ne zarjavi, če ga, preden ga za­vijemo, p o m o č i m o v zmes grafita in ma-zilnega olja a l i pa grafita i n loja.

Coplč moramo osnnžltl , kakor hitro ga prenehamo rabiti . Čopiče od lakastih barv izperemo v terpentinu in nato v mešanici šp i r i t a in bencina al i bencola. čopiče od klo-ja izperemo v vroči vodi, od oljnih barv pa v terpentinu. Čoipiče, k i so Se s t rdi l i , ker j ih dolgo nismo rabi l i , obesimo v posodo s lerpcntinom al i pa močno raztopino 6ode. toda tako, da se čopič ne dotika tal.

Ureja urednički odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov u redn i š tva in uprave: Novo mesto. Kapucinski trg 3 — Foštni predal 33 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, štev. filG-1-90322-1 — Četrt letna naročn ina 75 din, polletna 150 din, celoletna .">(in din — Naročnina so plačuje vnaprej — Tiska tiskarna »Ljudsko pravice«

v Ljubl jani

ga ob i ska la , i n ne zadnji . V s i se morajo sp r i j azn i t i s tem.« Njegov glas je zvenel m i r n o , pomir jevalno, prijetno. T a k o go­vor i jo s tar i z d r a v n i k i z o t roci . Z a č e l sem ae otresat i s t rahu. Odpr l sem oči in gle­da l s m r t i v l ice . T o je b i l p r i b l i ž n o t r i ­deset le t star m o š k i , p r ikupne zunanjosti . Nenadno sem sp rev ide l , da je b i l podo­ben men i , k a k r š e n sem b i l , k o mi je b i lo t r ideset let n a m r e č moj i s l i k i v ogledalu. N a cehi na l e v i je i m e l brazgotino, po r a n i , k i jo je zasekala sabla, brazgotino, k i jo imam na desni .

Smr t ! P rok le t a s lepar i ja — g e m s i dopo­

v e d o v a l — saj kaj t a k š n e g a n i mogoče na svetu! T o je le p r i v i d ! Poleg v so­sedni sob i so ljudje! Naj v rag vzame » t r u p ! V t renu tku pa, k o sem » s vsega tega zavedal , sem zopet o m a h n i l v pre­pad s lep i la . P r e d menoj je stala smrt !

»Al i m o r a m u m r e t i ? « O z r l se je name tako dobrot l j ivo, ta­

k o n e s k o n č n o usmil jeno! š e zdaj v i d i m p r e d seboj morje pozabe, k i sem ga v i ­d e l , v njegovih o č e h .

>Saj n i s i smrt! Živ l jen je s i , k i se je p r i š l o p o s l a v l j a t a — Mož je s t rmel v p razno i n m o l č a l . Potem je deja l : >To je i ':o. Pojdi!<

Nisem razumel , k a m naj grem. Sploh rdsem n i * r a z u m e l ; i m e l sem le ed in i o b č u t e k : strah.

>Zelo si močen ,« sem dejal . Molčal je. »Zivkaj s i o b l e č e n ? Vsele j sem s i te

z a m i š l j a l kot okostnjaka s koso i n mr tva-ftko lobanjo.«

»Pojd i .« > T o d a • - j a z . . .< O z r l se je name pron ic l j ivo s č r n i m i ,

nevarno se l e s k e t a j o č i m i o č m i in napra­v i l g ib , k a k o r da me hoče pograbi t i z roko. V tistem t renutku sem začu t i l , da se je vse v meni k rč i l o . Noge sem i m e l v t renutku ledene, glavo t ežko . V notra­njosti sem čut i l , kakor d« m i sp lahnc-va.jo ob is t i . N a v r tu je cvrča i murn , na d v o r i š č u je l a ja l pes, ke r so odhaja l i le­karnar jev j gostje. Šli so čez vr t i n po­tom, da b i s i s k r a j š a l i pot, čez polje. S t a r i zd ravn ik se ga je malo na l e z e l ; ne­k o l i k o se je opotekal i n nos i l je h levsko sve t i lko na če lu vrste l jud i . S č im sem vse to v i d e l ? Z o č m i ? N e m o g o č e ! L e ž a l sem vznak negibno k a k o r h lod na po­stelj i . Vse moje telo so b i l e oč i . V i d e l sem tudi v svojo notranjost, v i d e l , kako je delovalo srre. Č u d n o , grozno č u d n o . P r e d menoj pa je stalo nekaj prozor­nega, vendar ot ipl j ivega — smrt.

Nenadno se me je polas t i la blazno drzna m i s e l : To bo trajailo tako dolgo, d o k l e r se me ne bo d o t a k n i l ; potem š e l e p r ide konec. K a j , ko bi ga p reh i t e l ? K o h i b i l h i t r e j š i od smr t i ? Naglo sem po­segel po njegovi r o k i . D o v o l i l je.

Njegove oči so v p r a š a l e : » T o r e j s i že p r ip rav l jen , da p o j d e š ? «

č u t i l sem, kako se je v meni up r lo vse ž iv l jen je i n k a k o r ogn. jeniški i z h r u h se je d v i g n i l v meni upor : Roj je b i lo moje ž iv l jen je , boj naj bo tudi moja smrt. Z l o m i me, premaga me, toda m i r ­no se ne prepus t im ohromet i ! Pobesnel

sem. oči m i je za l i l a k r i . Skoči l sem s postelje i n se v r g e l na p r ikazen . T a k o d a v i š s teklega psa, tako v r ž e š prs t i v oči zve r i , k i te je nenadno napadla ne-o b o r o ž e n e g a , i n tako g r a b i š v obupu po k a č a h , k i te uvijajo. Skoči l sem na stra­ši lo, kj se je postavilo m e d me in moj »jUtrj«, i n besno sem mla t i l ok rog sebe, ne d a b i vede l , po čem som u d a r i l . Z a -ž v e n k e t a l o je steklo, s l i š a l sem ropot l>ada>joeih stolov i n mize, n a k a r sem ga pograb i l .

Spopr i je la sva se Čez p leča tako tes­no, da se m i je us tav i l d i h , n a k a r 6va padala spopr i je la . K o n č n o se m i je po­s r eč i l o zajeti sapo i n s i oprost i t i levico — pograb i l sem ga za grlo. H m p e l je in se d u š i l dvakra tno, kajt i nab ra l se je mojiih s i l , ko m i je poš la sapa. Čim sem ga pa t rešč i l s pestjo po ust ih , m i je mora l v r n i t i moč. Da , v r ača l m i jo je ; začel se je razbl in ja t i i n zagledal sem, da m i je ostala v rokah njegova rjava, z lomljena roka , k i je i m e l a o k r o g za­pestja š e zapestnico iz modrega, b l e šče ­čega , skoraj prozornega jek la . V grozi sem opaz i l , da jo začel konec zapestnice izg in ja t i v tleh in da se je nekdo v l e k e l za njo v podzemlju . B i l o je s t r a š n o ostud­no. Izpust i l sem roko i n zas l i ša l , k a k o je ž v e n k e t a l o , bobnelo i n t r e š č i l o v k l e t i , naka r je vse i zg in i lo v zeml j i k a k o r ve­l ik č rv . Po las t i l a se me je zaspanos t . . .<

Z A K A J O M A M L J E N E C M O R I ? T a k o torej u č i n k u j e pezotl n a E v r o p -

ce. Ne verjamemo, da b i se E v r o p e « v n e l

za to mami lo , če ve, k a k š p n je u č i n e k . Toda pisoc knj ige o m a m i l i h p r a v i : >Ne-varaost je v t em: ka r je zdaj oipoj po­g lavar ja č r n c e v , utegnejo ju t r i začet i pro­dajati v r a z k o š n e m ve l ikomes tnem b a n i kot novo modno, razvra tno norost.< -— Iz opisa Evropca o u č i n k u pezotln zvemo marsikaj zan imivega ter tudi spoznamo, zakaj b lazni a l i op i t i ljudje mor i j o : b i -jejo se za ž iv l jenje s smrtjo. P r i tem je vseeno, za ka t e r i goltamec pograbijo.

M e d s t r a š n i m i o m a m n i m i s t rupi pe-yot,l n i ed in i . Neko drugo m a m i l o imenu­jejo d o m a č i n i »v ino mrtvega moža< . B i l ­ka toloachi » u k r o t i m o ž a < ; vsebuje snov, k i u č i n k u j e na už iva l ce tako, da se spre­meni jo v t igre a l i pse, k a k o r se j i m zdi , da so. M i n c a p a t l i , »b i l ka s m r t k a l i ca-mot i l lo vsebuje strup, k i je za rad i njega baje i zgub i l a razum Char lo l t a , vdova po m e h i š k e m cesarju, k i so ga u s t r e l i l i v M e h i k i . Charlot to so z a s t r u p i l i . . .

» A L I SI Ž E L I T E L E P E S A N J E ? «

To se je zgodilo v mestu ob meji med M e h i k o i n Z e d i n j e n i m i d r ž a v a m i . V pred­mestju je ogovor i la tujca mlada ž e n s k a .

»Ali s i že l i t e lepe s a n j e ? « je vp ra ­ša la iz teme. N i verova l svojim u š e s o m , toda m e h k a roka se je o k l e n i l a njegov« roke i n m e d o č a r l j i v i m smehljajom Je zače la nekaj čebl ja t i o » i n j e k - i j k P r i ­č a k o v a l je nedvomno neka.i drugega. De­k le , k i ie b i l o po zaslugi vodikovega okisa p lavo laska , se n i dalo ugnat i . Vne­to m u je pr igovar ja lo , naj j i s l e d i ter

da bosta povsem sama. P r a v k a r je b i l a p r i n j ih racija, zato n i nobene nevar­nosti , ke r polici ja ne pr iha ja n i k d a r dva­krat v isti noč i .

N e i z k u š e n i tujec je p r i v o l i l . Zaspal je sen, k i se iz njega n i v e č z b u d i l . N a ­slednji dan so l is t i p o r o č a l i , da je b i l v >cel.rti g r e h a « najden neznanec, po vsej p r i l i k i tujec. K a ž e , da je postlal ž r t ev n o s r e č e , ke r n i noben ih sledov, da b i b i l umorjen. Njegove istovetnosti niso mogl i ugotovi t i , k e r p r i m r t v e m niso n a š l i nobenih l i s t i n , obraz so m u pa oglo­d a l i p9i a l i podgane.

» In j ekc i j a« , k i jo je obl jubl ja la plavo­laska tujcu, n i ime la n i č skupnega z br izgavanjem z z d r a v n i š k o b r i zga ln ico ; t a k š n e g a orodja tam sploh ne poznajo. Namesto nje uporabl jajo »go te ro« , pre­prosto p r ip ravo , podobno p o l n i l u na l iv ­nega peresa starega modela . K tej p r i ­p rav i p r i t rd i jo s pomoč jo ž v e č i l n e g a gu­mi j a in jekc i j sko ig lo . P r i » in jekci j i« je t reba p r i t i sn i t i na k rog l i co gumi ja in i g l a se zalbode v roko a l i stegno. Po­s t ranskega pomena je k o l i č i n a morfi ja in a l i je ig la č is ta a l i ne. »Gos tu« n i treha v p r a š e v a t i po ceni » in j ekc i j e« ; dek le po t r pež l j i vo čaka , da gost zaspi , n a k a r mu i/.prnzni ž e p e . Ostale naloge so pretpro­š l e . P r ihodn j i dan dekle stanuje že drugje.

T o n i zgodbe, iz k r i m i n a l n e g a roma­n a ; v imenovani knj ig i so zbran i podat­k i , k i doknztijejo, da 86 pfjdohne strahoto dogajajo — dokaz i so v jM>lifj{»lHtl ak t ih .

(Dalje prihodnjlej

Stran 4 D O L E N J S K I L I S T Štev. **.

S srčno krvjo s° belokranjski junaki rožo svobode

P r o t i koncu o k t o b r a 1941 se je p r v a pa r t i zanska če t a , k i je t akra t t abor i l a p r i K o z i ov i v o d i nad T a n č o goro, p r i ­prav l ja la na p r v o v eč j o akci jo. O b v i h a r ­nem vremenu so m e d h r i b i za t a b o r i š č e m o d m e v a l i os t r i s t re l i . M l a d i fantje pa r t i ­zan i so se uriili v streljanju. P r v a v e č j a akc i ja na Dolenjskem, p r i ka te r i naj b i sodelovale vse takra tne patizamske ed i -nice, je billa p redv idena na zgodovinskem K r š k e m pol ju ,

IZ B E L E K R A J I N E N A KRŠKO P O L J E

Belokran j ska č e t a se je 28. ok tobra 1941 o d p r a v i l a na pot. P o d vods tvom Lo jze t a Faibjana je šla č e z T a n č o goro, D o b l i č e , S t r a ž n i v rh , T u š e v d o l i n R o ­d ine p r i be lem dnevu z razv i to zastavo, č e p r a v so b i l i v Črnoml ju Italijani, k a ­k o r tud i na O t o v š k e m mostu. Popo ldne tistega dne je b i l a č e t a že na S m u k i p r i S e m i č u , kjer je b i l a j avka za. vse ostale skupine , k i so se imele p r i d r u ž i t i belo­k ran j sk i če t i . T u se je p r i d r u ž i l a tudi S e m i š k a č e t a . Pa r t i zan i so se na tem k ra ju z a d r ž a l i eno n o č in en dan . Ves č a s je s n e ž i l o in ko so drugi dan ok rog 4. ure popoldne z a p u š č a l i Smuko, so v m e t e ž u gazi l i sneg do ko len . Dobre p o l ure po odhodu č e t e so se na S m u k i ž e

da l i , talko d a so komaj r i n i l i naprej. Pod v e č e r so pr iš l i i z hoeite m e d Radoho in Lazaimi. N a smrt utrujene i n i z č r p a n e borce je v a b i l a vas e top lo to i n p o č i t ­k o m . S k l e n i l i eo, da p remoč ilj o. v G o r . L a z a h ter naslednjega dne nadaljujejo pot.

Predmo so se spus t i l i v vas, eo tja­kaj pos la l i patruljo, če morda nieo v vas i Italijani. K o so ugo tov i l i , da I ta l i ­janov vas i n i , so k r e n i l i m e d h i š e . Ob nj ihovem p r ihodu sta b i l a p r i P lu tu d v a de lavca iz Radohe, k i s ta k m a l u o d š l a , P o v e č e r j i so l e g l i . Boilovioo č e t e je po­č iva l a p r i k m e t u P l u t u na h levu , druga p o l o v i c a pa p r i k m e t u š o b e r j u v hiš i .

I Z D A J A L C A N A D E L U . . . I tali jami so b i l i t akra t že na R a d o h i ,

kamor so n a j b r ž s l ed i l i Četi vse do č e r -mosnijic. K a ž e , d a so ime l i I tal i jani na­men p r e n o č i t i na R a d o h i in r s l edn jega dne nadal jevat i akci jo , De l avca , k i sta p r i š l a na Radoho , pa sta izdala part iza­ne Italijanom in jih ok rog 9. ure z v e č e r pr ipel ja la na G o r . Laze .

Utrujena č e t a je p o č i v a l a komaj k a ­k ih 10 minut, na ka r je vrglo borce po konc i d ivje streljanje iz strojnic, p u š k ter eksplozi je bomb Italijani so obko-

Fartlzanl na pohodu

po jav i l i I tal i jani, k e r so zvede l i , d a se tam zbirajo par t izani . V s l e d hudega s n e ž n e g a m e t e ž a , k i je sp ro t i zavejal gazi, niso naš l i pot i z a par t i zan i in so se brez uspeha v r n i l i v S e m i č .

Z R A Z V I T O Z A S T A V O MIMO O K U ­P A T O R J E V I H P O S T O J A N K

Č e t a je p r i š l a do v e č e r a na Gornje L a z e , kjer je p r e n o č i l a p r i k m e t u So­berju in P lu tu . 30. o k t o b r a zgodaj «0 par t i zan i k r e n i l i skoraj po meter v i so ­k e m snegu s k o z i Radoho na Podgrad . V o d i l j ih je J o ž e Koš i r , k i j im je b i l iz Novega mc6ta dodel jen za vodn ika . N a d S te ip ičami so zav i l i na cesto, po ka t e r i so šli k a r p r i be lem dnevu z razv i to zas tavo v času , ko so ljudje h i t e l i od m a š e . V sosedni vas i so zvede l i , da so j ih v iš je na cest i v zasedi č a k a l i k a r a ­b in jer j i , k i pa so se u m a k n i l i i n sporo-flili nov i co o par t izanskem pohodu v

N o v o mesto. 1. novembra je č e t a k r e n i l a p ro t i

K r k i , ka tero je dosegla pri gradu O t o č ­cu. T u so ho te l i p r e k o r a č i t i K r k o po l e p e m lesenem mostu, k a k o r je b i lo do­govorjeno; most pa je b i l p o r u š e n in v gradu i ta l i janska zaseda. K o m a n d i r je z nekaj fanti i s k a l čo ln za p revoz č e t e , toida zaman, Šes t ur so č a k a l i na v o d ­n i k a , k i je odše l v N o v o mesto, da b i o m o g o č i l prehod na k a k drug n a č i n . P o d a l j š e m posvetovanju se je č e t a zedi-n i l a za vrni tev , od koder so pr iš l i .

V S N E G U IN M E T E Ž U S P E T N A TEŽKO P O T

Z n o v a je be lokranjska č e t a gazi la sneg, to pot iz p rev idnos t i po drugi po t i . M i n e v a l a je n o č brez 6panja. V s i utrujeni in p r e m o č e n i , so se par t i zan i 2. novembra p r ib l i ža l i vasi Č e r m o š n j i c e p o d T e ž k o vodo . V vas so pos la l i pa ­truljo, da b i d o b i l a nekaj hrane. K a k o r h i t ro pa se je patrulja odprav i l a , je na­l e te la na karabinjerje in se z nj imi spo­pad l a . Karajbinjerji so pObegniMi, č e t a p a je mora la znova n a pot brez vsake hrane in odmoTa. M e d potjo so se bor­ci od s labost i i n napora v e č k r a t sese-

L H P lu tovo h i šo in gospodarsko poslop­je, kjer so na h l e v u spa l i par t izani . S k u ­p ina par t izanov p r i Šobe r ju je bi la v t r enu tku zunaj in odgovor i l a na napad. Boj je d iv j a l p r i po ln i l u n i na razdaljo nekaj metrov. K m a l u e<> Ital i jani zažga l i P l u t u h lev in skedenj, d a je b i l o svet lo

Franc KoStr, eden Izmed preživelih partl zanov belokrajnske čete, sedaj predsednik

OLO Črnomelj

k a k o r podnevi . Tak ra t so z vso s i lo u d a r i l i na skupino par t i zanov p r i So-berjevi h iš i ,

1000 F A Š I S T O V PROTI 30 P A R T I ­Z A N O M

Fant je v g o r e č e m P lu tovem h l e v u so poskus i l i z bombami . K o eo skakalli iz ognja, so b i l i d rug za drugim p r e r e š e -tan i . V s i , k i «0 spa l i v tej s tavbi , #0 padl i , Pa r t i zanska sk u p in a p r i Š o b e r j u se je po skoraj enournem boju z a č e l a umika t i po v i sokem snegu, obdana pov­s o d z o b r o č e m . R o č n a s t rojnica, k i so jo i m e l i s seboj, je b i l a neuporabna, ke r je mitraljez ec izgubi l nenadomestl j iv de l . Ostale so j im le p u š k e in bombe. P re -

Partlzanskl s t r aža r

bi ja l i so se v smer i Pr ib i š ja in S e m i š k e gore. O d č e t e , k i je š t e l a 30 mož , se jih je prebili o l e 9. N a L a z a h j ih je osta­l o 18, na U r š n i h se l i l i so š e isto n o č ujeli pa r t i zana Cerjanca in ga na mestu us t re l i l i , v P r ib i š ju pa par t izana M i h e -liča, k i so ga po s t r a š n e m m u č e n j u us t re l i l i meseca decembra v Ljubl jani . P reda l se je l e K o r e l c , k i je postal i z ­da j a l ec

Italijanske edinice, k i so š t e l e k a k i h 1000 vojakov, so š e t r i dn i ostale na Gorn j ih Lazaih te i ska le par t izane. P o ­magal 1 so j im K o č e v a r j i iz D o l . L a z , k i so mr tve par t izane v lač i l i skupaj, p r i v e ­z a n « za v o z o v e ter j ih izmaliičili tako, da jih Š o b e r n i v e č pozna l . Gospodar ja P l u t a je že med borbo Italijan prebo-d e l z bajonetom, k e r se je upr l , k o so zahteval i , d a bt metal par t izane s h leva. T u d i š o b a r j e v i m so vse unič i l i . Iz So­bar je ve d r u ž i n e sta pozneje dve h č e r k i p a d l i k o t pa r t i z ank i v Cankar jev i b r i ­gadi, o

T u d i Itali jani so imel i okrog 30 mrt­v i h , ke r so par t izanske krogle zadele v g r u č e . Že po noč i so jih odpeljali na U r š n a sela, P r e ž i v e l i pa r t i zan i so se p r eb i l i na S e m i š k o goro tn se v r n i l i v etotjo postojanko p r i Ko<zlovi v o d i . Že p o nekaj dneh pa 60 j ih tud i napad l i Italijana, ka te re je p r ipe l j a l izdajalec K o r e l c .

* Tragedi ja na Lazaih je globoko odjek­

n i l a v s r c ih belokranjskega l judstva, M o g o č e n s rd je vzp lamte l v nov ih bor­cih, k i so se čeda l j e v e č j e m š t ev i lu za­čel i z a p u š č a t i domove in odhajati v svo­bodne gozdove, l judstvu v p o m o č .

Spominska plojšča, k i so jo be lokranj ­s k i b o r c i te d n i v z i d a l i na L a z a h , je po deset ih le t ih tragedije p r v e .Belokranj ­ske Čete t ud i zunanji v i d n i znak n a š e v e č n e hvalležmosti p a d l i m junakom. M e d nami živi jo in vedno bodo os ta l i med nami — naš i p r v i b o r c i z L a z , k i so pr ižgala par t izanske ognje v iletu 1941. V i s o k o je vzp lamte l nj ihov kres; ž iv je i n b o os ta l ž iv v l judstvu, k i zvesto i z ­polnjuje o p o r o k o pad l ih herojev.

Staroslovcnsho grobišta v Črnomlju Dnevni tisk je pred dnevi poročal ,

da so pri razš i r janju ceste skozi Cr-namelj naleteli na ostanka starih grobišč. Po zaslugi lovari&ioe A n -geke Kvasove, uslužbenke okrajnega ljudskega odbora v Črnomlju, smo o tem obvestili vodstvo Dolenjskega muzeja v Novem mestu, to pa Na­rodni muzej v Ljubl jani . Objavljamo članek tovar iša V inka Sriharja, na­meščenca arheo.losko-prahistoric.nega oddelka Narodnega muzeja, ki vodi to­pografska dela pri posnemanju ar­heološkega te rena v Črnomlju ln se rad odzval prošnji , da seznani naAe bralce o važnem odkri t ju staroslovan-skega grobišča v Bel i K r a j i n i .

P o r o č a l i so že i z Č r n o m l j a , da J'R p r i pogilalbljanju glavne u l ice v Č r n o m l j u p red ce rkv i jo b u l d o ž e r p r i r i l na dan v e č č lovešk ih kos t i i n razni k o v i n s k i žensk i nak i t . Kasneje i z v r š e n a raz i skovanja s s t rani l jubl janskega Na rodnega muzeja so dognala naslednjo: med okostnjaki , k i j ih je b u l d o ž e r izkoj>al i n d r u g i m i , kasneje i z k o p a n i m i , r az l iku jemo tiste, k i so b i l i z akopan i v plasti humusa v glo­b in i 30—35 cm, i n druge, v plas t i i lo ­vice 60—70 cm pod povrnimo zemilje. Okostnjaki v i l ov ic i so i m e l i v več in i p r i ­merov zraven tud i naki t , medtem ko so okostnjaki v v r h n j i p las t i brez vsak ih okraskov.. G o r n j i mr tvec i so pokopani v smer i severozahod - jugovzhod z zelo majhnim odk lonom č r t e vzhod-zahod; do ln j i pa severovzhod-jugozahod z moč­n i m odk lonom od č r t e vzhod-zahod. Okostnjak v gornj i p las t i , i zkopan na vogalu p r e d šolo, ima p r e k r i ž a n e roke, p r i dolnj ih pa o p a ž a m o oglje, posebno med n o ž n i m i kos tmi . K a k e posebne an­t r o p o l o š k e r az l i ke med e n i m i i n d rug i ­mi mr tvec i n i . Razetn navedenih pred­metov n i nobenih znač i lnos t i pogrebne kul ture . Pod kos tmi v grobu na cesti med cerkvi jo i n m e d poslopjem komiteja so b i l i os tanki pred zgodovinske k e r a m i ­ke (hallstattske) i n ž g a n e kost i .

D a b i d o b i l i j a sne j šo s l i ko , j® treba pogledati v preteklost Č r n o m l j a . Prez-bi ter i j ce rkve sv. Pe t r a je nastal v p r v i

po lov ic i 13. stoletja. Okrog ce rkve se je takoj formira lo p o k o p a l i š č e , k i je b i l o v uporab i do z a č e t k a 19. stoletja. M e d tem časom je b i lo p o k o p a l i š č e v e č k r a t pre­kopano in kos t i prenesene k c e r k v i sv. Duha . V 1a čas segajo tud i g robov i i z vrhnje p las t i , to je t i s t i do 35 cm glo­bine . Odkod pa grobovi v nižj i p las t i? Na to v p r a š a n j e naj odgovore najdeni p redmet i i n pogrebna k u l t u r a .

O b s e n č n i k iz brona sestoji iz o b r o č k a , dveh zvončkov in vez i za spenjanje. P re ­mer žlče o b r o č k a je 1,5 m m . Z v o n č k a sta z odpr t inama obrnjena d rug prot i d rugemu. P r e m e r zvončka na o b r o č k u je 6 m m. O b s e n č n i k je po i zde lav i t i p i čen p r i m e r staroslovamske be lobrdske ku l t u ­re. V s i os ta l i o b s e n č n i obesk i so skoraj iste izde lave in torej tud i pr ipadajo i s t i k u l t u r i . Izjemo dela k r i ž č a s t i o b s e n č n i obesek, k i p r ipada k e t l a š k i starosUovan-. sk i k u l t u r i .

Razen bronast ih predmetov je b i l o tu­di nekaj s r e b r n i h ; teh je b i l o n a j v e č v grobovih pred cerkvi jo . Razen v e č sre­b r n i h ploščic , za katere še n i ugotovlje­no, h k a k š n e m u predmetu pripadajo, so naš l i tud i prs tan iz legure s rebra , k i spada po i zde lav i v že omenjeno belo-brdsko staroslovansko ku l tu ro .

V s a pogrebna k u l t u r a i n na jdeni p redmet i p r i č a j o torej o s t a r ih S lovan ih belobrdske ku l tu re , k i so že pod v p l i v o m Ket lacht (po dr . J o ž e t u Kas te l i cu ) . P o vsej verjetnosti spada g r o b i š č e v 9. i n 10. stoletje.

Ostanki predzgodovinske ž a r e pod staTOstovanskim grobom med cerkvi jo i n poslopjem komi te ja pa nam dajo pravico domnevat i , da je na is tem mestu b i lo hallstat tsko g rob i šče .

Z oz i rom na to, da je do sedaj to edino staroslovansko n a j d i š č e na Dolenj­skem i n k l a s i č e n p r i m e r a r h e o l o š k e g a terena, zas luž i sedanje in b o d o č e izko­pavanje vso znanstveno pažn jo .

V i n k o Š r i b a r

Mladinke Izročajo zastavo partizanski četi

Kako ie s šolstvom v kočevskem okraju V ok ra ju Kočev je je 25 osnovnih šol,

4 n i ž j e g imnazi je (Ribn ica , L o š k i potok, S o d r a ž i c a , Fara) i n viš ja g imnazi ja v Kočev ju , šola u č e n c e v v gospodarstvu v Kočevju ter dvoletna ž i v i n o r e j s k a šola v Kočev ju . Šo l s tvo na K o č e v s k e m se mo­ra bor i t i z m n o g i m i t e ž a v a m i , zlasti še zato, k e r mars ik je n imajo š o l s k e g a po­slopja i n je pouk zato raztresen po p r i ­va tn ih h i š a h . Niso še obnovljena a l i na novo zgrajena vsa š o l s k a poslopja,, k i so billa v vo jn i u n i č e n a , i n bo t reba še mno­go de la i n denacmih sredstev, da bodo vasi spet p r i š l e do svojih Šol. S k o r o je že dograjeno novo šo l sko poslopje v P a ; pež ih ob K o l p i , vendar pa delo zadnje Čase stoji , k e r n i denarn ih sredstev.

Novo š o l s k o poslopje so z g r a d i l i v Os i l n i c i , k i pa š e n i d o k o n č n o urejeno, š o l o so obnov i l i v B o s l j i v i l o k i . V R i b ­n i c i so po vojni p o p r a v i l i i n u r e d i l i vse šo le , v g imnaz i j i pa bo potrebno ured i t i še spodnje prostore. V K o p r i v n i k u šola š e n i Obnovljena ter se ,je sedaj zavzelo d r ž a v n o posestvo, d a bo pomagalo p r i n jen i obnov i . V Starem logu so b i v š e š o l s k o poslopje adap t i r a l i v gospodarsko poslopje, o t ror i pa morajo hodi t i v šo lo v dve u r i oddal jeni Po lom. Sk ra jn i čas je t ud i , da zgradi jo novo šo l sko poslopje v Dolenj i vasii, k je r je pouk š e vedno raz t resen po p r iva tn ih h i š a h , k a r zelo

o t ežkoča reden pouk. Na novo šolsiko po­slopje č a k a Gora , k jer b i biilo t reba se­danjo stavbo za eno nadstropje dv ign i t i . Šolo bo treba zgradi t i v T r a v i , kjer se to p e r e č e v p r a š a n j e v l e č e že vsa povoj­na leta. Ljudje b i tudi sami p r i s p e v a l i za gradbeni mater ia l . P r a v tako č e k a na novo šolo Rob, k jer je b i l o šo l sko poslopje m e d vojno p o ž g a n o i n še do da­nes n i obnovljeno. Š t ev i ln i otroci se sti­skajo v dveh prostor ih nekega starega poslopja i n je pouk o razredov p r a k t i č ­no n e m o g o č . V O r č a r i c a h b i b i l o potreb­no Šolo modern iz i r a t i .

M e d na j t ež j im i p rob lemi je v p r a š a n j e š o l s k e g a poslopja v Kočev ju . B ivše po­slopje osnovne Šole, k i je b i l o med vojno hudo p o š k o d o v a n o , je adap t i ra lo zase dr­ž a v n o posestvo ter nastani lo v njem ži­v inore jsko šolo . T a k o s i je mora l a pro­svetna oblast po i ska t i prostore za osnov­no šolo drugod. Za s i l o so u r e d i l i osnov­n o š o l s k e u č i l n i c e v zgradbi b i v š e tovarne p e r i l a » K r e s e s k i pa nikatkor ne od­govarjajo zahtevam sodobnega p o u k a ; p remalo j i h je za vse razrede, pretesni so i n za šo lo n e p r i m e r n i . Porast učencev v K o č e v j u je i z le ta v leto večj i . Letos je b i l a š o l s k a oblast postavljena pred na­logo, po iska t i nove prostore za šolo, ke r s i ce r ne bo m o g o č e vsem u č e n c e m nu­d i t i pouka . P o posredovanju Sveta dr­

ža vl janov za prosveto i n ku l tu ro je Ž i ­v inore jska šola odstopi la osnovni šoli 4 uč i ln i ce , s Čemer p a je p rob lem le delno omil jen . Od teh uč i ln ic se bo lah­ko uporabl ja la le ena, ke r n i v os ta l ih treh inventarja (k lopi , ka tedr i , s tol i , ta­ble i td.) . Za nabavo tega bo nujno po­treben k red i t vsaj 360.000 d in . Sramota b i siicer b i l a , da b i b i l i trije r az red i prazni , medtem ko b i se otroci gnet l i v ostal ih prenat rpanih prostor ih .

Sedanja osnovna šola v Kočev ju , k i ima, s p a r a l e l k a m i 9 oddelkov, i m a na razpolago v b i v š e m t o v a r n i š k e m poslop­ju le 4 uč i ln i ce . Te b i l ahko sprejele n a j v e č 160 otrok, t. j . po 40 učencev v eno sobo — toda u č n a oseba i m a pr,ed seboj reci i n p i š i po 70 otrok v razredu ter mora imeti zato pouk stalno dopol­dne in popoldne. R a z u m l j i v o je, da v ta­k i h o k o l i š č i n a h n i m o g o č e nud i t i otro­kom n i t i zadovolj ivega pouka , n i t i kon­t ro l i r a t i nj ihovega znanja, še ' manj pa p r i č a k o v a t i potrebne d i sc ip l ine .

Nadaljnja t e ž a v a na K o č e v s k e m je pomanjkanje učn ih moči i n zato letos ni pouka v vseh k r a j i h , kjer b i mora l b i t i , t ako n . pr. v S m u k i , Starem logu. N e m š k i L o k i , Šk r i l j u i n P a p e ž i h .

O v i r a na poti k i zbo l j šan ju šo l sk ih razmer je tudi v tem, da se šo l sk i prora­č u n i o b i č a j n o za polovico č r t a jo . — ap.

T a k o se j e z a č e l o . T a je p r i n e s e l č u t a r o , o n i p i s a n i c o , t r e t j i j e o b l j u b i l s l i k o na s t e k l o , č e t r t i k o l o v r a t . M e t l i ­š k o D r u š t v o m o j s t r o v j e m l a d e m u m u ­z e j u i z r o č i l o v v a r s t v o p o m o č n i š k o za ­s tavo i n c e h o v s k o s k r i n j a c o s p e č a t ­n i k i , h r a n i l o k o m , u s n j e n i m m a č k o m za d e n a r i n d r a g o c e n i m i l i s t i n a m i . M i z i s t a se n a p o l n l i , t r e b a s i j e b i l o i zposo ­d i t i š e t re t jo , toda t u d i ta je b i l a k m a l u po lna , in k e r n i b i l o m i z i n po­l i c , so p r e d m e t i r o m a l i n a t l a .

N o v o s n u j o č i se m u z e j j e bili v l e t u 1949 na o k r a j u v Č r n o m l j u d e l e ž e n le s k r o m n e d e n a r n e p o d p o r e (20.000 d in) , s k a t e r o j c b i l o k u p l j e n e g a n e k a j me­t r o v t r d e g a i n m e h k e g a lesa i n 6 0 b i l i p o r a v n a n i n a j n u j n e j š i i z d a t k i , š e isto l e to j e p r i p r a v l j a l n i o d b o r na n o t r a ­n j e m o d s e k u p r i o k r a j u v l o ž i l d r u ­š t v e n a p r a v i l a , k i so b i l a 3, n o v e m b r a p o t r j e n a , n a k a r j e b i l 10. n o v e m b r a 1949 s k l i c a n u s t a n o v n i o b o n i zbo r i n

• i z v o l j e n p r v i o d b o r . D r u š t v u je p r e d ­s e d o v a l prof . J o ž e D u l a r , p o d p r e d s e d ­n i k j e b i l k n j i ž e v n i k L o j z e Zupane , t a j n i c a A l b i n a M o ž i n a i n b l a g a j n i k G a b r i j e l Z e m l j a , o b a č l a n a u č i t e l j s k e ­ga, z b o r a t u k a j š n j e g i m n a z i j e , m e d t e m k o so b i l i o d b o r n i k i m e t l i š k i m e š č a n i I v a n D r o b n i č st., B o ž i d a r F l a j š m a n i n J o ž e P r u s .

Novj o d b o r se j e š e r e sne j e lotil

J O 2 E D U L A R

de la . T r e b a j e b i l o n a b a v i t i vsaj ne­k a j o p r e m e , t a k o v i t r i n e , r a z s t avne m i z e i n v i s e č e o m a r i c e . T e ž a v a p a j e b i l a z m i z a r j i ko t z d e n a r j e m , saj j e 30.000 d i n , k o l i k o r j i h j e b i l o na o k r a j u za 1. 1950 d o l o č e n i h za B e l o ­k r a n j s k i m u z e j , zadostovai lo k o m a j z a Hva a l i t r i s k r o m n e kose r a z s t a v n e o p r e m e , T a k o se j e o d b o r v t e m l e tu o m e j i l v g l a v n e m n a z b i r a n j e p r e d m e ­tov, v z i d a v o že o m e n j e n i h n a g r o b n i k o v in na u r e d i t e v l a p i d a r j a . H k r a t i j e k u p i l tud i n e k a j s t e k l a .

25. f e b r u a r j a 1950 je u m r l d r u š t v e n i u s t anovn i č l a n , k n j i ž e v n i k E n g e l b e r t G a n g e l i n M u z e j s k o d ruš tA r o j e v do­g o v o r u z Z a v o d o m za v a r s t v o spome­n i k o v v L j u b l j a n i z a š č i t i l o v n j e g o v i r o j s t n i h i š i d v e s o b i i n j u nas l edn je leto ob p r v j o b l e t n i c i p e s n i k o v e s m r t i p r e u r e d i l o i n o d p r l o j a v n o s t i ko t Garr lnv m u z e j ,

V d e c e m b r u 1950 j e b i l d r u g i o b č n i ?bor , na k a t e r e m j e b i l z m a l i m i spre­m e m b a m i i z v o l j e n s t a r i odbor , k i j e s k l e n i l , naj se p r v e z b i r k e B e l o k r a j -skega m u z e j a o d p r o 27, a p r i l a 1951, v p r o s l a v o 10. o b l e t n i c e u s t a n o v i t v e O s v o b o d i l n e f ronte . Zato se je o d b o r t a k o j d o g o v o r i l s t o v a r n o uč i l v Č r ­n o m l j u , ki mu je obljubila, d a bo do i

k o n c a m a r c a v n a d u r a h i z d e l a l a n e k a j n a j p o t r e b n e j š e o p r e m e (4 v i t r i n e , 4 r a z s t a v n e m i z e i n 8 v i s e č i h o m a r i c ) . Z a l j e b i l a t u d i za le to 1951 d e n a r n a p o s t a v k a d o l o č e n a n a o k r a j u za B e l o ­k r a n j s k i m u z e j , ze lo n i z k a , sa j j e b i l o z an j na r a z p o l a g o l e 60.000 d i n a r j e v .

N o v e t e ž a v e so spet b i l e , k j e n a j bodo te p r v e r azs t avne z b i r k e n a m e š č e n e . G r a d je b i l še ved.no zaseden i n č e ­p r a v se j e m e t l i š k i mes tn i o d b o r m n o ­go t r u d i l , m u n i uspe lo dob i t i p r i m e r ­n i h p r o s t o r o v . T a k o je b i l o t r e b a m u ­zej u r e d i t i v o b e h d o s e d a n j i h sobah y p r o s t i j i i n š e v d o v o l j p r o s t o r n i sob i v p r v e m n a d s t r o p j u m e s t n e h i š e , k i j o j e M L O M e t l i k a o d s t o p i l za u r e d i ­tev o d d e l k a n a r o d n o o s v o b o d i l n e borbe .

K e r se j e t o v a r n a u č i l z n a b a v o r az s t avne o p r e m e n e k o l i k o z a k a s n i l a , j e b i l a o t v o r i t e v m u z e j o p r e l o ž e n a na I, m a j 1951. O d b o r u j e b i l o za u r e d i ­tev z b i r k n a r a z p o l a g o l e n e k a j d n i , zato m u je p r i š e l i z L j u b l j a n e p o m a g a t r a v n a t e l j v pok . tov. B o ž o R a č i č , k i ie s s o d e l o v a n j e m o d b o r n i k o v v t em p ič lo o d m e r j e n e m č a s u z b i r k e p r a v zodovo-l j i v o u r e d i l . Z a r a d i tesno o d m e r j e n e g a p r o s t o r a seveda n i m o g l o vse p r i t i do p r a v e g a i z r a z a , ko t b i to b i l o po t r eb ­no. M a r s i k j e p r e d m e t i n i so » z a d i h a l i « , toda s tor jeno j e b i l o , k a r j e b i l o v da-

I nih raiameraJi možno storiti.

Talke «0 b i l e letos 1. m a j a p r v e z b i r k e B e l o k ram js k ega m u z e j a p r i ­p r a v l j e n e , da s p r e j m e j o o b i s k o v a l c e . V s e j e b i l o d o m a Č e , p r i s r č n o , b o l j s l u ­č a j n a r azs t ava ko t p a z n a n s t v e n i itn s i ­s tem a t i č n i p r i k a z z e m l j e i n ž i v l j e n j a l j u d i v d e ž e l i med K o l p o i n G o r j a n c i . S k r o m n o je b i l o , s k o r a j p r e v e č z a č e t ; n i š k o in nebog l j eno , a v e n d a r d o v o l j m o č n o , d a j e v l j u d e h z b u d i l o p r i j e t n o zavest , da s to je ob r o j s t v u B e l o k r a n j ­s k e g a m u z e j a , k i i m a vse pogo je , da se bo s s k u p n i m i n a p o r i r a z v i l v po­m e m b n o k u l t u r n o us t anovo na tem n a j j u ž n e j š e m d e l u s l o v e n s k e zeml j e ,

Taiko so o b i s k o v a l c i z n e k a k o po- -b o ž n o s t j o i n p r i t a j e n i m z a č u d e n j e m h o d i l i m i m o kuča i rsk l ih p r a z g o d o v i n ­s k i h i z k o p a n i m , s i o g l e d o v a l i b ronas to i n ž e l e z n o o r o d j e i n n a k i t , f ragmente o k r a š e n i h l o n č e n i h posod, se č u d i l i k o t u , k j e r j e b i l o r a z s t a v l j e n o m e t l i ­š k o c e h o v s t v o i n n a j s t a r e j š e s l o v e n s k e c e h o v s k e l i s t i ne , k i segajo p r a v v č a s s l o v e n s k i h r e f o r m a t o r j e v . T u je r az ­s t a v l j e n a t u d i lesena s k r i n j i c a B r a t o v ­š č i n e r e sn jega T e l e s a s s v o j i m i b r a t o v -s k i m i k n j i g a m i , nadail je ž e l e z n a , u m e t ­no k o v a n a s k r i n j a na o s e m zapahov , k i je b i l a n e k o č last m e t l i š k e g a g r a -šoaika Z a v i n š k a , p a r a d n i m e č n e k d a n j e ­ga o s k r b n i k a n e m š k e v i t e š k e k o m e n d e , l e g i j s l c i m e č s l o v e n s k i h v i t s o k o š o l c e v i n d r u g o . T a m spet v i s i v e l i k m e t l i š k i g rb z d v e m a k r o k a r j e m a na m e s t n e m o b z i d j u , k o t ž n a m e r n j e i m a č u j e č n o s t i

p r e d n e k d a j p o g o s t i m i n a p a d i T u r k o v -T u so t u d i podobe b e l o k r a n j s k i h g ra ­dov, p u š k e p r e d n j a č e , l i s i c e z a v k l e ­pan je , b o b e n m e t l i š k e g a mes tnega b o b n a r j a , r a zne s v e t i l k e i n d rugo . O b s teni s to je k i p i i z c e r k v i c e sv. M a r t i n a , p o d s t e k l o m pa so r a z s t a v l j e n e k n j i g e i n t i sk i^ b e l o k r a n j s k i h k u l t u r n i h de­l avcev , ' r o k o p i s i k n j i ž e v n i k o v , u r e d n i ­k o v , e tnogra fov . T u je t u d i e d i n i o h r a ­n j e n i r o k o p i s F r i d e r i k a B a r a g e , k i je s l u ž b o v a l ko t k a p l a n v M e t l i k i , i n ob n j e m n j e g o v a p r v a i z d a j a D u š n e p a š e . Z r a v e n je r a z s t a v l j e n N a v r a t i l o v m l a ­d i n s k i č a s o p i s V e d e ž i z L 1848 i n nje­gov r o k o p i s , n a d a l j e r o k o p i s i o b e h G a n g l o v , Z u p a n č i č a , Saš i ja, B a r l e t a . A n t o n a M e d v e d a , k i je b i l katplam v S e m i č u i n Č r n o m l j u , jn d r u g i h . T u j e d o k a j o b š i r n a z a p u š č i n a p o d o b a r s k e i n s l i k a r s k e d e l a v n i c e m e t l i š k i h Je re­b o v , o č e t a J e r n e j a jn n j e g o v i h t r eh s i ­nov . T u so t ud i sk ice , f r a g m e n t i i n k i p i M e t l i č a n a A l o j z i j a G a n g l a , s t v a r i t e l j a l j u b l j a n s k e g a V o d n i k o v e g a im V a l v a ­s o r j e v e g a s p o m e n i k a ter D r a m e ; T r a ­g e d i j e in G e n i j a n a l j u b l j a n s k i o p e r i .

V s e p o v s o d j e š e pose j ano d r u g i h b o l j a l i m a n j z a n i m i v i h p r e d m e t o v T a k o 6e j e v k o t u za v r a t i z n a š e l ce lo z ame tek b o d o č e g a p r i r o d o s l o v n e ga o d ­d e l k a , k j e r s t o j i m e d p t i c a m i , ž i v a l s k i ­m i l o b a n j a m i in d r u g i m v e l i k a v o l ­k u l j a , k i so j o l e t o š n j o z i m o u p l e n i l i m e t l i š k i l o v c i .

(Naduljevanje sledi)