LETO XVII. — Številka 78

Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je­senice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in TržW. — Izdaja Časopisno pod­jetje »Gorenjski tisk« — Glavni In odgovorni utednlk SLAVKO BEŽNI K

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E

KRANJ — sreda, 12. 10. 1966

Cena 40 par ali 40 star ih dinarjev list izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja i958 kot pol tednik. Od 1 januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1 januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob s r e d a h in s o b o t a h )

Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

V Kran ju je vse pripravljeno za otvoritev I. mednarodnega fi lmskega festivala »Sport i n turizem«. Slovesna otvoritev bo danes, v sredo, 12. oktobra, zvečer

Danes prlčetek filmskega festivala »Sport in turizem«

V uradni konkurenci: 43 filmov Janez V ipo tn ik : »Filmski ustvar ja lc i s f i l m o m na najrazličnejše načine lahko manifest irajo povezanost športa i n tu r i zma , vzgoj­no vplivajo na razvoj športa i n tu r i zma i n s t rokovno pr ipomo­

rejo k razvo ju obeh« V Kran ju bo danes, 12. oktobra ob 20,30 ur i v k inu Center otvoritev I. mednarodnega filmskega festivala » špor t i n tu­rizem«. Na sporedu bodo tile f i lmi : Pierre Coubert in (Fran­cija), Kr i l a nad Jugoslavijo (ZDA) , Lacrosse (Kanada) , Ne­znana Poljska (Poljska), Za zeleno mizo (Jugoslavija), č a r Capri ja (Italija) in Ljudje nad oblaki ( SSSR ) .

Uradn i del festivala se bo začel jutri , 13. oktobra. Se­lekcijska komisija je pregle­dala 96 fi lmov (od 106, kol i ­kor j ih je pri javilo 17 dežel) in se odločila za 43 izmed njih, ki bodo predvajani v uradni konkurenci (prišli so iz 16 držav). T r i filme je ko­misija izločila, ker niso ustre­zali festivalskim propozici -jam, ostalih 50 pa je odre­di la za informativno selekci­jo festivala. K e r je dolžina nekaterih f i lmov prekoračila odrejeno mero, je bila selek­ci jska komisi ja prisil jena

uvesti en program več, tako da se bo v uradni konkuren­ci za festivalske nagrade zvrstilo kar 7 namesto prvot­no predvidenih 6 programov.

Komis i j a za izbor starih (kinotečnih) f i lmov za retro-

Seja upravnega odbora GTZ

»Ideja« brez

direktorja N a seji U O Gorenjske tu ­

ristične zveze, k i je b i l a v petek, 14. oktobra , so se po­meni l i o delu turističnih dru ­štev ter razpravljal i o proble­m i h turistične sezone 1966 ter pr ipravah za z imsko sezono 1966/67.

M e d drug im so govori l i tu­di o turističnem propagand­nem podjetju »Ideji « , k i ga ustanavlja G T Z . Dosedanji v. d. direktor Jožko Doiničar ne namerava kandid i rat i za mesto direktorja v podjetju, ker m u to ne dovoljuje zdravje. - c

spektivni program, k i bo tekel vzporedno z u radn im p rog ramom I. mednarodnega festivala »Sport i n turizem«, je že izbrala fi lme, k i so b i l i p r i nas al i drugje v svetu posneti p red prvo svetovno vojno. Predvajani bodo tile f i lmi : Smučarsko prvenstvo

(Nadalj. na 4. str.)

Omejitve pri porabi električne energije

Splošno varčevanje N a Goren jskem je treba zmanjšati porabo

za t r i mi l i jone k i l ova tn ih u r

Z oskrbo električne energije v Jugoslaviji je že nekaj dn i precej kritično. Posebno se to pozna ob tako imenovanih konicah; to je zjutraj, opoldne in zvečer. Težave so še tol iko večje, ker so toplarne Kosovo, Zagreb, Beograd in Trbovl je v popravi lu. Akumulaci jska jezera so prazna, zečetek obrato­vanja toplarne v Ljubl jani, k i je b i l predviden v tem času, pa se je zakasnil. Zato je 3. oktobra spet začel veljati ZA ­K O N O O M E J E V A N J U E L E K T R I Č N E E N E R G I J E , K A D A R J E S P L O Š N O P R I M A N J K U J E .

Ke r nobena od elektrarn na Gorenjskem nima akumulaci j ­skega jezera, so vse vezane na padavine; vključno elektrarna v Medvodah. Dokler torej ne bo večjih padavin, je treba na Gorenjskem zmanjšati po­rabo električne energije za tri mili jone ki lovatnih ur. Zato je E lekt ro Kran j vsem odje­malcem na Gorenjskem dolo­čil največjo dnevno in meseč­no dovoljeno porabo energije. P r i tem so seveda skušali upoštevati vse težave posa­meznih večjih odjemalcev. Posamezni odjemalci morajo zmanjšati porabo takole; za elektrolize sto-odstotno, žele­zarna Jesenice za 25 odstot­kov, vse gospodarske dejav­nosti in gospodinjstva za ogrevanje prostorov za 22 od­stotkov, gospodinjstva za 12 odstotkov in javna razsvetlja-

Pred volitvami

Čas za široko razpravo V naporih, da uresničimo

cilje reforme — gospodarske in družbene — začenjamo s pripravami na volitve samo­upravnih organov v mnogih izredno pomembnih družbe­nih dejavnostih. Kdo nas bo predstavljal v novi skupščini socialnega zavarovanja, komu bomo zaupati mandat odbor­nika občinske skupščine, koga izvolili v občinsko vodstvo socialistične zveze, v sindikal­ni odbor delovne skupnosti itd.?

Od pravilne izbire, ki mora temeljiti na zaupanju večine — to pa lahko dosežemo z resnično demokratičnim po­stopkom pri kandidiranju — bodo v marsičem odvisni uspehi na naši skupni poti povečavanja življenjske ravni delovnih ljudi, hitrejšega po­

večavanja družbene produk­tivnosti, boljšega gospodarje­nja na vseh področjih in hi­trejšega reševanja nalog s področja družbenih služb, predvsem zdravstva in šol­stva.

Toda mnoga dejstva govo­re, da se pomembnosti tega trenutka premalo zavedamo. V mnogih delovnih organiza­cijah — samo zato, ker je pač treba — razpravljajo o dele­gatih za skupščino socialnega zavarovanja. Brez premisle­kov volijo za delegata pač tiste, ki imajo več časa sede­ti na seji. Ali se nam taka praksa ne bo maščevala? Bo­lje rečeno: ali se nam taka praksa še nc maščuje? Pol milijarde primanjkljaja v so­cialnem zavarovanju samo na Gorenjskem bi zahtevalo

va za 25 do 50 odstotkov. Za tiste, k i tega ne bodo upošte­vali, so kazni precej hude; možne so prijave javnemu to­žilcu in izklop energije, če še ne bo padavin, bodo ob posa­meznih konicah potrebni od ­klopi električne energije za široko potrošnjo in manjša podjetja.

Trenutno obratujejo na Go­renjskem vse industri jske elektrarne. Podjetje Tekst il-indus je v obratu Inteks dal v pogon celo drugi petnajst tisoč-kilovatni agregat, ki ga sam sicer trenutno ne potre­buje. N a ta način bodo delo­ma odpravljene težave, ki b i nastale z zmanjšanjem pora­be električne energije v pod­jetjih Standard, Ibi in Veriga v Lescah. Precej pa se bo to poznalo tudi pr i zmanjšanju porabe po vsej Gorenjski .

A. Žalar

trezne jši premislek. Izgubo končno ne bo pokril nihče drugi kot delovne organizaci­je na tem območju ali pa de­lavec neposredno zaradi silno omejenih pravic pri zdrav­stveni zaščiti.

O tem nihče ne razmišlja. Vsak si pač pridrži pravico kritizirati vse, kar ni prav. Zdi se, da spričo obilice po­slov pri ustvarjanju dohodka, nihče ne utegne razpravljati o njegovi delitvi.

Komu to prija, je na dlani. Toda, če želimo uveljaviti na­čelo, naj deli dohodek tisti, ki ga ustvarja, če ne želimo, da bi še naprej le na pol sklepčni organi sklepali o najpomemb­nejših družbenih vprašanjih, potem bo treba s tako prakso prekiniti. Vzeti si bomo mo­rali toliko časa, da bo vsak s svojo glavo, kritično in ustvarjalno začel razmišljati o teh problemih. In prilo znost za tako razmišljanje je prav predvolilni čas, ko ne bi smeti več nrenaša/i stare prakse, da peščica misli za vse. — ABC

* NOTRANJA! POLITIK,. 12. O K T O B E R 1966 *

Letos je končalo osemletke na Goren j skem 2771 d i jakov

Nezaposlenost poraja vrsto problemov Gospodarske organizaci je zapira jo v ra ta m l a d i n i z nepopolno osemletko — Osemletka n i obveza na pap i r ju , marveč nu jna

osnova za vključevanje v življenje D i j a k u , k o konča o s e m l e t ­

k o , so z a n a d a l j n j i k o r a k v ž iv l jenje d a n e v g l a v n e m t r i možnost i . L a h k o se od loč i z a n a d a l j e v a n j e šolanja, z a uče­n j e p o k l i c a a l i p a se t a k o j z a p o s l i . L e t o s j e n a G o r e n j ­s k e m zakl juč i lo o s e m l e t n o šolanje 2771 d i j a k o v , 39 o d ­s t o t k o v t e h d i j a k o v j e z a ­kl juči lo šolanje z n e p o p o l n o o s e m l e t k o . N a z a d n j i s e j i skupščine k o m u n a l n e g a z a ­v o d a z a z a p o s l o v a n j e d e l a v ­cev so z a t o s e z n a n i l i č lane, k a k o j e z vk l jučevan jem m l a ­d i n e v p o k l i c e , šole i n de l ov ­n a r a z m e r j a .

S t a n j e j e zaskrb l ju joče n a J e s e n i c a h , v K r a n j u i n R a ­d o v l j i c i . Na j več d i j a k o v se p o končani o s e m l e t k i od loč i z a n a d a l j e v a n j e šolanja n a s r e d n j i šoli. V e n d a r p a s o k r i t e r i j i p r i s p r e j e m n i h i z p i ­t i h z a te šole v e d n o strožj i i n j e p r e c e j d i j a k o v p r i s i l j e ­n i h , d a se od loč i z a d r u g o možnost . D e l t e h i n d r u g i se že l i jo t a k o j p o šoli i zučki z a p o k l i c , k j e r p a so se možno­s t i l e t o s zmanjšale z a p o l o v i ­c o . O s t a n e še t r e t j a možnos t : takojšnja z a p o s l i t e v . T r e n u t ­n o j e z a z a p o s l i t e v o k r o g s e d e m s t o k a n d i d a t o v . D e l o v ­n i h m e s t z a takšne, k i n i m a ­j o s t r o k o v n e i z o b r a z b e , p a j e o k r o g t r i s t o p e td e s e t . P r i j a v ­l j e n i h d e l o v n i h m e s t z a za ­p o s l i t e v m l a d i h l j u d i j e o k r o g t r i s t o , pr ib l i žno e n a k o števi lo p a se z a e n k r a t n e b o m o g l o z a p o s l i t i . Znač i lno p r i t e m je , d a so t o v večini m l a d i l j u d j e z nedokončano o s e m l e t k o , l e t e p a g o s p o d a r ­s k e o r g a n i z a c i j e z e l o n e r a d e s p r e j e m a j o . N e k a j p r o s t i h d e l o v n i h m e s t j e še v t i s t i h d e j a v n o s t i h , z a k a t e r e p a t i m l a d i n c i n i m a j o z a n i m a n j a .

U v o d o m a s o n a skupščini p o u d a r i l i , n a j b i g o s p o d a r s k e o r g a n i z a c i j e z a m a n j z ah t e v ­ne p o k l i c e z a p o s l o v a l e te m l a d e l j u d i . T u k a j j e še p r e ­ce j možnost i . Z a širše o b l i k e p o k l i c a p a na j b i j i m o r g a n i ­z a c i j e omogoč i l e učenje z a p o k l i c o z i r o m a z a n a d a l j e v a ­n j e šolanja, š t e v i l o r a z p i s a ­n i h št ipendij v l e tošn jem l e t u

Delovna akc i j a v P r eddvo ru

P r e t e k l i t e d e n s o v P r e d ­d v o r u o p r a v i l i p o m e m b n o d e ­l o v n o a k c i j o . U r e d i l i s o k a ­n a l i z a c i j o o d n o v e šole d o g o s t i l n e Majč . I z k o p a l i so j a r k e i n o d s t r a n i l i s t a r o kar . n a l i z a c i j o t e r p r i t e m o p r a ­v i l i več s t o d e l o v n i h u r . N a j ­b o l j p r i z a d e v n i s o b i l i p r e ­b i v a l c i Mač i n z g o r n j e g a d e ­l a P r e d d v o r a . C e s t o , o b k a ­t e r i p o t o k a k a n a l i z a c i j a , b o d o n a s u l i i n a s f a l t i r a l i v s e d o n o v e šole

se j e zmanjša lo z a p o l o v i c o . S p r e m e n i t i b i b i l o t r e b a m n e n j e o z a p o s l o v a n j u žensk i t d . V r s t a t e h i n p o d o b n i h vprašanj p o g o j u j e , d a m l a d i l j u d j e , k i p o končani o s e m ­l e t k i n i m a j o možnos t i z a n a ­p r e j , z a i d e p o t e m n a k r i v a p o t a .

N e k a t e r a m n e n j a p o s a m e z ­n i k o v v r a z p r a v i so b i l a , d a k l j u b zaskrb l ju j očemu s t a n j u m o r a b i t i n e k a r a z l i k a m e d t i s t i m i d i j a k i , k i so končal i o - e m r a z r e d o v i n t i s t i m i , k i j i h n i s o . »Naj ti mladinci na svoje stroške ali stroške or­ganizacij, ki jih vzamejo, potem dokončajo osemletko.« V e n d a r p a so b i l a m n e n j a t u d i drugačna. »Za zaposlitev Ženske mladine je še veliko možnosti v drugih (terciar-

dejavnostih. Industrija je in bo v prihodnje zaradi avtomatizacije vedno bolj za­prta.« M o r d a j e z a več ino

m l a d i h reš i tev v t e j s m e r i , k j e r s o i n b o še v e l i k o mož­n o s t i . V e n d a r p a , k o t j e o m e ­n j e n o že n a začetku, m l a d i n ­c i ( i n t u d i s ta rš i ! ) z a t o s m e r n e kaže jo z a n i m a n j a .

N a j b r ž j e r e s p r e c e j n a t e m . M n e n j e staršev i n — p o s r e d n o p o t e m — o t r o k j e , d a s o n e k a t e r i p o k l i c i » v eč v r e d n i « . V e d e t i i n upoš teva t i b i m o r a l i , d a j e v s a k o d e l o častno, če g a v r e d u i n z ve­s e l j e m oprav l j aš . S e v e d a p a j e na jpomembne j š e , d a v s a ­k o d e l o o z i r o m a p o k l i c z a ­h t e v a do l očeno z n a n j e i n s p o s o b n o s t z a uspešno o p r a v ­l j a n j e . T o p a s i v s a k d o l a h k o p r i d o b i s a m o v šol i .

N u j n o b o t r e b a upoštevat i o p o z o r i l o skupščine, d a o t e m r a z p r a v l j a j o v s e p r i z a d e ­te o r g a n i z a c i j e , t u d i p r o s v e t ­n e , p o s e b n o p a s i n d i k a t i n m l a d i n a .

A . Žalar

S posvetovanja v Tržiču

Nadomestilo za prve tri dni izostanka

Nekatere delovne organizaci je že sprejele začasne osnutke prav i ln ikov

Občinski s i n d i k a l n i s v e t v T r ž i ču j e n a d o m e s t i l a z a p r v e t r i d n i b o l e z e n s k e g a i z o s t a n ­k a o r g a n i z i r a l že d v a p o s v e t a . K e r j e t o vprašan je p o m e m b ­n o t a k o z a s a m o u p r a v n e o r ­g a n e k o t t u d i z a s i n d i k a l n e o r g a n i z a c i j e , s o r a z p r a v l j a l i o začasnih o s n u t k i h p r a v i l n i ­k o v , k i s o j i h n e k a t e r e d e l o v ­n e o r g a n i z a c i j e že s p r e j e l e . V s e t o n a j b i služi lo s a m o ­u p r a v n i m o r g a n o m z a o r i e n ­t a c i j o p r i i z d e l a v i p r a v i l n i k a v l a s t n e m p o d j e t j u , s i n d i k a l ­n i m o r g a n i z a c i j a m p a , d a b i se a k t i v n o vk l juč i l e v r a z ­p r a v l j a n j e o n a d o m e s t i l i h z a p r v e t r i d n i i z o s t a n k a .

V v s e h p r i m e r i h , k j e r s o p r a v i l n i k že s p r e j e l i , j e t o začasen a k t , v k a t e r e m s o v e r j e t n o še kakšne p o m a n j k ­l j i v o s t i , k i j i h n i b i l o m o g o č e v n a p r e j p r e d v i d e t i , k e r j e b i l

P r e d zaključkom sezone

Uspešno poslovanje Partizanskega doma na Jelovici

P a r t i z a n s k i d o m n a V o d i -ški p l a n i n i s t o j i n a m e s t u , k j e r s o p o t e k a l i p o m e m b n i z g o d o v i n s k i d o g o d k i . D o 1963. l e t a j e n a t e m m e s t u s l a l a planšarska koča. Neda l e č o d s e d a n j e g a d o m a j e b i l a 15. m a j a 1936 p r v a p a r t i j s k a k o n f e r e n c a j esen iškega ok rož ­j a . 20. j u l i j a 1941 s o v n e ­p o s r e d n i b l iž in i V o d i c s p r e ­j e l i s k l e p z a začetek v s t a j e n a G o r e n j s k e m , 29. j u l i j a 1941 p a j e b i l a n a Gradišču u s t a ­n o v l j e n a Je lovška četa, 5. a v ­g u s t a n a i s t e m k r a j u p a C a n ­k a r j e v b a t a l j o n . Z a r a d i v s e h t e h p o m e m b n i h z g o d o v i n s k i h

Zarad i kanal izac i je

L e k a r n a v K r a n j u se n a j ­brž še n e k a j časa n c bo m o g ­l a p r e s e l i t i v n o v e p r o s t o r e p r i nebot ičniku. P r e s e l i t e v se j e z ; k a s n i ' a . k e r j e b a j e b i l a n e v a r n o s t , d a b i k l e t n e p r o ­s t o r e s t a v b e , k j e r b o s k l a d i ­šče z d r a v i l , z a m a k a l a v o d a i z k a n a l i z a c i j e . K e r j e p o d ­j e t j e K o m u n a l n i s e r v i s , k i t r e n u t n o n a c e s t i J L A u r e j a k a n a l i z a c i j o , n a l e t e l o n a n e ­p r e d v i d e n e t e žave p r i i z k o ­p a v a n j u , b o s p r e s e l i t v i j o t r e b a še n e k a j časa počakati . T o čnega d a t u m a s e d a j še n e v e d o . u p a j o p a . d a bo k m a l u . V l e k a r n i p r a v i j o , d a t a k o j , k o b o d o d o b i l i u p o r a b n o d n -v o l e ' v ' e m i inšpekc i jske služ­be v občini .

A . Z .

d o g o d k o v t o r e j n i z g o l j s l u ­čaj , d a so n a t e m k r a j u 4. j u ­l i j a 1963 o d p r l i P a r t i z a n s k i d o m . D o m j e n a m e n j e n z a l e t o v a n j e č lanov Z Z B , k i r a ­z e n počitka l a h k o o b u j a j o t u ­d i s p o m i n e n a p r e t e k l o s t .

K o j e b i l d o m d o g r a j e n , j e b i l a n j e g o v a v r e d n o s t p e t d e ­se t m i l i j o n o v s t a r i h d i n a r j e v . Z a d o g r a d i t e v d o m a j e b i l o n a j e t e g a v s e g a s k u p a j p e t m i l i j o n o v k r e d i t a , vise o s t a l o p a s o p r i s p e v a l i d e l o v n i k o ­l e k t i v i g o r e n j s k i h občin i n b ivš i k r a n j s k i o k r a j . S e d a j d o m p o s l u j e n a s a m o s t o j n e m g o s p o d a r s k e m , računu, i n i m a s v o j e s a m o u p r a v n e o r g a n e . V l e t u 1963 s o p o s l o v a l i s t r i s t o t isoč s t a r i m i d i n a r j i i z g u b e , v l e t u 1964 s štiristo tisoč, l a n i p a s o i m e l i ž e o s e m s t o t isoč . s t a r ih d i n a r j e v d o b i r k a . N a j m a n j t o l i k o dobička b o d o u s t v a r i l i t u d i l e t o s . O d p r t b o d o k o n c a o k t o b r a , k a s n e j e p a s a m o , če se b o d o p r i j a v i l e v e č j e s k u p i n e . V n j e m j e 56 lež išč i n j e p r i m e r e n t u d i z a s e m i n a r j e i n d r u g e s e s t a n k e .

E d i n i p r o b l e m , k i j i h t r e ­n u t n o t a r e , j e , d a d o m n i m a t e l e f o n a i n p r e c e j s l a b a c e s t a . V e n d a r p a s i p r i z a d e v a j o , d a b i reši l i t u d i to . Računajo , d a b o d o s pomoč jo i g o r e n j ­s k i h občin k m a l u d o b i l i b r e z ­ž ični t e l e f o n , k i ga b o n a r e ­d i l a t o v a r n a I s k r a v K r a n j u . Z a n j b i p o t r e b o v a l i p r ib l i žno d v a m i l i j o n a s t a r i h d i n a r j e v . T o v a r n a I s k r a j e p r i p r a v l j e ­n a , d a t a z n e s e k p lača jo v d v e h l e t i h . T e ž e j e s c e s t o ,

z a k a t e r o z a e n k r a t še n i n o ­b e n i h i z g l e d o v , d a b i j o l a h k o k m a l u u r e d i l i .

P a r t i z a n s k i d o m n a Vod išk i p l a i n i n i p r e c e j d o b r o p o z n a j o t u d i v d r u g i h k r a j i h . V d o m poš i l ja jo s v o j e člane t u d i o r ­g a n i z a c i j e Z Z B i z Domža l , L j u b l j a n e , I z o l e i n c e l o i z Z a g r e b a . V s a k o n e d e l j o obišče t a k r a j t u d i v e l i k o l j u d i z a v ­t o m o b i l i i n peš, k i i z k o r i s t i j o t a t i h i i n l e p i k r a j z a s v o j n e d e l j s k i c i j o .

poč i tek i n r e k r e a -

A . Ža lar

čas z a s p r e j e m p r a v i l n i k a ze­l o k r a t e k . P r a v z a t o s o b i l i v d e l o v n i h o r g a n i z a c i j a h m n e ­n j a , d a b o p o t r e b n o s 1. 1. 1967 p r a v i l n i k p o p r a v i t i . Z a t o s o n a p o s v e t u t u d i p r e d l a ­g a l i , n a j b i O b S S d e c e m b r a p o n o v n o s k l i c a l t a k p o s v e t v o k v i r u obč ine , n a k a t e r e m b i — n a o s n o v i v t e m času p r i d o h l j e n i h izkušenj — k o n ­k r e t n e j e o b r a v n a v a l i p o s a m e z -n a n a d o m e s t i l a .

N a d a l j e so p r i s o t n i m e n i l i , d a n i p o t r e b n o v p r a v i l n i k vnašat i določi la o s p r e m s t v u , k e r t e ga plača s o c i a l n o z a va ­r o v a n j e i n ne d e l o v n a o r g a n i ­z a c i j a . P r a v t a k o s o u g o t o v i l i , d a b i b i l o d o b r o v obč in i č i m b o l j e n o t n o u r e d i t i n a d o ­m e s t i l o z a ne zgode n a p o t i n a d e l o i n z d e l a d o m o v t e r n a ­d o m e s t i l o z a n e g o o t r o k i n druž insk ih članov, k e r s o t u p o g o j i , r a z e n v Bombažn i p r e ­d i l n i c i i n t k a l n i c i , k i i m a p a -t ronažno službo, e n a k i . Z a t o s o v p o d j e t j u B P T z a n e g o stare jšega o t r o k a a l i druž in­s k e g a člana v z e l i z e l o s t r o g k r i t e r i j ( 2 5 % ) .

Drugače p a j e p r i b o l e z n i h i n nesrečah p r i d e l u . T u j « v e l i k o o d v i s n o o d p o s a m e z n e d e l o v n e o r g a n i z a c i j e , k a j ta d e l a i n kakšen j e p r o i z v o d n i p r o c e s t e r zaščita d e l a v c a na d e l o v n e m m e s t u . T a k o je O b S S p o s k l e p u z a d n j e g a po­s v e t a p o s r e d o v a l g o s p o d a r ­s k i m o r g a n i z a c i j a m n e k a j po ­d a t k o v i z o s n u t k o v p r a v i l n i -k o v z že l jo , d a b i o i z d e l a v i p r a v i l n i k « n a š i roko r a z p r a v ­l j a l e z v s e m i člani k o l e k t i v a .

M. Ogrin

Iz Žirov

rajevni prazni K o n e c t e g a m e s e c a , 23.

o k t o b r a , b o m i n i l o ž e 23 l e t o d v e s e l e g a d n e v l e t u 1943, k o s o p a r t i z a n i o s v o b o d i l i £ i r i . N a t a d a n Z i r o v c i p r a z ­n u j e j o s v o j k r a j e v n i p r a z n i k . N a le tošnjega s e ž e z d a j p r i ­p r a v l j a j o .

V s o b o t o z večer , 22. o k t o b ­r a , b o svečana a k a d e m i j a i n p o t e m f i l m , če b o d o d o b i l i p r i m e r n e g a z a t o pr i ložnost ; z d a j še n e v e j o , k a t e r i b o t o . N a s l e d n j e g a d n e d o p o l d n e , n a d a n p r a z n o v a m j a , b o s l a v n o ­s t n a s e j a s v e t a k r a j e v n e s k u p n o s t i , p o t e m p o l a g a n j e v e n c e v i n g o v o r p r e d s p o m e ­n i k o m p r e d šo lo » P a d l i h p r -voborcev- « , n a s t o p a l i b o d o t u ­

d i p e v c i i n g o d b e n i k i . P o ­p o l d n e b o p r i j a t e l j s k o t e k m o ­v a n j e v košarki i n j u d u , f i l m z a o t r o k e i n pp.irada v s e h m o ­t o r n i h v o z i l n a področ ju 2 i -r o v i n o k o l i c e , k i j o b o o rga ­n i z i r a l o A v t o - m o t o društvo.

Z e v s o b o t o b o d o šli učen-l e p o p o t e h p a r t i z a n s k i h b o r b o k r o g Z i r o v ; mlajši n a k r a j ­še p o t i , i z v iš j ih le tn ikov ' ' n a dal jše . K r a j e v n i o d b o r Z B b o p o s k r b e l z a l j u d i , k i s o sode ­l o v a l i v b o r b a h i n k i p o z n a ­j o z g o d o v i n o n a r o d n o e s v o b o -d i l n e b o r b e i z ž i rovske oko ­l i c e , d a b o d o učencem n a k r a j i h p o s a m e z n i h d o g o d k o v p r i p o v e d o v a l i o v s e m t e m .

12. O K T O B E R 1966 * G L A S G O S P O D A R S T V O 3

V tržiški zadrugi

Premajhna kontrola in nepravilno nagrajevanje

Izguba nastala zarad i slabega p r ide lka črnega r ibeza, uk in i tve premij p r i p i tan ju živine i n pomanjk l j i ve evidence v stro jnem odseku — Povsem neodgovorno povečanje osebnih dohodkov

za 60,6 odstotka Kmetijska z a d r u g a v T r ž i ču

izkazuje po per iod ičnem ob ­računu 18.440,63 n o v i h d i n a r ­jev i z gube . K l j u b t e m u , d a j c kmetijstvo p r e d v s e m s e z o n ­ska d e j a vnos t i n d a v p r v e m p o l l e t j u d e j a n s k o n a s t a j a j o višji stroški, je f inančni p o l o ­žaj v primerjavi z l a n s k i m slabši. Kl jub povečanju c e l o t ­nega dohodka za 40,8 0/0, v primerjavi z l anskim r a z d o b ­jem, je čisti dohodek za 20,1% nižji, poslovni stroški pa so porasli kar za 4 7 , 7 % . Vidno so porasl i materia lni stroški, zavarovalne p r e m i j e in osebni izdatki, k i bremene poslovne stroške.

Največ izgube zadruga i z k a ­zuje v treh dejavnostih, in to v proizvodnji črnega ribeza, pri pitanju živine zaradi uk i ­nitve premij in v strojnem

Gospodarske novice

K O N Č N O — M A J H N I T R A K T O R J I V bjelovarski tovarni

»Tomo Vinković« so z a ­želi montirati prvo serijo manjših traktorjev po i t a ­lijanski licenci Pasquali . Traktorji bodo imel i 14 konjskih moči. Do konca leta bodo predvidoma po ­slali na trg 136 teh stro­jev. Za sedaj so poskrbeli za prihodnje leto ves po ­treben material i n dele še za 500 takih traktorjev. Cena traktorja bo približ­no 21.000 novih dinarjev (2,100.000 starih dinarjev).

D O M A Č I N A J L O N Te dni pričakujejo, da

bo Kemična tovarna M o ­ste v Ljubljani začela p r ­vič v Jugoslaviji proizva­jati tako imenovani na j ­lon 6. Nov proizvod so krstih za ju lon i n ga bodo letno izdelali približno 1150 ton. Z a gradnjo to ­varne je bilo porabljenih približno 60 mili jonov no­vih dinarjev.

I Z V O Z Č E V L J E V Jugoslovanske tovarne

obutve so letos do sep­tembra izvozile na k o n ­vertibilna tržišča za 139.6 milijonov nov ih dinarjev obutve al i 8 2 % več kot lani v tem času, ko je vrednost izvoza na ta pod ­ročja dosegla 76.5 mi l i jo ­nov nov ih dinarjev.

o d s e k u . P r i d e l e k črnega r i b e ­z a j c b i l l e t o s i z r e d n o s l a b . Z a r a d i s p o m l a d a n s k e p o z e b e so b i l i stroški več j i k o t p a iz tržek z a p r i d e l e k . T u j e to ­r e j i z g u b a oprav ič l j i va , v e n ­d a r b o m o r a l a z a d r u g a p r i Z a v a r o v a l n i c i u v e l j a v i l i z a h t e ­v e k z a p o v r n i t e v škode, k o l i ­k o r je d o t e g a upravičena.

I z g u b a p r i p i t a n j u ž iv ine j e n a s t a l a z a r a d i u k i n i t v e p r e ­m i j . V e n a k e m o b d o b j u l a n i j e z a d r u g a p r e j e l a n a t a r a ­čun 23.317,20 n o v i h d i n a r j e v p r e m i j . R e s j e , d a b i o b i s t i h p o g o j i h k o t l a n i l a h k o t a de­j a v n o s t i z k a z a l a p o z i t i v n i r e ­z u l t a t , v e n d a r j e b i l o z a d r u g i z n a n o , d a so z g o s p o d a r s k o r e f o r m o u k i n j e n e p r e m i j e z a p i t a n j e ž iv ine. Z a t o b i m o r a l a t o d e j a v n o s t p r i l a g o d i t i s p r e ­m e n j e n i m p o g o j e m .

P r i s t r o j n e m o d s e k u j e i z ­g u b a p o v s e m neupravičena. N a s t a l a j e z a r a d i p o m a n j k l j i ­v e i n površne e v i d e n c e , p r e ­m a j h n e i n t e r n e k o n t r o l e , ne ­p r a v i l n e g a n a g r a j e v a n j a i n s l a b e g a vzdrževanja s t r o j n e g a p a r k a . Z a d r u g a b o m o r a l a po ­

o s t r i t i e v i d e n c o i n k o n t r o l o n a d i zvrševanjem u s l u g , p r e ­v o z n i i n s t r o j n i p a r k p a b o m o r a l a b o l j e vzdrževat i . I z g u ­b a j e n e r a z u m l j i v a t u d i z a ­r a d i t e ga , k e r j e k a l k u l a c i j a c ene p r e v o z n i h u s l u g p r i l a g o ­j e n a c e n a m o s t a l i h p r e v o z n i ­k o v . S t e m v z v e z i p a se po ­j a v l j a t u d i vprašanje , če s o b i l e vse u s l u g e k o r i s t n i k o m d e j a n s k o zaračunane.

P r i v s e m t e m p a i z k a z u j e K m e t i j s k a z a d r u g a v p r v e m p o l l e t j u v i s o k e povprečne o s e b n e d o h o d k e , v g o s p o d a r ­s t v u najv iš je , k i j i h j e po ­v s e m n e o d g o v o r n o povečala z a 60,6 % b r e z k r i t j a v d o ­h o d k u i n r a z m e r o m a s l a b i p o s l o v n i p o l i t i k i z a d r u g o p o l l e t j e .

K l j u b r a z m e r o m a d o b r i le­t i n i p a z a d r u g a v e r j e t n o ne b o m o g l a o s t a t i p r i t a k o v i s o ­k i h d o h o d k i h . Že e k o n o m i k a s a m a b o p r i s i l i l a d e l o v n i k o ­l e k t i v , d a b o p o p r a v i l o b s t o ­j eč i s i s t e m n a g r a j e v a n j a , k i v g l a v n e m t e m e l j i n a obračunu p o času, n e p a p o v l o ženem d e l u . M. Ogrin

Manj gostov kot lani Za škofjeloški turizem je letos značilen precejšni padec turi ­stičnega prometa. V primerjavi z l ansk im letom se to opazi predvsem v številu gostov in prenočiščih.

S k u p a j s p o d a i t k i z a a v g u s t j e b i l o zabeleženih v občini 8.066 noč i tev ( l a n i 11.931). P r i t e m j e z a n i m i v o , d a j e pr iš lo d o manjšega števi la noč i t ev z a r a d i i z p a d a domačih g o s t o v . O d l a n s k i h 10.256 j e b i l o l e t o s l e 5.448 noč i tev domač ih g o ­s t o v . P r i t u j i h g o s t i h p a s e j e š tev i lo poveča lo o d 1.675 n a 2.582.

P o d o b n o kaže t u d i š tev i lo gos t ov . N a m e s t o l a n s k i h 3.987 (3.672 domač ih i n 315 t u j i h ) j i h j e l e t o s o b i s k a l o obč ino

3.380 (2.756 domač ih i n 624 t u ­j i h ) .

Z a n i m i v i s o p o d a t k i z a a v ­gus t , k i p o v e d o , k o l i k o g o s t o v j e b i l o p o p o s a m e z n i h » p o ­s l o v n i h enotah« . O d s k u p n e g a števi la 594 j i h j e b i l o 295 v g o s t i n s k i h o r g a n i z a c i j a h , 234 v p r i v a t n i h turističnih s o b a h , 47 v počitniških i n 18 v p l a ­n i n s k i h d o m o v i h . T u j i gos t j e s o s e zadrževa l i l e v g o s t i n ­s k i h o r g a n i z a c i j a h (126) i n z a ­s e b n i h turističnih s o b a h (105).

— pc

Neusklajen vozni red K o t s m o že p i s a l i b o v

k r a t k e m u r e j e n i n a s f a l t i r a n o d s e k c es t e o d t o v a r n e I s k r a d o t o v a r n e P l a n i k a . V P l a n i ­k i p a že l i jo , d a b i z n o v o ces to u r e d i l i še d v e s t v a r i .

D e l a v c e v t o v a r n o i n d o m o v v o z i j o a v t o b u s i p o d j e t j a A v -t o p r o m e t G o r e n j s k a . V P l a n i ­k i s o n a m p o v e d a l i , d a j e m e d n j i m i i n a v t o b u s n i m p o d j e t j e m p o g o d b a , v k a t e r i je d o g o v o r j e n o , d a s e a v t o b u ­s i o d 5.40 d o 5.55 zjutraj n e b i vračali i z tovarne. O b tem času je n a cesti v e l i k promet, zato prihaja, vedno do ne l ju ­b ih srečavanj, k i ogrožajo

d e l a v c e n a c e s t i . V e n d a r p a j e p o d j e t j e A v t o p r o m e t t a d o g o v o r b a j e upošteva lo s a m o e n k r a t , s e d a j p a k l j u b proš­n j a m i n pr i tožbam v o z i n a ­p r e j p o s t a r e m . D r u g a težava pa j e , d a m o r a j o d e l a v c i z a ­r a d i n e u s k l a j e n e g a v o z n e g a r e d a a v t o b u s o v končat i d o ­p o l d a n s k o i z m e n o pe t m i n u t p r e j . T o p a p o m e n i v t o v a r n i p e t tisoč m i n u t i z g u b e . T o j e k a r p r e c e j . Z a t o v p o d j e t ­j u že l i jo , d a p o d j e t j e A v t o ­p r o m e t G o r e n j s k a u r e d i p r i ­h a j a n j e i n o d h a j a n j e s v o j i h avtobusov.

A . Z .

Načrti turističnega društva v Begunjah

Prenovljeni grad Kamen? Restavrac i ja gradu — Av tokamp med Begu­n j am i i n R o d n a m i — B a r v n i prospekt v

6 j e z i k ih Največja privlačnost za turiste v Begunjah jc muzej N O V , k i ga obišče letno od 40.000 do 50.000 l judi . Posebno privlač­nost predstavljajo grobovi v Begunjah i n Dragi . Avseniki so postali že del gorenjske znamenitosti , vendar kl jub vsemu v Begunjah nimajo nekega osrednjega objekta, k i bi tudi v go­st inskem pomenu slovel.

T D se je odločilo, da bodo poizkusi l i adaptirati grad K a m e n . Z d e l o m s o že p r i ­čel i . Očisti l i s o r a z v a l i n e , v e n d a r s o t a k o i z p o s t a v i l i o s t a n k e g r a d u v r e m e n s k i m n e p r i l i k a m . Turist ični d e l a v ­c i s o naroči l i načrte z a a d a p ­t a c i j o g r a d u , v e n d a r še n i m a ­j o n a r e j e n e g a točnega p r e d ­računa p o t r e b n i h i n v e s t i c i j , p r a v t a k o p a šc n i m a j o i n v e ­s t i t o r j a .

K e r se v s a k o l e t o ob g r a d u u s t a v l j a vse več t u r i s t o v , n a j b i b i l a v pr i t l i č ju u r e j e n a g r a j s k a r e s t a v r a c i j a . C e l o t n i i z g l e d g r a d u b i o s t a l v s m i s l u staroveškega g r a d u , tur ist ič­n e z m o g l j i v o s t i p a b i b i l e r a z p o r e j e n e v št ir ih t e r a s a h . Načr t i p r e d v i d e v a j o r e s t a v ­r a c i j o , b i f e i n t e r a so . S k u p n a z m o g l j i v o s t b i b i l a o k o l i 200 sedežev.

M e d Begunjami in R o d i -nami nemeravajo turistični delavci uredit i avtokamp. Strošk i z a n j n e b i b i l i p r e ­v e l i k i , k e r s t a v bl iž ini v o d a i n e lektr ična n a p e l j a v a . P r e ­miš l ju je jo c e l o , d a b i v k a m ­p u n a r e d i l i manjš i k o p a l n i b a z e n . D o s t o p d o p r e d v i d e ­n e g a p r o s t o r a n a d R o d i n a m i j e e n o s t a v e n i n b o l a h k o p r o s t o r , k j e r n a j b i t a b o r i l i t a b o r n i k i . L e t a 1964 j e t a m t a b o r i l o 40 F r a n c o z o v i n s o b i l i navdušeni n a d p o k r a j i n o . P o s e b n a z n a m e n i t o s t k a m p a b i b i l a v t e m , k e r j e o d t u čudov i t r a z g l e d n a B l e d .

Z a novo zimsko in letno se-« zo . io namerava T D Begunja izdati barvni turistični p r o ­spekt v 6 jezikih. I z d a l i n a j b i ga v 10.000 i z v o d i h i n n a j b i i z p o p o l n i l p r o s p e k t , k i so ga i z d a l i l e t o s (2000 i z v o d o v ) .

P. Čolnar

Cerkl je se vneto pripravljajo na otvoritev nove šole. M l a j i po vasi in mrzlično pospravljanje naj b i dal i vasi svečanejšl videz. O b tem so Cerkl je tudi prometno uredi l i . Označili so prehode za pešce, parkirne prostore sredi vasi i td . Sredi vasi so uredi l i manjši vodomet. — Foto : F . Perdan

K U L T U R A I N P R O S V E T A 12. O K T O B E R 1966 * G L A S

Združevanje sredstev za strokovno šolstvo v Radovljici

Skupščina tako - podjetje drugače V radovljiški občini so celo p r imer i , da so samoupravn i organi spreje l i sklep o združevanju sredstev, upravne službe de lovnih

organizaci j pa sklepa niso izvedle Z združevanjem denarja za strokovno šolstvo je v radovljiški občini tako kot — bolj ali manj — v vseh drugih občinah: slabo. Skupščina sprejema priporočila, poziva delovne orga­nizacije, prosi j ih, v podjetjih pa delajo po svoje; obljubijo Se, s plačili pa so križi in težave.

S t a n j e j e — p r a v i j o v R a ­d o v l j i c i — p o r a z n o . D o k o n c a a v g u s t a l e t o s j e b i l o s k u p n o vplačanih 586.262 n o v i h d i n a r ­j e v , p l a n z a l e t o s p a j e 2 m i l i j o n a 400.000 n o v i h d i n a r ­j e v . Z a letošnje l e t o s o go­s p o d a r s k e o r g a n i z a c i j e vplača­l e šele 321.717 n o v i h d i n i n u s t a n o v e 14.730 n o v i h d i n , to ­r e j s k u p n o 336.447 n o v i h d i n , k a r j e l e 1 2 % p r e d v i d e n i h z n e s k o v . O s t a l a vp lač i la v l e ­tošnjem l e t u s o še z a l a n i , (99.815 n o v i h d i n a r j e v ) o z i r o ­m a j i h j e z a v o d z a z a p o s l o ­v a n j e d e l a v c e v n a m e n i l z a o p r e m o v a j e n s k i h šol (150.000 n o v i h d i n a r j e v ) .

P o g l e j m o n a k r a t k o , k a k o s o d e l o v n e o r g a n i z a c i j e l e t o s r e a g i r a l e n a pr iporoč i la s k u p ­ščine!

N a p r v o t n o pr iporoč i l o , n a j b i se s r e d s t v a z a s t r o k o v n o šolstvo i n g r a d n j o šol združe­v a l a v višini 3 , 5 % o d b r u t o o s e b n i h d o h o d k o v , j e b i l o d ­z i v z e l o s l a b . N a t o v i š ino s o p r i s t a l i l e : Kemična t o v a r n a P o d n a r t ( s a m o z a l e t o 1966), V e z e n i n e B l e d ( z a nedo ločen čas, g l ede n a e k o n o m s k o z m o g l j i v o s t ) , O s n o v n a šola B l e d , G r a j s k i d v o r R a d o v l j i c a i n K n j i g o v e z n i c a R a d o v l j i c a . Z a v iš ino 2,5 % so se od loč i l i : G r a d b e n o p o d j e t j e B o h i n j ( p o o d b i t k u l a s t n i h s r e d s t e v za s t r o k o v n o i z ob raževan j e ) ,

G G B l e d (s p r i p o m b o , d a j e s o d e l o v a n j e o d v i s n o o d p e r ­s p e k t i v n e g a p r o g r a m a g r a d ­n j e , k e r se b o d o v p r i m e r u g r a d n j e šole n a B l e d u p r i ­kl juči l i k o n k r e t n i a k c i j i z a t o g r a d n j o ) i n h o t e l J e z e r o B o ­h i n j . Z a v i šmo 2 % o d b r u t o o s e b n i h d o h o d k o v s o s p r e j e l i s k l e p E l a n B e g u n j e , T o v a r n a v e r i g L e s c e ( z a p r v o p o l l e t j e 1966) i n L e k a r n a R a d o v l j i c a . 1 % j e z a s t r o k o v n o šo lstvo n a m e n i l a t o v a r n a P l a m e n v K r o p i s p r i p o m b o , d a b o d o s o f i n a n c i r a l i d o g r a d i t e v o s e m ­l e t k e v L i p n i c i , z a k a r so že p r e j s p r e j e l i u s t r e z e n s k l e p . T o v a r n a š u m i — o b r a t G o -r e n j k a L e s c e j e p o s l a l a o b ­sežno p r o b l e m a t i k o s p r i p o m ­b o , d a b o d o o višini s k l e p a l i n e k o l i k o k a s n e j e . P r a v t a k o j e n a k r a t k o sporoči la o d l o ­ž i tev s k l e p a Psihiatr ična b o l ­nišnica B e g u n j e . N e g a t i v n o s t a o d g o v o r i l a K Z »Je lov ica« i n S l o v e n i j a - c es t e L j u b l j a n a . S k u p n o s t c e s t n i h p o d j e t i j S R S j e o b v e s t i l a obč ino , d a se s r e d s t v a v s e h c e s t n i h p o d ­j e t i j u s m e r j a j o v izobraževal­n i c e n t e r p r i n j i h .

Občinska skupščina j e n o v o pr iporoč i l o s p r e j e l a n a se j i 8. j u l i j a s t e m , d a j e z a s t r o k o v ­n o šolstvo še n a d a l j e p r i p o ­roči la združevanje v viš ini 1 % o d b r u t o o s e b n i h d o h o d ­k o v , z a g r a d n j o šol p a n a j

b i se s r e d s t v a združevala le v v iš ini 1 ,5%, to j e s k u p a j 2 , 5 % n a m e s t o pre jšnj ih 3 , 5 % o d b r u t o o s e b n i h d o h o d k o v . D o k o n c a a v g u s t a s o p r e j e l i n a s l e d n j e p o d p i s a n e p o g o d b e : z a 2,5 % o d b r u t o O D : T r g o v ­s k o p o d j e t j e Ž iv i la K r a n j — z a K o l o n i a l e B l e d , P r e d i l n i c a B e g u n j e , L e k a r n a R a d o v l j i c a ,

Občinski s i n d i k a l n i s v e t R a ­d o v l j i c a , K r a j e v n a s k u p n o s t G o r j e ; z a 2 % : T r g o v s k o p o d ­j e t j e D O M L j u b l j a n a ; z a 1 ,5%: V i n o K r a n j ; z a 1 % : P e t r o l L j u b l j a n a , K o k r a K r a n j , P e k o T r ž i č i n Špor t h o t e l P o k l j u k a . Z a e n k r a t n i z n e s e k 500 n o v i h d i n j i m j e p o s l a l a p o g o d b o Tobačna to ­v a r n a L j u b l j a n a , n e g a t i v n o p a s o o d g o v o r i l i A g r a r i a K r a n j , P T T K r a n j i n Z T P L j u b l j a n a .

B r e z p o d p i s a n e n o v e p o g o d ­be , še n a o s n o v i do loč i l l a n ­s k e p o g o d b e , s o z a l e t o s še n a k a z o v a l i d e n a r t i l e d e l o v n i k o l e k t i v i : A l m i r a , T o v a r n a ve­r i g , P l a m e n , T r a n s t u r i s t škof-

j a L o k a , h o t e l T o p l i c e B l e d , P a r k h o t e l B l e d , h o t e l Z l a t o r o g B o h i n j , gostišče M l i n o B l e d , G o s t i n s k o pod j e t j e Tu­r i s t L e s c e , M e s a r s k o pod je t j e R a d o v l j i c a U K O K r o p a , V o d ­n a s k u p n o s t R a d o v l j i c a , V o d ­n a s k u p n o s t K r o p a i n K l i ­m a t s k o zdravi l išče S t a n e Ža­g a r B o h i n j .

Ob takem nerazumevanju za združevanje sredstev ver­jetno ne bo mogoče sistema­tično začeti z izgradnjo šol­sk ih poslopij , zato je svet za šolstvo radovljiške občine na zadnji seji predlagal izvedbo referenduma za samoprispe­vek.

A . Tri ler

V k lubski dvorani v Cerkl jah, je bi la preteklo nedeljo dopoldan na svečan način odprta raz­stava akademskega slikarja Janeza Mežana, posvečena krajevnemu prazniku. Otvoritveni svečanosti je prisostvovalo nad 50 predstavnikov oblasti in družbenopolitičnih organizacij tega kraja, kakor tudi številni učenci in ostali domačini. Svečanosti se je udeležil tudi avtor in je ob tej priložnosti med drug im povedal tudi nekaj zanimivosti iz svojega ustvarjalnega dela. Janez Mežan je b i l rojen v Cerkl jah, toda kasnejša delovna obveza ga je pripeljala po številnih kra j ih naše države. V Cerkl jah so večkrat take in podobne razstave, saj je ta že deseta po vrsti , organizirajo pa j ih v sodelovanju kluba in likovnega krožka.

V uradni konkurenci: 43 filmov (Nadalj. s 1. str.)

Jugoslavije (Ra t eče — P l a n i ­c a 1922, a v t o r B e š t e r ) , So­kolski izlet ( L j u b l j a n a 1933, a v t o r B a d j u r a ) , Slovenija ( L j u b l j a n a 1933, a v t o r j a S m e h i n D j o rd j e v i č ) , Smučarski skoki ( P l a n i c a 1935), Pet veli­kanov ( k o l e s a r s k a d i r k a o k o ­l i S r b i j e , 1939, a v t o r I v a n j i -k o v ) . Bloški smučarji (1939, d o k u m e n t a r n i f i l m , a v t o r B a ­d j u r a ) , Triglavske strmine (1934, o d l o m k i , a v t o r j a D e l a k i n B a d j u r a ) , Primo Carnera boksa za svetovno prvenstvo (1934, o d l o m e k ) i n Buster Keaton, boksar (1925).

J u g o s l o v a n s k a k o m i s i j a C I D A L C ( M e d n a r o d n i k o m i t e z a d o k u m e n t a r n i f i l m i n širjenje k u l t u r e s p o m o č j o f i l m a ) p r i Združen ju f i l m ­s k i h režiserjev i n s c e n a r i s t o v J u g o s l a v i j e , s e j e odloči la, d a b o p o d e l i l a n a I . m e d n a ­r o d n e m f e s t i v a l u » S p o r t i n tur i zem« n a g r a d o C I D A L C . Naša dežela j e p o s t a l a člani­c a C I D A L C , v k a t e r e g a j e včlanjenih več k o t 30 držav ,

šele t e d a j , k o j e Bula j ičev f i l m »Skop j e 63« d o b i l n a fe­s t i v a l u v B e n e t k a h »S r eb rno gondo l o « . O d t a k r a t j e t u d i J u g o s l a v i j a članica t e ga z d r u ­ženja i n i m a s v o j o držav­n o k o m i s i j o . M e d n a r o d n i C I D A L C j e p r i z n a l naš f e s t i ­v a l d o k u m e n t a r n e g a i n k r a t ­k e g a f i l m a v B e o g r a d u i n se odloč i l , d a se t u d i t a m p o ­d e l j u j e n j e g o v a n a g r a d a z a najbol jš i f i l m »Srebrna m e ­da l j a « . P o d e l i t e v n a g r a d e C I D A L C n a f e s t i v a l u v K r a ­n j u p o m e n i , d a j e f e s t i v a l p r i z n a n z a m e d n a r o d n o f i l m ­s k o m a n i f e s t a c i j o .

Z v e z n i s e k r e t a r z a k u l t u ­r o z v e z n e g a izvršnega s v e t a S F R J Janez Vipotnik j e n a prošn jo o d b o r a I . m e d n a ­r o d n e g a f i l m s k e g a f e s t i v a l a » Spo r t i n tur i zem« n a p i s a l z a f e s t i v a l s k i B i l t e n u v o d n i k , k i g a o b j a v l j a m o .

» I . m e d n a r o d n i f i l m s k i fe­s t i v a l »Spor t i n tur i z em« z a ­r a d i s v o j e a k t u a l n o s t i zasluži v s o našo p o z o r n o s t i n z a n i ­m a n j e . M e d s e b o j n i v p l i v športa i n t u r i z m a t e r p r o p a ­

g a n d a z a n j u s t a p o m e n l j i v f a k t o r p r i o r g a n i z a c i j i i n u p o r a b i p r o s t e g a časa de l o v ­n e g a č loveka.

O k o l j e m o d e r n e i n d u s t r i a l i ­z i r a n e družbe n e p r e s t a n o s p r e m i n j a p o g o j e ž iv l jenja i n s t e m v s a k t r e n u t e k v p l i v a t u d i n a p o s a m e z n i k a . K o l i k o r več z a h t e v a tehnična c i v i l i z a c i j a o d d e l o v n e g a člo­v e k a f iz ičnih i n psihičnih n a ­p o r o v , t o l i k o večj i n a d o m e ­s t e k m u j e p o t r e b e n , d a vzdrž i v o b l i k a h m o d e r n e g a ž iv l jenja . S o d o b n i č lovek želi s v o j p r o s t i čas, k i j e n a v i d e z ločen o d d e l o v n e g a časa i n se z r a z v o j e m tehnične c i v i ­l i z a c i j e veča, i z k o r i s t i t i č im­b o l j r a c i o n a l n o . Z a t o p o s t a ­j a t a šport i n t u r i z e m v d o b i a v t o m a t i z a c i j e , t e l e v i z i j e , r e ­a k t i v n i h l e t a l i n k o z m o n a v t i -k e i z r e d n o p o m e m b n a . N e gre l e z a r a z v e d r i l o , k i n a j prežene f i z ično i n duševno u t r u j e n o s t , k i j u povz roča čedal je b o l j i n t e n z i v n o d e l o , n e g r e l e z a u t r d i t e v z d r a v j a , marveč t u d i z a r e z u l t a t e , k i so e k o n o m s k e , soc io loške pa

t u d i po l i t ične n a r a v e . O r g a n i ­z i r a n o s o d e l o v a n j e t u r i z m a p a t u d i športa z v s a k o p a n o ­go g o s p o d a r s k e g a i n k u l t u r ­n e g a ž iv l jenja o d p i r a t a k o rekoč n e o m e j e n e možnost i . N a g l o razv i ja joč i se športni t u r i z e m p o m e n i d r a g o c e n način m e d s e b o j n e g a s p o z n a ­v a n j a i n r a z u m e v a n j a t a k o v n a c i o n a l n e m k o t v m e d n a ­r o d n e m p o g l e d u . I z p r a k s e v e m o , d a so v e l i k e športne m a n i f e s t a c i j e čestokrat u v o d v n a v e z o v a n j e n o v i h o d n o s o v m e d d v e m a deže lama. M o ­d e r n i športni t u r i z e m ne­d v o m n o u t r j u j e p r i j a t e l j s t v o m e d n a r o d i i n m i r v s v e t u .

Z a šport i n t u r i z e m j e o d ­loči lnega p o m e n a p r o p a g a n ­d a , p o v e z a n a z uč inkov i t imi s r e d s t v i i n f o r m a c i j , z l a s t i s f i l m o m . V l o g a f i l m a j e spe­c i f ična i n t u d i uč inkov i ta k o t p r i r a d i u , t i s k u a l i te le­v i z i j i . F i l m n a j b o l j prepr ič­l j i v o o m o g o č a n e p o s r e d n o s p o z n a v a n j e l e p o t i n v r e d n o ­s t i p o s a m e z n i h k r a j e v , p r o ­s t o r o v a l i o b j e k t o v , z g o d o ­v i n s k i h a l i k u l t u r n i h z n a m e ­n i t o s t i , s p o m e n i k o v i n p o ­d o b n o . F i l m s k i u s t v a r j a l c i s

f i l m o m n a najrazličnejše na­čine l a h k o m a n i f e s t i r a j o po­v e z a n o s t športa in t u r i z m a , v z g o j n o v p l i v a j o na r a z vo j športa i n t u r i z m a i n s t r o ­k o v n o p r i p o m o r e j o k razvo­j u o b e h .

I . m e d n a r o d n i f i l m s k i fe-s t i v a l športa i n t u r i z m a je g l e d e n a čas n e d v o m n o teht­n o i z b r a n . P o t r e b a p o izme­n j a v i izkušenj i n p r i m e r n e m d o g o v o r u , k a k o h i t r e j e razvi­j a t i t a d v a s o c i a l n a poja\.i s o d o b n o s t i , j e nedvomno a k u t n a , č ep rav i m a naša de­žela v t e h vprašanjih še malo izkušenj , s o na d r u g i s trani možnost i z a šport i n tur i zem i z r e d n e i n razpoloženje za n j u n r a z v o j optimistično. Fe­s t i v a l p a j e p r a v gotovo iz­r e d n e g a p o m e n a t u d i za naše f i l m s k e u s t v a r j a l c e na tem področ ju več je izkušnje, po­kaže jo s v o j e s p o s o b n o s t i .

I n i c i a t i v a z a organizac i jo f e s t i v a l a zasluži v se prizna­n j e . N e d v o m n o b o d o sklepi , s p r e j e t i n a te j mani f es tac i j i , k o r i s t n o v p l i v a l i n a ra zv športno-turist ičnih f i l m o v in s t e m t u d i n a r a z v o j športa i n t u r i z m a nasploh.«

-at

12. D K T O B E B 1966 * G L A S P A N O R A M A 5

C

Včeraj, v t o r ek , j e o d p o t o ­v a l iz J u g o s l a v i j e p r e d s e d n i k alžirčke r e p u b l i k e H u a r i B u -med i en . M e d o b i s k o m p r i n a s

•€ta obe d e l e g a c i j i i z m e n j a l i m n e n j a o n o t r a n j e m r a z v o ­j u obeh držav. V r a z g o v o r i h rso r a z p r a v l j a l i t u d i o m e d ­n a r o d n i h o d n o s i h . O b o drža­v i t rdno v z t r a j a t a , d a j e t r e --ba p r e n e h a t i z b o m b a r d i r a ­n j e m o z e m l j a D R V i e t n a m , u m a k n i t i rtuje e n o t e i z Juž­nega V i e t n a m a i n začeti p o ­ga j an j a n a p o d l a g i ženevsk ih s p o r a z u m o v .

S o d n i .proces p r o t i n e k d a ­n j e m u i n d o n e z i j s k e m u z u n a ­n j e m u m i n i s t r u d r . S u b a h d -r i u še v edno t r a j a . U g o t o v i l i s « , d a j e i m e l S u b a n d r i o v neki ziiriški i n n e k i t o k i j s k i banki n a v o l j o p o l m i l i j o n a d o l a r j e v ; obtožuje jo p a g a tudi, d a j e m e d p o t o v a n j e m pa S u m a t r i s p o d b u j a l l j u d ­stvo k u p o r u .

Ljudje in dogodkr N i č n i b i l o m e d o b i s k o m alž irskega m i n i s t r s k e g a p r e d s e d n i k a H u a r i j a B u -m e d i e n a , k i j e v t e h d n e h končal s v o j o b i s k v J u g o ­s l a v i j i , b o l j prepr ič l j i vega , k o t n j e g o v a r a z l a g a o v e ­z e h m e d alž irskim l j u d s t -

s k a j e po b e a e i a h H u a r i j a B u m e f l i e n a n a s t a l a p;>d d r u ­gačnimi p o g o j i k o t n e k a t e ­r e d r u g e a f r i S k e a r m a d e . V e s čas j e b i l a v s t a l n e m s t i k u z l j u d m i ; v času n a ­r o d n o o s v o b o d i l n e v o j n e p r o ­t i f r a n c o s k i k o l o n i a l n i o b l a -

Voditelj in vo'ak v o m i n alž irsko v o j s k o . V o j ­s k a j e po t i s t e m , k a r « e j e v A l ž i r i j i z g o d i l o z d a j n o s i l e c o b l a s t i i n n a n j o se o p i r a t u d i B u m e d i e n o v a v l a d a . T o d a z m o t n o b i b i l o m i s l i t i , d a j e t a o b l a s t o d ­t r g a n a o d l j u d i , d a j e b r e z s t i k a z n j i m i , d a j e zadržala m o n o p o l moč i . A lž i rska v o j -

s t i p a t u d i p o z n e j e j e i m o l a p o s l u h z a to , k a j j e p r a v i n k a j j e n a r o b e .

A l ž i r sk i v o d i t e l j , k i j e b i l v naših k r a j i h t o p l o s p r e ­j e t , j e p r a v z a p r a v ute leše­n j e alž irske v o j s k e , k i i m a takšen položa j v A l ž i r i j i . B u m e d i e n j e v o j a k s a m o po s k l e p a n j u i n odloč i tvah,

d r u nače p a b i m u n a u l i c i te?.!:o . p r i s o d i l i , d a j e p r i ­šel i z vo jašk ih v r s t . N a s v o j e m d r u g e m o b i s k u v t u j i n i , p r e d o b i s k o m v J u -g o s l . i v i j i j e namreč s a m o e n k r a t z a p u s t i l A l ž i r , k o j e odšel n a p r v o p o ­t o v a n j e k o t p r e d s e d n i k alž irske v l a d e v S o v j e t s k o z v e z o . Ž e t a k r a t p a j e o b v r n i t v i n a p r a v i l k r a t e k p o ­s t a n e k n a j u g o s l o v a n s k i h t l e h .

U r a d n i r a z g o v o r i so b i l i m e d o b i s k o m obširni. N a ­našali so se n a proučevanje s v e t o v n e g a položaja, k j e r j e . i m e l a v i e t n a m s k a v o j n a o -s r e d n j i p o u d a r e k . O b e v l a d i s t a z a r a d i položaja v V i e t ­n a m u i z r a z i l i s v o j e ne zado ­v o l j s t v o i n z a s k r b l j e n o s t . P r v i d e l r a z g o v o r o v , k i j e p o t e k a l v B e o g r a d u , j e b i l s k o r a j v c e l o t i posvečen

m e d n a r o d n i m o d n o s o m D r u g i d e l p o g o v o r o v p a j e p o t e k a l n a B r i o n i h . R a z g o ­v o r e so i z k o r i s t i l i z a r a z p r a ­v o o s e d a n j i r a v n i d v o s t r a n ­s k i h o d n o s o v i n proučeval i možnost i z a povečanje go ­s p o d a r s k e g a s o d e l o v a n j a . B u m e d i e n j e o b i s k a l v naši držav i v eč t o v a r n i n pod. jo-p o d j e t i j j e izražal m n e n j e , da j e b l a g o v n a i z m e n j a v a m e d o b e m a deže lama še n e ­z a d o s t n o r a z v i t a . A l ž i rc i b i z našimi g o s p o d a r s k i m i o r ­g a n i z a c i j a m i r a d i p r a v z d a j , k o razmišl ja jo o načrtih z a p r v o p e t l e t k o , s k l e n i l i t r d n e d o g o v o r e o g o s p o d a r s k e m s o d e l o v a n j u , s a j se p r a v z a ­p r a v šele s t e m načrtom začenja i z g r a d n j a a lž i rske i n d u s t r i j e , k i n a j b i b i ' a o s n o v a z a močnejše g o s p o ­d a r s t v o deže le .

1

J

P r e d s e d n i k b o l g a r s k e v l a ­de T e o d o r Z i v k o v j e p r i s p e l v p o n e d e l j e k v N i c o n a u r a d ­n i ob i sk v F r a n c i j o . V P a ­r i z u se bo s e s t a l s p r e d s e d ­n i k o m de ' G a u l l o m i n p r e d ­s t a v n i k i v l a d e . V S o l i j i o c e ­n j u j e j o , d a bo t a o b i s k priča o p o m e m b n i s p r e m e m b i n a e v r o p s k e m pol i t ičnem pr izo-r

• rišču.

T e d n i j e p r i s p e l v S a i g o n ameriški o b r a m b n i m i n i s t e r K«b:«rt M c N a m a r a . T u se b o z a ameriškimi vo jašk imi p o ­v e l j n i k i i n f u n k c i o n a r j i s a l -g o n s k e g a rež ima p o g o v a r j a l o vo jaškem i n pol i t ičnem p o ­ložaju v Južnem V i e t n a m u . Amer išk i 4 i s k p o u d a r j a , d a so ud l e j po v s a k e m v e m o b i s k u o k r e p i l i ške enote v V i e t n a m u

Sodelovanje Oldham-Kranj

David Amatt - štipendist Kranja S o d e l o v a n j e m e d p o b r a t e n i m a mestoma O ldham in K r a n j se v se b o l j n a š i r oko r a z v i j a . Z n o v i m š tudi jsk im l e t o m 1966 67 s t a o b a k r a j a i z m e n j a l a t u d i Studente. S t i p e n d i s t O l d -h a m a j e M i l a n T e p i n a , k i v A n g l i j i š tudira l i t e r a t u r o i n j e z i k , št ipendist k r a n j s k e obč ine p a j e 21- letni študent i z O l d h a m a D a v i d A m a t t , k i b o l e t o d n i v K r a n j u . S t a n u j e v D i j aškem d o m u n a Z l a t e m p o l j u ; p r i v a j a se n a našo h r a n o , študira p a n a G e o g r a f s k e m inšt i tutu v L j u b l j a n i .

L a h k o

n j e g o -a m e r i -

študirate? s e m g a ( p r e v a j a l e c B o r i s

P a k i s t a n s k e e n o t e s o v s o ­b o t o i n n e d e l j o o b s t r e l j e v a l e i n d i j s k e p o l i c i j s k e k a r a v l e . I n d i s k o o b r a m b n o m i n i s t r s t v o j e z a h t e v a l o , d a p r i d e j o n a k r a j i n c i d e n t a o p a z o v a l c i Združenih n a r o d o v .

— Kaj vprašal Česen ) .

» T r i l e t a s e m n a l o n d o n s k i u n i v e r z i študiral e k o n o m i j o i n g e o g r a f i j o o z . s e m se spe ­c i a l i z i r a l n a študij v l a d n i h s i s t e m o v . Z d a j b o m l e t o d n i p r i v a s , k j e r b o m v o k v i r u G e o g r a f s k e g a i n s t i t u t a študi­r a l p r e o b r a z b o v a s i o k r o g K r v a v c a v p o v o j n i h l e t i h : s p r e m e m b o v s o c i a l n i s t r u k ­t u r i p r e b i v a l c e v t e h v a s i , vk l jučevanje v i n d u s t r i j o , m i ­g r a c i j e , s p r e m e m b e v k m e ­t i j s t v u , v z r o k e z a v s e t e s p r e m e m b e , i t d . D e l a m p o d v o d s t v o m s o d e l a v c e v G e o ­g r a f s k e g a i n s t i t u t a d r . K l e -menčiča i n d r . V o j v o d e . T o b o prakt ičn i š tudi j , k i m i b o z e l o k o r i s t i l p r i m o j e m n a ­d a l j n j e m študi ju v Ang l i j i . «

— Imate kakšne težave z jezikom?

»Seveda j i h i m a m . j e T e p i n i p r i n a s , k e r z n a j e z i k ! Težave i m a m z l i t e r a ­t u r o z a študij, k i j o j e n a j ­v eč v nemščin i p a s e v e d a v s lovenščini . V s e m i m o r a j o preva jat i . «

— Kako pa vam je Kranj in Gorenjska?

všeč

>Pre l epa j e . Navdušen s e m , čeprav še n i s e m v s e g a v i d e l . V e s e l s e m , d a j o b o m l a h k o spoznal . «

— Pa konjiček?

»Zan ima m e n o g o m e t . T u d i p o p e v k e i z O p a t i j e , k i s e m j i h poslušal, s o m i b i l e všeč. V p r o s t e m času p a p o m a g a m B o r i s u Česnu n a tečajih a n ­gleškega j e z i k a n a D e l a v s k i univerz i . «

D a v i d u ž e l i m o u s p e h p r i študi ju i n p r i j e t n o b i v a n j e m e d n a m i .

-a t

Združitev Elite Drogerije

m

V jub i le jnem le tu mednarodnega tu r i zma

1967 - brez vizumov P r e t e k l i četrtek, 6. o k t o b r a

je z v e z n i izvršni s v e t s p r e j e l o s n u t e k z a k o n a o o d p r a v i v i ­z u m o v z a t u j e t u r i s t e v l e t u 1967, k i j e l e t o m e d n a r o d n e g a t u r i z m a . P r e d v i d e v a j o , d a b o predloženi z a k o n i z g l a s o v a l a t u d i z v e z n a skupščina.

P o t e m z a k o n s k e m o s n u t k u b o d o t u j c i i z k a t e r e k o l i drža­v e n a s v e t u l a h k o p r e s t o p i l i j u g o s l o v a n s k o m e j o , če b o d o i m e l i v e l j a v n a p o t n a d o v o l j e ­n j a a l i d r u g e v e l j a v n e p o t n e d o k u m e n t e . T a k o b o J u g o s l a ­v i j a v e r j e t n o p r v a dežela, k i

b o u k i n i l a v i z u m e z a v s e t u j ­ce , k a r b o n j e n p r i s p e v e k <k p r o s l a v i l e t a m e d n a r o d n e g a t u r i z m a . T a u k r e p j e h k r a t i p o s k u s , d a b i u k i n i l i v i z u m e z v s e m i državami , k i b i b i l e p r i p r a v l j e n e o p r o s t i t i o b m e j ­n i h f o r m a l n o s t i t u d i naše držav l jane .

Pred ložen i u k r e p b o n o v p r i s p e v e k naše države k m e d ­s e b o j n e m u s o d e l o v a n j u i n s p o z n a v a n j u . T o j e d o s l e d n o n a d a l j e v a n j e naše p o l i t i k e o d p r t e social ist ične s k u p n o s t i o b o d p r t i h m e j a h .

1. o k t o b r a l e t o s s t a se v K r a n j u združi l i t r g o v s k o p o d ­j e t j e E l i t a i n t r g o v s k o o b r t n o p o d j e t j e D r o g e r i j a - O p t i k a . D o 1960. l e t a j e D r o g e r i j a že b i l a v s k l o p u p o d j e t j a E l i t a , p o t e m p a se j e p o s l o v a l n i c a o s a m o s v o j i l a , d a b i n a t a način laže razšir i la s v o j o de­j a v n o s t . P r e d letošnjo z d r u ­ž i t v i j o s t a v s k l e p u D r o g e r i j e b i l i še p o s l o v a l n i c i O p o t i k a i n F o t o p a r t u m e r i j a . K e r p a j e t a d e j a v n o s t p o s t a l a z a K r a n j d e l o m a p r e m a j h n a , p o d j e t j e s a m o p a j e n i m o g l o z l as t ­n i m i s r e d s t v i razšir i t i , j e p r i ­šlo d o p o n o v n e združ i tve z E l i t o .

N a t a način se b o n o v o p o d j e t j e — E l i t a j e že p r e j p r o d a j a l a d r o g e r i j s k o i n tek­s t i l n o b l a g o — še laže spe­c i a l i z i r a l o . P o s l o v a l n i c a D r o ­g e r i j a v Prešernov i u l i c i b o , d o k l e r se ne b o p r e s e l i l a v n o v e p r o s t o r e ( s e d a n j a l e k a r ­n a n a T i t o v e m t r g u ) p o s l o ­v a l a o d s e d m e u r e z j u t r a j d o s e d m e u r e zvečer. K a s n e j e v zd ruženem p o d j e t j u p r e d v i ­

d e v a j o , d a b i s c o d d e l e k f o to -p a r f u m e r i j e združi l z O p t i k o , v s e d a n j i h p r o s t o r i h p a n a m e ­r a v a j o o d p r e t i kakšen d r u g s p e c i a l i z i r a n l o k a l E l i t e . V p o d j e t j u i m a j o še več načr­t o v , m e d d r u g i m t u d i u r e d i ­t e v k o n f e k c i j s k e t r g o v i n e v p r o s t o r i h b ivše k o m u n a l n e b a n k e i t d .

T r g o v s k o p o d j e t j e E l i t a j e p r e d d v e m a l e t o m a i m e l o šti­r i t r g o v i n e . O d 1964. d o 1966. i e t a j e z l a s t n i m i s r e d s t v i o d -4 j r l o šest n o v i h t r g o v i n : n a B L i d u , J e s e n i c a h , J e z e r s k e m i n v K r a n j u . V p r i h o d n j e p a n a m e r a v a j o o d p r e t i še t r i . T r e n u t n o s i v p o d j e t j u p r i z a ­d e v a j o , d a b i u s t v a r i l i č im­več s k l a d o v z a o b r a t n a s r e d ­s t v a ( k a r g re z a e n k r a t d e l n o t u d i n a račun o s e b n i h d o h o d ­k o v ) , d a b i se p o t e m laže s p e c i a l i z i r a l i , č l an i k o l e k t i v a se s t e m s t r i n j a j o i n p r a v i j o , d a b o d o v n e k a j l e t i h p o s v e ­t i l i več s r e d s t e v t u d i s t a n ­d a r d u , m e d d r u g i m s»anova-n j e m . A. Žalar.

Maks Dimnik 50-letnik D a n e s , 12. o k t o b r a , s l a v i p o ­

z n a n i jeseniški železar, druž­b e n i d e l a v e c i n p l a n i n e c M a k a D I M N I K , d i r e k t o r Železarske­g a i zobraževalnega c e n t r a J e ­s e n i c e , s vo j 50. r o j s t n i d a n . M a k s D i m n i k n i z n a n s a m o k o t s t r o k o v n j a k p r i i z g r a d -

I n j i n o v i h že lezarskih o b r a ­t o v i n v z g a j a n j u s t r o k o v n e g a k a d r a z a že lezarstvo, a m p a k t u d i k o t družbenopo l i t i čn i d e l a v e c , p l a n i n e c i n tur ist ični d e l a v e c . K o t družbeni d e l a v e c j e d e l o v a l v občinskih i n o k r a j n i h o d b o r i h t e r k o t r e ­publ iški p o s l a n e c . V p l a n i n ­s t v u d e l a že v s a l e t a o d r a n e m l a d o s t i i n j e d a n e s p r e d ­s e d n i k P D J e s e n i c e . P r a v o n i m a največ z a s l u g z a d o g r a ­d i t e v n o v e g a T ičar j evega d o ­m a n a Vrš iču . K o t tur ist ični d e l a v e c p a i m a z a s l u g e p r i i z g r a d n j i k r a n j s k o g o r s k e žič> n i če , r a z v o j u Vrš iča i n t r i ­g l a v s k i h žičnic.

K ž iv l j en jskemu j u b i l e j u čest i ta jo M a k s u D i m n i k u n j e ­g o v i s o d e l a v c i i n p r i j a t e l j i t e r m u že l i jo še v e l i k o u s p e ­h o v p r i n j e g o v e m d e l u . Če­s t i t k a m se pr idružu je t u d i uredniš tvo G l a s a .

Saša Oobrila

J* n

o H Ji V T J

P A N O R A M A « P A N O R A M A # P A N O R A M A « P A N O R A M A # P A N O R A M A # P A N O R A M A * P A N O R A M A © f A N O R A f

gorenjski Vpji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje h •~* —•—— ' —1 • *

Puškarstvo v Borovljah in uso puškarske strokovne šole

v Kranju Zgodovina c e l j s k e pu-

škarije in p ivske šole v Borovljah na J ^ k e m , kjer je bila leta lfy tftanovljena predhodnica D^ne puškar­ske strokovne S v Kran ju , sega zelo d\\^ nazaj. 2e Valvazor p o r o ^ t s v o j i knji ­gi » Topog ra^ vojvodine Koroške« (16%\' da so Bo­rovi je po vse^ vetu znane in da tam stai^, jo sami pu-škarji. kovači l jjčarji. Da je bi l ta kraj , a j še bolj znan kakor č^tes, je lah­ko verjetno, tukaj je bila v B o r o v i cvetoča in edina puška r^ »rt n a Av­strijskem. T^. je zvezana z vpadi Tuiv] slovenske pokrajine, k j j se začeli leta 1408. V i j t i s k a h je morala d ržav^ i t i na ob­rambo, zato jMjar Ferdi ­nand I. pokkjfta 1558 iz svetovno z n A j n e s t a Lie-ga ( L u t t i c h i j , 100 dobro izvežbanih ivejev in jih poslal v B^2r, kjer so položili teri^boroveljski

puškanski o b r t i . T u , v B o r o v ­l j a h , n a j b i se i z domače že­l e z a r s k e o b r t i žeb l jar jev i n ž ičar jev, v k a t e r i so b i l i p r a v p r e b i v a l c i B o r o v e l j i n o k o l i ­ce o d n e k d a j p o s e b n o s p r e t ­n i , r a z v i l a .puškarska o b r t ; o s k r b o v a l a n a j b i v o j s k o , g r a d o v e i n t r d n j a v e z orož­j e m . U s p e h i s o se k m a l u po ­k a z a l i . P o l e g d o b r i h žebl jar­j e v i n ž ičar jev so se i z u r i l i p r a v d o b r i puškar j i . V 4. z v e z k u s v o j e »S lave v o j v o d i ­n e K ran j ske « i z l e t a 1689 p r a v i V a l v a z o r , d a s o B o r o v -l j e p o v s e m s v e t u z n a n e . Te ­da j j e b i l a namreč v B o r o v ­l j a h že z e l o cvetoča i n p o l e g tega še e d i n a puškarska o b r t v A v s t r i j i .

V d o b i M a r i j e T e r e z i j e s o n a m e r a v a l i razšir i t i b o r o v e l j -s k o puškarsko o b r t v tehnič­n o naprednejšo m a n u f a k t u r o a l i t o v a r n o o rož ja p o b e l g i j ­s k e m o z i r o m a f r a n c o s k e m v z o r u . V t a n a m e n s o želeli n a b a v i t i p o t r e b n e s t r o j e v o m e n j e n i h državah t e r i zde ­

l o v a t i p o l e g pušk še t o p o v e i n g r a n a t e . T o d a z a r a d i po ­m a n j k a n j a s r e d s t e v i n po ­t r e b n e p o d j e t n o s t i načr tov n i s o i z v e d l i .

C e h b o r o v e l j s k i h puškar j ev j e o s t a l v s t a r e m s t a n j u . O b r t n a s v o b o d a , k i j o j e p r i ­n e s l o 19. s t o l e t j e , j e v z b u d i l a n u j n o p o t r e b o p o t e m e l j i t i i z o b r a z b i puškarskega n a r a ­ščaja, d a b i vzdrža l i v g o spo ­d a r s k e m t e k m o v a n j u . Z a h t e ­v a p o u s t a n o v i t v i s t r o k o v n e šole z a puškars tvo j e p o s t a ­j a l a v e d n o glasnejša. Šele l e t a 1878 j e a v s t r i j s k a v l a d a u s t r e g l a že l j i b o r o v e l j s k i h puškar jev i n u s t a n o v i l a p u ­škarsko s t r o k o v n o šolo. O b ­činska u p r a v a t r g a B o r o v l j e j e n a naj lepšem m e s t u p o s t a ­v i l a l ično i n p r o s t o r n o z g r a d ­b o ; v n j e j so b i l e s v e t l e i n p r o s t o r n e d e l a v n i c e z a p o u k v prakt i čnem d e l u i n učilni­c e s pr ipada joč imi k a b i n e t i z a teoret ičen p o u k .

P o z g l e d u puškarske s t r o ­k o v n e šole v B o r o v l j a h s o p o d o b n e šole u s t a n o v i l i v L i e g e , S t . E t i e n n e ( F r a n c i j a ) i n B i r m i n g h a m u ( A n g l i j a ) .

S t r o k o v n o šo lo z a puškar­s t v o v B o r o v l j a h so s m a t r a l i z a s l o v e n s k i učni z a v o d , k a j t i p o poroč i l ih i z šolskih l e t

1885/86 d o 1902/03 j e b i l o s k u p n o povp rečno štev i lo učencev s l o v e n s k e n a r o d n o ­s t i 26, učencev nemške n a ­r o d n o s t i p a s a m o 5. O d t ega l e t a d a l j e p a d o i z b r u h a sve­t o v n e v o j n e se je t o štev i lo b i s t v e n o s p r e m e n i l o i n z e l o n a r a s l o .

P o r a z s u l u A v s t r o - o g r s k e m o n a r h i j e s o j u g o s l o v a n s k e čete z a s e d l e s l o v e n s k i d e l K o r o š k e i n t a k o j j e s l e d i l a t u d i n a c i o n a l i z a c i j a s t a r e bo -r o v e l j s k e puškarske i n d u ­s t r i j e . T e d a j j e b i l v e l i k d e l b o r o v e l j s k i h puškar jev s l o ­v e n s k e g a koroškega r o d u . N a r o d n a v l a d a v L j u b l j a n i j e t o r e j p o izvršeni z a s e d b i K o ­roške t a k o j pr iče la s p r e u r e ­d i t v i j o puškarske šole v B o ­r o v l j a h . T o j i n i b i l o težko, k e r j e m e d b o r o v e l j s k i m i s l o ­v e n s k i m i puškarj i b i l o d o v o l j k v a l i f i c i r a n i h moč i , k i s o t a k o j p r e v z e l i s lužbo v n o v o p r e u r e j e n e m z a v o d u .

1. j u l i j a 1919 j e n a r o d n a v l a d a v L j u b l j a n i s p o r a z u m ­n o z vo j aško o b l a s t j o izroči­l a začasno v o d s t v o s t r o k o v ­ne šole z a puškarstvo v B o ­r o v l j a h p r i z n a n e m u s t r o k o v ­n j a k u i n bal ist ičar ju m a j o r ­

j u inž. d r . V i k t o r j u Jeločni-k u , v o j a škemu n a d z o r n i k u z a s e b n e puškarske i n d u s t r i j e v B o r o v l j a h . K e r j e k l juče šolskih p r o s t o r o v zadrževa l b ivš i r a v n a t e l j puškarske šole inž. A . K e s s n e r i n k e r so p r e v z e m a l i i n v e n t a r , se j e m o g e l r e d e n p o u k pr ičet i šele 1. d e c e m b r a 1919. O b

Paberki iz preteklosti V s r e d o . 10. o k t o b r a 1866.

l e t a s o B l e i v v e i s o v e n o v i c e m e d d r u g i m o b j a v i l e t u d i n a ­s l e d n j o v e s t :

»Trboje , 5. okt. — 30. dne u. m. zvečer med 8. i n 9. uro je bila naša vas v grozni nevarnosti, ko je začelo rav­no na sredi vasi goreti: hva ­la Bogu, da ni bilo vetra, in da je bilo dobrih ljudi tako hitro na pomoč, da sta po­goreli le dve hiši. Ve l ik po­močnik pa, katerega nikol i ne bomo pozabili, je — zraven nekega deželnega strelca 1. kompanije — bil lajtenant gosp. Ignaci Eržen: po kole ­nih je plezal v leseno hišo,

p r e v z e m u i n v e n t a r j a se j a u g o t o v i l o , d a s o b i l i , p r e d e n j e B o r o v l j e z a s e d l a j u g o s l o ­v a n s k a v o j s k a , o d n e s e n i i z pre i zkuševa ln ice o rož ja v s i puškarske šole i n pr ik l jučene d r a g o c e n i bal ist ični a p a r a t i , več ina r a z n i h p r i p o m o č k o v i n m o d e l i .

(Nadaljevanje prihodnjič)

k i je že vsa stala v p l a m e -nu, in iz postelje v z e l dva otroka, enega pol leta, d r u ­gega dve in pol starega, ter j u v naročje prinesel materi , k i je v br idkem joku že k o * prnela straha, da sta j i zgo­rela otročiča. Bog plati v r l e ­m u gospodu srčnost n j e g o v o ! «

L e t o s s m o o T r b o j a h — če j e naša d o k u m e n t a c i j a p o ­p o l n a — poročal i o b o l j v e ­s e l i h d o g o d k i h : o g o s t o v a n j u k v i n t e t a G o r e n j c i i n a n s a m ­b l a M i h e Dovžana. o ž i v ah ­n e m d e l u m l a d i n e , o r g a n i z a * c i j e Z Z B i t d . O rdečem p e ­t e l i n u n i k d a r . U p a m o ( po t r ­k a j m o v s i s k u p a j s p r s t o m p o m i z i , d a b o to r es d r ža l o^ d a b o m o t u d i v n a p r e j t a k o n a d a l j e v a l i .

Kovček z neba P r e b i v a l c i s o v j e t s k e v a s i

Z i r i k o v a v bližini U f e s o b i l i p r e d n e k a j d n e v i z e l o p rese ­nečeni, k o so zaslišali t r e s k , p o t e m p a n a c e s t i z a g l e d a l i d e l e kovčka, k i j e d o b e s e d n o

p a d e l z n e b a . Z b r a l i so j i h i n izroči l i p o s t a j i m i l i c e . P r i ­čela se j e p r e i s k a v a o i z v o r u kovčka i n ves p r i m e r so k a j k m a l u p o j a s n i l i .

L e še dese t m i n u t j e m a n j ­k a l o d o p r i s t a n k a potniškega l e t a l a p r i U f i , k o se j e l e t a l o z a m a j a l o i n s t r e s l o , v p r o s t o r z a p o t n i k e p a j e v d r l h r u p l e t a l s k i h m o t o r j e v . K a j se j e z g o d i l o ?

P o t n i k I. A . K a d i r o v , k n j i ­g o v o d j a i n r e v i z o r i z Baški-r i j e , se j e vračal s službenega p o t o v a n j a . Nave l iča l se j e m i r n e g a s e d e n j a n a sedežu, z a t o j e v s t a l i n odšel v z a p r t p r o s t o r v r e p u l e t a l a . T a m je o d p r l prt l jažni p r o s t o r i n pričel i s k a t i s v o j kovček.

T o n j e g o v o o p r a v i l o p a b i se b i l o l a h k o končalo k a t a ­s t r o f a l n o , saj b i b i l l a h k o m o ­čan zračni t o k p o k v a r i l s t a ­b i l i z a t o r l e t a l a . K a d i r o v j e namreč o d p r l z u n a n j a v r a t a i n zračni t o k j e » izsesal« k o v ­ček n e k e g a p o t n i k a i z l e t a l a . N a v s o srečo se j e v t e m tre ­n u t k u znašla t a m t u d i s t evvar -d e s a i n s k u p a j s K a d i r o v o m z a p r l a v r a t a .

Škodo z a r a d i r a z b i t e g a kovčka b o d o p o t n i k u p o v r n i ­l i . K a d i r o v p a se b o m o r a l z a g o v a r j a t i p r e d sodiščem.

Zakonei nezaželeni V K a l i f o r n i j i j e n a s t a l p r a ­

v i r a j z a s a m c e . Oženjeni n i ­m a j o v s t o p a . 248 s t a n o v a n j v e l i k e g a novega s l a n o v a n j s k e -

j g a b l o k a j e n a m e n j e n i h l e i s a m c e m . G o r j e n a j e m n i k u , k i i se oženi : p o p o g o d b i m o r a i n e m u d o m a z a p u s t i t i s t a n o v a ­

n j e . O b i s k i p a so d o v o l j e n i o b v s a k e m času.

Kanal premagal dečka

N e m i r n i L a M a n c h e j e p r e d d n e v i 14-Ietncga B r v a n a M o r -r i s a p o e n e m d n e v u p l a v a n j a le p r e m a g a l . P r a v z a p r a v nič čudnega, sa j j e B r y a n s s v o j i ­m i l e t i najmlajš i m e d v s e m i , k i so h o t e l i p r e p l a v a t i k a n a l .

T o d a n j e g o v t r e n e r j e s a m o ­z a v e s t n o i z j a v i l : »Dečku b o u s p e l o , sa j z m o r e t u d i 30 u r p l a v a n j a , če j e po t rebno . « N a žalost se n j e g o v a n a p o v e d n i i z p o l n i l a . B r v a n j e z a p l a v a l s f r a n c o s k e o b a l e z j u t r a j o b šestih i n se 17 u r uspešno u p i r a l v a l o v o m . V čolnu ga j e s p r e m l j a l a n j e g o v a m a t i , k i j e junaškega dečka h r a n i l a z m l e k o m , čoko lado i n kokoš j o j u h o . N a p r a g u z m a g e , l e d v e m i l j i p r e d D o v r o m , j e B r v a n o m a g a l .

T a k o i m a r e k o r d najmlajše­ga p l a v a l c a čez L a M a n c h e še v e d n o E l e o n o r a M o d e l i i z S a -e r a m e n t a k i j e l e t a 1946 pre­p l a v a l a k a n a l v 15 u r a h i n 30 m i n u t a h čeprav je i m e l a t a k r a t s a m o 14 l e t i n pet m e s e c e v . B r v a n j e n e k a j me­secev mlajši o d n j e .

Črno morje v bazenu

V S e v a s t o p o l u s o n a i n s t i ­t u t u z a b i o l o g i j o južnih m o ­r i j u s t a n o v i l i n o v a k v a r i j . V n j e m j e Črno m o r j e v m a l e m , v p o s e b n i z g r a d b i v p o d v e l i k o k u p o l o

O s r e d n j i b a z e n i m a p r e m e r 10 m e t r o v , g l o b o k p a j e 2,5 m e t r a . V a k v a r i j u go j e pe t ­n a j s t v r s t c r n o m o r s k i h ž ival i i n r i b .

E n b a z e n s o do loč i l i z a m o r s k e ž ival i i z I n d i j s k e g a o c e a n a . M e d d r a g i m n a j d e m o t a m t u d i o k r o g 100 k g težko že lvo .

R i b e s o se ž iv l jenju v a k ­v a r i j u i z v r s t n o p r i l a g o d i l e , c e l o » k a t r a n « , k o t i m e n u j e j o č rnomorskega m o r s k e g a p s a . 2 e n e k a j d n i p o t e m , k o so g a s p u s t i l i v b a z e n , j e začel z a ­d o v o l j e v a t i s v o j e grabežne n a g o n e .

Ženski Robinzon N e n a v a d n o ž i v l j en je ž iv i

19- le tna A v s t r a l k a T e r r y R i d -gvvav. P r e d l e t o m d n i j e p o ­s t a l a ženski R o b i n z o n i n ž iv i č is to s a m a n a n e k e m o t o k u v P a c i f i k u . Prež iv l ja se s sa ­dež i - in z r i b a m i . N j e n a e d i n a družba j e maček T h o m a s . P r e d k r a t k i m j e d e k l e pr i če lo t u d i o b d e l o v a t i z e m l j o .

Predčasen odpust iz vojske

V o j a k G i o v a n n i C e r i n o i z N e a p l j a se j e p o k r a t k e m do ­p u s t u v r n i l v vo jašn ico s k u p a j z ženo i n s e d e m l e t n o hčerko t e r z a h t e v a l , n a j g a predčas­n o i z p u s t i j o i z v o j s k e . S v o j i m n a d r e j e n i m j e C e r i n o d e j a l : »Če n i k j e r n e d e l a m , k a k o n a j p o t e m prež i v l j am ženo i n hčerko? « Vo j a ške o b l a s t i s o z a p r i z a d e v n e g a druž inskega oče ta t a k o j pr i če le i s k a t i možnos t i z a predčasen o d p u s t i z v o j s k e , h k r a t i p a s o n j e g o ­v o ženo i n hče rko p o s l a l e n a z a j v N e a p e l j .

Nenavaden pohod veveric

V e v e r i c e so l e tos n a F i n ­s k e m d v a k r a t v z b u d i l e v s e ­splošno p o z o r n o s t : prv ič , k o j e v o j s k a t eh ž iva l ic z r d e ­č im k r z n o m pričela s v o j o s e ­l i t e v s s e v e r a n a j u g s a m o za t o , d a b i našla s m r t v j e ­z e r u P a i j a n n e . N a r a v o s l o v c i , k i j i h j e t a k o obnašanje p r e ­s e n e t i l o , r a z i - k u j e t e l e s c a t e h ž ival i , d a b i našli v z r o k t e g a čudnega »pohoda s m r ­t i « .

Z a z n a n s t v e n i k e j e b i l a n e ­n a v a d n a t u d i u g o t o v i t e v , d a j e d o v e v e r i c e o s t a n k e o b r a n i h j a g o d n a L a p o n s k e m . Z a t o so t e ž ival i zaščitil i z z a k o ­n o m , d a b i l a h k o preuči l i t a n e n a v a d n i p o j a v .

Najstarejši študent na svetu

92- le tn i g e o r g i j s k i k m e t

G e o r g e Papalašvi l i j e d i p l o m i ­

r a l n a u n i v e r z i n a r o d n e k u l ­

t u r e , k j e r j e o b i s k o v a l d v o ­

l e t n i tečaj . B i l j e v e r j e t n o

najstarejši študent n a s v e t u .

Papalašvi l i se j e od loč i l , d a

b o n a d a l j e v a l študij p o d o l ­

g e m p r e m o r u : k o n e c p r e t e k ­

l e g a s t o l e t j a j e končal o s n o v ­

n o šo lo . V času d v o l e t n e g a

šolanja n i z a m u d i l n i t i e n e

učne u r e . V e l i k o z a n i m a n j a j e

p o k a z a l p r e d v s e m z a p o l i t i k o

i n z g o d o v i n o .

S s v o j i m i 92 l e t i z n a P a p a ­

lašvil i n a p a m e t p e s e m V i t e z

v t i g r o v i kož i , k i i m a 1700 ver­

z o v !

Miha Klinar: Mesta, in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja # Miha Klinar: Mesta,

» T u d i m e s m o j ih dale.« j i roke brez prstanov. » A tudi d r u g o zlatnino in dragocenosti! y^©gastvo bi dale za zmago naše nepremagljive vojske na kopne^ ju morju, kjer so te dni začele neusmiljeni boj proti sovražne^,jnemu in trgovskemu brodovju naše nenadkriljiVe podmornice,

Potem Polzmannova pokaže ^ fcehno zlato verižico.

» N e m š k i m ženam ni žal, & morajo odpovedati tak im stva ­rem i n j i h žrtvovati za domoviy,

štefi jo samo osorno po#^ lEako si sploh drzne pr i t i ta ženska k njej. Je pozabila, k^|<jh«o j i je, kma lu bo dve let i od tedaj, pokazala vrata in ji g u d a l a delo.

» V e r es vel iko žrtvujete, ^ » pravi, posmehljivo. »Zato so vaši mož j e lahko doma ai vaši ^ d «iti, medtem ko moj otrok m še mi l i joni drugih otrok 6trad» ymare od gladu.*

»Predrznost! Nesramnost! *vyr»o b i vas bilo treba zapret i ! * vrešče penzberške gospe. »Izg\|i vas b i lo treba!*

» Z a Penzbergom ne bom Vseeno bom ostala do konca vojne tu in počakala na može^^bev. «

» C e vas bo sploh še hotel, » h i h i t a Hubnerjeva. » In če se bo sploh vrnil!« pridruži tudi Polzmannova. » A če se bo, bo lahko ugri^/boljši ko« kruha, kakor ste v i , *

je Straussova celo nesramna. »M i s l i l a sem, da so gospe >* krogov bolj spodobne, « p r a v i

Stefi i n z a p r e vrata. » V a š o nesramnost si boste bj fl zapomni l i , - j i z a g r o z i S t r a u s -

in m o l e d o v a l i ekre-g nas , a b o -E O V P .

- L a h k o bos t e po kolenih m o g luhe . «

I n t a k o se s tem dnem ^ fe ostrejša g o n j a penzberških ruogočnikov proti Stefi.

S t e f i se ne z m e n i z a n j o . T o d a že s r e d i f e b r u a r j a m o r a z a m e ­n j a t i v e r i ž i co i n poročni p r s t a n z a ž iv i la .

2 B r a t A n t o n piše i z R a d g o n e ; t j a so ga p o s l a l i i z l a z a r e t a . Z d a j

toži , d a i m a m a l o h r a n e , d a puščajo v o j a k e v k a s a r n i d o b e s e d n o s t r a d a t i i n d a n a j m u , če m o r e , pošl je k d a j p a k d a j k a k p a k e t s preprečencem a l i kakšnim s u h i m m e s o m , k i se n e p o k v a r i .

P i s m o j o s p r v a u j e z i . A l i b r a t r e s m i s l i , d a o n a ž i v i v i z o b i l j u i n d a j e l a k o t a v Nemč i j i manjša k a k o r v A v s t r i j i . K o b i i m e l a d e n a r z a p i s m o , b i m u t a h i p o s t r o o d p i s a l a , če m i s l i , d a v v o j n i c i v i l i s t i b o l j e ž i v e k a k o r v o j s k a .

A čez n e k a j d n i p r e j m e n o v o b r a t o v o p i s m o , v k a t e r e m j o p o n o v n o r o t i , n a j m u k a j pošl je .

T u d i n a s hoče j o i z s t r a d a t i , d a b i n a s p r i j e l o v ese l j e , d a b i se p r o s t o v o l j n o j a v i l i v p o h o d n i b a t a l j o n i n odšli n a f r o n t o , k j e r h r a n e v o j a k o m še ne p r i m a n j k u j e . T o d a j a z s e m v z t r a j e n . F r o n t a m i j e t r d o u s t r o j i l a kožo . K o b i domači ne b i l i n a o n i s t r a n i f r o n t e , b i p i s a l domač im. T a k o p a i m a m s a m o tebe , čeprav si v Nemč i j i . T o d a d o B a v a r s k e j e s e d a j žal, b l i že k a k o r d o B o r j a n e . Čeprav b i j o r a d v i d e l o d daleč, m e t r e n u t n o nič n e m i k a , d a b i šel n a soško f r o n ­to . Z a t o m e r a z u m i i n n e p u s t i m e u m r e t i o d g l a d u .

K a k o d a t a k o o d k r i t e g a p i s m a n i z a p l e n i l a c e n z u r a , s e S t e f i začudi, a p o t e m v i d i p o k u v e r t i i n z n a m k i , d a j e A n t o n p i s m o o d d a l n a c i v i l n i pošti i n d a n a z a d n j o s t r a n n i n a p i s a l s v o j e g a n a s l o v a .

P r e v i d e n j e i n z v i t . T o j i j e všeč. Č l o v ek n a j s e i z o g i b a b o j a , če n e ve z a k a j se b o r i . Z a t e b i m u p r a v r a d a p o s l a l a p a k e t z ž iv i l i , a k a j k o g l a d u j e t a t u d i z o t r o k o m .

T a k o toži t o f e b r u a r s k o n e d e l j o M a r e k o v i . » T e ž k o j e , « p r a v i M a r e k o v a , n a t o p a j o s k o r o očitajoče vpraša,

z a k a j s e n e z a p o s l i v t o v a r n i g r a n a t v S t a r n b e r g u , k a k o r s e j e o n a , Saškova, I r m g a r d i n še n e k a t e r e d r u g e .

V t o v a r n o g r a n a t ? O t e m j e že razmišl ja la, t o d a n e s a m o vožn ja i n c e l o d n e v n a o d s o t n o s t , v k a t e r i b i b i l o t r o k prepuščen z o p e t E b -n e r j e v i a l i s a m e m u s e b i , n e s a m o to, še v e l i k o b o l j j o j e odvrača la o d t e z a p o s l i t v e m i s e l , d a b i m o r a l a i z d e l o v a t i g r a n a t e , s r e d s t v o z a u b i j a n j e l j u d i .

» C e boš t a k o t e n k o v e s t n a , p o t e m b o s t a o t r o k i n t i v n e k a j m e ­s e c i h s h i r a l a i n m o r d a c e l o p o g i n i l a . C e s e moški n i s o nave l iča l i v o j s k o v a t i i n če se n e u p a j o p o s t a v i t i p o r o b u s v o j i m o f i c i r j e m i n g e n e r a l o m , z a k a j na j b i b i l e bol jše o d n j i h žene, k i m o r a m o s k r ­b e l i z a o t r o k e , d a ne b o d o p o g i n i l i o d g ladu , « s i M a r e k o v a n e d e l a n o b e n i h p r o b l e m o v i n oč i tkov z a r a d i t e ga . » Č l o v e k m o r a dela<ti i n s lužit i ; če se hoče z o t r o k ; p r e b i t i s k o z i ž iv l jenje . «

» T o j e r e s . A v e n d a r . . . « » K a j v enda r? « vpraša M a r e k o v a s k o r o z mošk im g l a s o m . x O b c s v a socJuhstki!«

» I n če s v a ? « p r a v i M a r e k o v a . » M o r d a j e c e l o k o r i s t n o , d a j o č imveč s o c i a l i s t k z a p o s l e n i h p r i t e m d e l u . B o g v e , če nekoč v e n d a r l e n e b o d o p o t r e b o v a l i g r a n a t , d a končajo v o j n o z r e v o l u c i j o - r eče b o l j v oprav ič i lo , k e r , če j e o d k r i t a , t u d i n j e j t o d e l o n e l e z i p r i s r c u . S i c e r p a v S t a r n b e r g u g r a n a t e s a m o o b l i k u j e j o , b a r v a j o i n p o l ­n i j o . D e t o n a t o r j e v s t a v l j a j o v I n g o l s t a d t u , k j e r j e g l a v n a t ova rna . " » M i s l i n a o t r o k a ! C e b o šla, b o t u d i k r u h a več . N a m e s t o d v a j s e r t i h g r a m o v , g a boš p r e j e m a l a četrt k i l o g r a m a d n e v n o . I n t u d i m a r ­g a r i n e , t e g a n o v e g a čudeža, k i nadomešča p o m a n j k a n j e m a s l a i t i m a s t i , b o v e č . *

S t e f i s e še n e m o r e odločit i . S e v e d n o i m a m o r a i n e p o m i s e k e . ' T o d a že n a s l e d n j i večer j i p r i d e M a r e k o v a p o v e d a t , d a jc g o v o r i l a z inžen i r j em R i c h a r d o m , d i r e k t o r j e m i n s o l a s t n i k o m t o v a r n e , č e b i l a h k o z a p o s l i l n e k o n j e n o p r i j a t e l j i c o .

» Po ju t r i šn j em se p r i d i p redstav i t . «

S t e f i j e z a r a d i n a g l e g a p r e o k r e t a s v o j e g a ž iv l j en ja n e k o l i k o pre-J senečena. T o d a d r u g e g a j i n e kaže . O t r o k a i m a . I n s k r b e t i m o r a z a n j .

K o n a s l e d n j i d a n p o v e S l a v k u , d a b o šla d e l a t v S t a r b e r j , j o s a m o žalostno p o g l e d a .

» A z a k a j t a k o daleč, m a m a ? Z a k a j t a k o da leč?«

S l a v k o b i r a j e , d a b i m a m a o s t a l a d o m a . Z a d n j e čase je z o p e t t a k o s a m i n nesrečen. S a m o s l e p e g a s t r i c a i m a i n t e t o E b n e i j evo. ' T o d a t a d v a n i s t a o t r o k a , d a b i m u l a h k o n a d o m e s t i l a p r i j a t e l j e . ' D r u g i o t r o c i p a g a n e m a r a j o več . O d k a r s o p e l j a l i m a m o žandarj f m i m o šole i n j o p o t e m z a p r l i , s e s p e t počuti m e d sošolci k a k o r t u j e c . A t e g a d o s l e j n i potož i l še n i k o m u r , n i t i m a m i n e . B o ; i se* d a b i b i l a p o t e m m a m a žalostna. Z a t o r a j e o t e m molč i i n s v o j e t r p l j e n j e z a p i r a v a s e .

T u d i S t e f i opaža, d a j e S l a v k o >postal čudno molčeč . \ \ n . . a r z a m e n j u j e t a m o l k i n o t r o k o v o z a p r t o s t v a s e z n j e g o v o r e s n o b o i n s k r b j o z a šolo. N i t i n e s l u t i n e , k a k o m a l o j e z a d n j e čase o! r o k u d o šole. N e v e , d a j e S l a v k u na jveč ja m u k a i t i v šolo. N a j r a j e b i s p l o h v e č ne šel i n v e d n o p o g o s t e j e m u pr išepetava n e k a m i set* d a b i p o b e g n i l t j a daleč d o l i n a j u g k d e d u i n k b a b i c i i n k t-: t a m v B o r j a n o .

A k a j k o v e , d a j e t a m d o l i n e k j e f r o n t a , s a j v e n d a r p r e b i r a časopis i n včasih b e r e t u d i o k r a j i h , k i j i h p o z n a . T o d a p r e k o f r o n ­t e n e m o r e . S a m o p r e k o Šv ice i n I t a l i j e v o d i p o t d o B o r j a n e \ t u s o m e j e im še d r u g e o v i r e , o k a t e r i h razmiš l ja , k o p o t u j e d ! p o z e m l j e v i d u , p r e d k a t e r i m včasih s e d i u r e i n u r e .

O m a m a , m a m a p r a v nič n e v e , k a k o m u j e h u d o . I n z ' b o S l a z o p e t d e l a t v n e k o t o v a r n o . V o z i l a s e b o t j a . V s t a j a l a bc ob) štir ih z j u t r a j i n o d h a j a l a , vračala p a s e b o šele » v e č e r .

T a k e m i s l i ga g l o d a j o b o l j o d g l a d u .

S

3 S E N E K A J O S I M O N U . G R E G O R Č I Č U 12. O K T O B E R 19P6 * G L A S

T e d e n se t a k o h i t r o o b r n e ! Ca.sa za i s k a n j e i n p i s a n j e p a j e t ako r n a l o ! P a t u d i p r o s t o r 1

v l i s t u , k i m o r a h i t e t i i n r e ­g i s t r i r a l i p r e d v s e m t ekoč « ' d o g o d k e , j e z a naša razmiš- • l j a n j a o v e l i k i h k u l t u r n i h i l j u d e h i n n j i h družbenem o k o l j u , r a z u m l j i v o , g o t o v o p r a v natančno določen i n t e s ­n o o m e j e n . Včasih p a je to k a r n e k a k o p r a v . S a j v s a k -t e r i t e d e n p r i n e s e n o v e p o ­b u d o i n n o v a p i s m a , k i h r a b ­r e a l i k a j d o p o l n j u j e j o a H ce l o p o p r a v l j a j o . Z a t o p a za naša p i s a n j a n i k o l i ne z m a n j ­k a s n o v i . S e v e d a b i b i l o s p r o t n o p o p r a v l j a n j e i n i z p o ­p o l n j e v a n j e k a j nevšečno b r a n j e . Z a g o t o v o p a je , d a se s l e h e r n a m i s e l , p r e d l o g , p o ­p r a v e k i n d o s t a v e k s k r b n o r e g i s t r i r a z a m o r e b i t n e k a ­snejše o b j a v e .

K M E T — d P O E T

V p e s n i k o v e m ž iv l jenjepisu (ne l e v n j e g o v i h p e s m i h ! ) z a s l e d i m o , k a k o n a r a v n o s t b o l e s t n o , se j e S i m o n G r e ­gorčič h o t e l v r n i t i k z e m l j i , d a b i se zope t z a k o r e n i n i l v a ­n j o .

S i n z e m l j a k a n a g o r s k i k m e t i j i v se drugače dož iv l ja s v o j o p o v e z a n o s t z r o d n o g r u d o , k a k o r k a k o t r o k r a v ­n i n s k e k m e t i j e . I n t a k o j e • Gregorčič, četudi ž e z d a v n a z d o m a , v n e t o p o d p i r a l očeta, d a se j e domači ja i z m o t a l a i z do l gov . P o t e m p a s i j e n a H r i b u p r i Gradišču k u p i l p o ­ses tvo z v i n o g r a d o m . K u p i l g a je z a h o n o r a r j e , k i j i h j e d o b i l o d s v o j i h » P o e z i j « . . . T o je b i l o 1.1882.

R a d j e s a m sebe i m e n o v a l z a » kme ta -poe ta « i n p r a v nič n i m a r a l k a m d r u g a m , v laž­j e službe. O d k l o n i l j e l e p o

službo d v o r n e g a k a p l a n a p r i k n e z u W i n d i s e h g r a e t z u , n i m a r a l z a k u r a t a k o m e s t o v l j u b l j a n s k i p r i s i l n i d e l a v n i c i , t u d i k a t e h e t s k e službe n a go­riški r ca i l k i n i h o t e l .

Že le l j e o s t a t i n a deže l i , m e d p r e p r o s t i m i k m e t i c i i n se s s v o j i m i s l a b o t n i m i s i l a ­m i r a j e posvečal s v o j e m u v i ­n o g r a d u . Bežal j e od l j u d i , k i so m u z a d a j a l i l e r a n e . . .

T u , n a H r i b u , j e Gregorč ič » k m e t o v a l « v s e d o l e t a 1903, k o j e po s e s t v o z a r a d i b o l e z n i m o r a l prodeitt i n se p r e s e l i t i v G o r i c o , b l iže k z d r a v n i ­k o m .

N a t o Gregorč ičevo » k m e ­t o van j e « i n n a to n j e g o v o srčno žel jo, d a b i v e i j a l z a » kme ta -poe t a « , m e j e ž i vo o p o z o r i l a k a r t i c a , k i m i j o j e p o k a z a l a s o p r o g a p o k . g i m n a z i j s k e g a r a v n a t e l j a p r o f . K m e t a . P o v a b i l a m e je v s vo j d o m i n položila n a m i ­zo s t a r o d o p i s n i c o s s l i k o »c . k . poš te « , g r a d u S t r m o l a i n župne c e r k v e » P o z d r a v i z Ce rke l j « .

K a r t i c a n i b i l a n i k o l i o d d a ­n a n a pošto — p r e d r a g o c e n a j e , saj nos i n a s l i k o v n i stra.-n i i z v i r n i Gregorč i čev a v l o -g r a f s sv inčn ikom:

Kmetu-nčilelju, vrlemu dece vzgojitelju — v prijazen spomin — Slovenije sin!

S. Gregorč ič 29. 7. 1906, o m r a k u

P o s v e t i l o je b i l o n a p i s a n o zvečer v " i n t i m n i .družbi p r i . K m e t o v i h v C e r k l j a h , n i t štiri mesece p r e d p e s n i k o v o s m r t j o . . .

Oče p r o f . K m e t a j e b i l namreč t eda j nadučitel j v C e r k l j a h i n d o b e r p r i j a t e l j I v a n a H r i b a r j a , k i j e t u d i i m e l s v o j o hišo s r e d i C e r k e l j . V n j e n e m pri t l ič ju seda j p o ­s l u j e k r a j e v n a pošta, z g o r a j so s t a n o v a n j a . P o sporoči lu p r o f e s o r j e v e v d o v e , k i se p e ­s n i k a osebno s a m a še d o b r o s p o m i n j a — saj j e h o d i l k n j e j v t r g o v i n o ,po c i g a r e — j c S i m o n Gregorčič o b i s k o v a l I v a n a H r i b a r j a , n j e n e g a s t r i ­ca v C e r k l j a h i n ne n a S t r -m o l u . T a k o sporoč i lo m i j e p o s l a l t u d i s t a r i v r t n a r E r -m a n , k i se t e d a n j i h r a z m e r še d o b r o s p o m i n j a .

T a k o n a s j e -06860113 i g r a » K m e t - u č i l e l j « i n * J C m e t -poe t « p r i p e l j a l a do z a n i m i v e . Gregorč ičeve n a j d b e v K r a ­n j u .

S E ŠT IRJE R O K O P I S I V s v o j i z a s e b n i z b i r k i s k r b ­

no h r a n i m štiri d o p i s n i c e , p i ­s a n e z Gregorč ičevo r o k o i n n a s l o v l j e n e n a d e k a n a I v a n a V e s e l a v T r n o v e m p r i I l i r s k i B i s t r i c i .

D a t u m i , k i j i h d o p i s n i c e nos i j o , s o : 27. 8. 1898.. 5. 9.

l j en j e v do ločeno s m e r a l i s k r a t k a : n a p o t k i , n a s v e t i ) .

Gregorč ičeva z a d n j a k a r t i ­c a p a je t u d i z l i t e r a r n o -z g o d o v i n ? k e g a stališča z a n i ­m i v a , saj g o v o r i o p e s n i k o ­v e m pričakovrinju V e s e l o v e ruške A n t o l o g i j e . Sprašuje, k a j z da j p r e v a j a t e r a p e l i r a n a V e s e l a , na j s e s p o m n i n a s o d e l a v c a Aškerca i n T r n o v c a v T r s t u . P e s n i k zakl jučuje sporoči lo s p o z d r a v i , p i s a n i ­m i v r u s k i c i r i l i c i . P r i j a t e l j a V e s e l a d o b e s e d n o n a s l a v l j a z »Ve l i č a s tn i « , s a m p a s e p o d p i s u j e » T v o j s t a r i S. G r e ­go rč i č « .

V E ! > N O V E S E L I I V A N V E S E L P o s e b n o mla jše časti lce

Grego rč i č eve b o z a n i m a l o , k d o n e k i j e b i l t a » v e l e čas t -n i « , -k i s o m u b i l e n a m e n j e n e naštete p e s n i k o v e d o p i s n i c e i n g l o b o k o spoštovanje » g o r i ­škega -slavčka«?

B i l j e I v a n V e s e l ( r o j en IG. 8. 1340, m r l 10. 12'. 1900), G o r e n j e c p o r o d u , m a r k a n t ­n a , v s e s t r a n s k a d e l o v n a o seb - , n o s t . D u h o v s k i p o k l i c ga n i n i k o l i o d d a l j i l o d d e l a .za s l o ­v e n s k i n a r o d . S p a d a l j e v v r ­s t e o n i h n a r o d n i h d u h o v n i ­k o v , k i s s v o j i m d e l o m n i s o n i k d a r n e t i l i b r a t o v s k i h s p o ­r o v i n n i k d a r p o g l a b l j a l i p r e ­p a d o v m e d r o j a k i razl ičnih s v e t o v n i h n a z o r o v . L a h k o b i c e l o r e k l i , d a j e b i l I v a n V e ­se l g l ede s v o j e n a r o d n e z a ­v e d n o s t i Ln k u l t u r n e d e j a v ­n o s t i v z o r n i k s v o j i m pozne j «

n e k a j l i t e r a r n i h d e l . V s a s o k a r žarela o d a v t o r j e v e v n e ­m e z a »naroda s vobodo « .

ZSe v 1. 1864 p a z a s l e d i m o v » G l a s n i k u « , v » Z o r i « i n v I » C v e t j u « v r s t o V e s e l o v i h p e - > sniških p r e v o d o v i z ruščine. Z a to d e l o j c mladeniča o g r e l p r v i p r e v a j n t e l j r u s k i h t e k - > s l o v v s lovenščini , A n t o n Z a -k e l j — R o d o l j u b L e d i n s k i (1816 — 1868). T a j e p c d a r i l V e s o l u r u t i c o l i t e r a r n o a n t o ­l o g i j o i z 1. 1832 » S j e v e r n i j e 1

c v j e t i « . P o b u d a j e b i l a t u : V e s e l j e p o s l e j k a r s i p a l p r e ­v o d e Iz H o m j a k o v a , Puškina, V j a z e m s k e g a , K r v l o v a , N e -h r a s o v a i n d r u g i h . P r a v p o ­s e b n o v ese l j e p a j e V e s e l i m e l z L e r m o n l o v i m i n , seve­d a , Pušk inom.

N o b e n kasnejši p r e v a j a l e c r u s k e v e z a n e besede v s l o ­venščino, n i z m o g e l lepše j e ­z i k o v n e p r e o b l e k e z a Pušk i ­n o v » G v a d r l k v i v i r « :

Lcliak zefir pihlja nemir. Šumi, beži Gvadalkvivir. Glej, izšla je luna zlata, tiho, čuj, gitare glas .. . Na balkon Španjolka mlada je oprla se ta čas. Lehak zefir pihlja nemir. šumi, beži Gvadalkvivir.

Z b r a l j e p o t e m I v a n V e s e l s v o j e najbol jše p r e v o d e i n

m. 7~

1898., 15. 11. 1898. i n 20 . « . 1900. — V s e štiri d o p i s n i c e s o b i l e o d d a n e n a pošto v R e n -čah. P r v a i n t r e t j a n o s i s l i k o G o r i c e , n a d r u g i s o Renče, n a četrti pa j e Gradišče p r i Prvač in i .

N a p r v i i n t r e t j i d o p i s n i c i se n a h a j a l e čestitka za g o d i n k r a t k o sporoči lo o p o s l a ­n e m v i n u . — D r u g a i n četrta p a s ta n a gos to p o p i s a n i z d r o b n i m e t n o g r a f s k i m p e s n i ­k o v i m r o k o p i s o m .

N a o b e h se p r i j a t e l j u d e k a ­n u z a h v a l j u j e z a » dob r e i n ­t enc i j e « ( l a t i n s k a b e s e d a z a u s m e r j e n o s t , n a m e n , s t r e m -

šim d u h o v n i m s o b r a t o m , k o t s o b i l i , n . p r . , S i m o n G r e g o r ­čič, T o m o Z u p a n , F r a n S . F inžgar , K s a v e r Meško , J a ­n e z J a l a n i n d r u g i .

C e sežemo v z o r n o m l a d o s t V e s e l o v o , že ga o m e n j a s l o ­v e n s k a l i t e r a r n a z g o d o v i n a : p r a v o n je b i l t i s t i m l a d i se-meniščnik, k i j e o d b e n e d i k ­t i n s k e g a m e n i h a Blaža Z i m e z v e d e l z a h i s t o r i j a t Prešerno­v e g a » P o v o d n e g a m o ž a « i n to , s i c e r v pesniški i n r o ­mantični o b l i k i , o b j a v i l v J a -než ičevem »S lovenskem G l a s ­n iku« 1.1861.

S l o d i l b j e v » G l a s n i k u « še

i

j i h p r i p r a v l j a l , d a i z i d e j o v A n t o l o g i j i . D e l o j e n a p r e l o ­m u s t o l e t j a r e s izšlo, v e n d a r s s o d e l o v a n j e m p e s n i k a A n ­t o n a Aškerca .

I z v i r n e l i t e r a t u r e o d I v a n a V e s e l a , k i s e j e r a d p o d p i s o ­v a l k o t » V e s n i n « , n i k a j d o ­s t i . P i s a l j e s i c e r b u d i t e l j s i k e p e s m i , k i p a so b r e z p r a v e g a umetniškega žara. Bržčas j e b i l v r l i mož že d o s t i s a m o k r i ­t ičen i n s e j e za to p o s v e t i l r a j e p r e v o d o m , k j e r p a s e j e i z k a z a l z a p r a v e g a m o j s t r a .

V e n d a r n a v e d e m o p r i m e r i z ene V e s e l o v i h d o m o l j u b n i h p e s m i i z 1. 1863:

Kako si lep, moj dragi doml Tu prebival moj je ded, tu živijo dragi starši, bratje in moji tovarši, ljubši mi kot celi svet. Kako si lep, moj dragi .đom!

L o t i l p a s e je V e s e l t u d i p i s a n j a i z v i r n e s l o v e n s k e t r a ­ged i j e »D r oh « , n a t d e j a n & k e ža lo igre i z d r u g e .po lov ice JL s t o l e t j a . D e l o p a n i b i l o .-že n i k o l i u p r i z o r j e n o .

Dož i ve l p a j e starček, t i k p r e d z a t o n o m s v o j i h d n i , u p r i z o r i t e v Gogo l j e v ega »Re­v i z o r j a ' ; n a d e s k a h l j u b l j a n ­s k e g a gledališča. S l o v e n s k i p r e v o d te d u h o v i t e k o m e d i j e j e b i l p l o d Ve s e l o v e ga p r e v a ­j a l s k e g a p e r e s a . . . V knj ižni o b l i k i , j e p r e v o d izšel v »S«o~ v e n s k i T a l i j i « že '-1. 1884.

V s e s t r a n s k o r a z g l e d a n dn d e l a v e n mož pa se n i k a k o r n i h o t e l o m e j i t i z g o l j n a v i ­s o k o b e s e d n o umetnos t . M a r ­l j i v o j e p i s a l t u d i drugačne reč i . V z a v e s t i , da b o d o k o ­r i s t n o služile n j e g o v i m r o j a ­k o m . N a p i s a l je . n . p r . k n j i ­go »O l ikani S lovenec« , naš p r v i » B o n - t o n « , z a p r i j a t e l j a F r a n a E r j a v c a je zbirafl s a d n a i n t r t n a i m e n a ; z a p i s o v a l j e

l j u d s k e p e s m i , ko t j i h j e s l i ­šal od s t a r i h l j u d i v d o m a ­Čem k r a j u , c e l o s t rogo d i d a k ­t ične s p i s e z a s l e d i m o v o p u ­s u t ega našega r o j a k a i 2

Mengša. V » I z v e s l j e « p o ­s t o j n s k e šole j e n a p i s a l -»-Poe­z i j a v l j u d s k i h šo lah« i n »Zeml jep is v l j u d s k i šo l i « (1866 i n 1867).

D u h o v i t i V e s e l j e v r s t o l e t p r i j a t e l j s k o d r u g o v a l s s t a ­r i m d r . Janežem M e n c i n g e r ­j e m , z a d n j i n j e gov najbližj i p o b r a t i m p a m u je b i l n a s S i ­m o n Gregorčič. S k u p n o s t a p r e v a j a l a s v e t o p i s e m s k e » P s a l m e « . »Gor išk i s lauSek« j e s v o j e m u u m r l e m u p r i j a t e ­l j u n a p r a v i l ne l e nagis«»bni n a p i s , pač p a m u j e p o s v e t i l t u d i g lobokočutno pean i t e v .

K o t č lovek p a je m o r a l b i ­t i V e s e l z a r e s vese lega znača­j a . P r i j a t e l j e v a l j e z m n o ­g i m i k u l t u r n i m i d e l a v c i t e d a ­n j e d o b e i n j i h r a d gos t i l a a s v o j e m d o m u v T r n o v e m p r i I l i r s k i B i s t r i c i , k j e r j e - b i l 'Ve ­s e l z a d e k a n a , fcleki p r a v p o -s d b n o d o b r e vo l j e p a j e b i l m o ž t a k r a t , k o j e i m e l n a m i ­z i p r e d sabo z l a t o k a p l j i c o i z p e s n i k o v e g a v i n o g r a d a n a H r i b u p r i Gradišču.

U m e - Ivana V e s e l a je j f to k r i ­v i c i k a r p r e c e j pozab l j eno . Zasenči lo >ga j e d r u g o i m e , aa o k o e n a k o , a v b i s t v u tako raz l ično. Prešernov poraženi t e k m e c Kosešk i (179S-4884) se j e t u d i i m e n o v a l Lvan Ve­s e l . S a m p a j e h o t e l b i t i , se­v e d a , J o v a n .

Č R T O M I R Z O R E Č

P r i p i s : K l u b k u l t u r n i h d e l a v c e v v K r a n j u bo p e ­s n i k a počasti l z j a v n i m »Grego rč i č ev im večerom« . P r i r e d i t e v bo v stebriščni« d v o r a n i G o r e n j s k e g a m u ­z e j a v K r a n j u d n e 14. t m . o b 19.30. V s t o p n i n e n i .

11 O K T O B E R 1966 * G L A S S P O R I 9

Mladinsko prvenstvo Jugoslavije v atletiki

Tretje mesto, toda. . . čeprav so mladinci Triglava na nedeljskem državnem atlet­skem prvenstvu mladinskih ekip osvojili tretje mesto, smo zelo razočarani. Ne nad odličnim plasmajem, temveč nad tem, kar smo videli na stadionu J N A v Beogradu.

R e s j e b i l o p r v o m e s t o že v n a p r e j o d d a n o C r v e n i z v e z ­d i , ki j e s vo j e v r s t e o k r e p i ­la z n e k a t e r i m i z n a n i m i t e k ­m o v a l c i i z d r u g i h k l u b o v (k i so kar čez noč p o s t a l i n j i ­hovi č lani ) , t o d a d r u g o m e ­sto b i v r e a l n i h b o r b a h m o ­ralo p r i p a s t i m l a d i m a t l e ­tom i z K r a n j a . P a so n e v i d ­n i ( v e n d a r z a n a s nič k a j s k r i v n o s t n i ) rež iser j i h o t e l i drugače i n t a k o j e d r u g o mesto zasede l domač i P a r t i ­z a n . P r i r e j e n i u r n i k , n e k a čudna p r a v i l a ( p o z a t r j e v a -j u de l ega ta s o j i h s p r e j e l i n a s e s t a n k u p r e d s t a v n i k o v v s e h nastopajočih k l u b o v , resnično pa j e b i l t o s e s tanek p r e d ­s t a v n i k o v C r v e n e z v e z d e i n P a r t i z a n a ) i n še m n o g o d r u ­gega, s o p r e c e j o s k r u n i l i p o j m e , k i j i h n o s i v s e b i b e ­seda šport.

T a k o p a , k o s m o se vrača-

Dračić v Kranju

Z n a n i nogometaš zagrebške­g a n o g o m e t n e g a k l u b a »Za­greb« Z l a t k o Dračić j e p r e d k r a t k i m prišel n a odsluženje vojaškega r o k a v K r a n j . N j e ­gov k o m a n d i r »novi t rener« j e poročnik M i l e T i c a . Dračić j e p o v e d a l , d a j e z a d o v o l j e n s p r o s t o r i , k i j i h i m a k a s a r n a za r a z n a športna t e k m o v a n j a , p o s e b n o p a j e navdušen n a d športn im igr iščem T r i g l a v a . » U p a m « , p r a v i Dračić, »da se b o m k m a l u s p o z n a l z i g r a l c i T r i g l a v a i n včasih t u d i v k l j u ­či l v n j i h o v o igro. «

V četrtek nogomet­

na tekma

Ol impi ja : Triglav

V četrtek, 13. oktobra, bo ob 15.15 uri na stadio­nu »Stanka Mlakar ja« v Kran ju pokalna nogomet­na tekma med zveznim l i ­gašem Olimpijo iz L jub ­ljane i n Tr ig lavom iz Kranja .

l i i z B e o g r a d a , n i s m o b i l i preveč razpoloženi . V e d i n o u t e h o so n a m b i l i n e k a t e r i d o b r i r e z u l t a t i naših p r e d ­s t a v n i k o v . Jože S a t l e r j e us ipe l p o s t a v i t i n o v državni m l a d i n s k i r e k o r d v m e t a n j u k r o g l e , b i l j e t u d i najbol jš i v m e t u d i s k a . M i l e k j e p r i s k o k u v d a l j i n o d o s e g e l d o ­b r i h 660 c m i n le z a 1 c m i z ­g u b i l d r u g o m e s t o , p r i višini p a j e p o s t a l žr tev o r g a n i z a ­t o r j a i n d o s e g e l z a n j s k r o m ­n i h 191 c m . P r i s k o k u s p a l i ­c o j e Lašič z a l as zgreši l 360 c m .

V R S T N I R E D E K I P : 1. C r ­vena Zvezda (Beograd) 16.833 točk, 2. Partizan (Beograd) 16.182, 3. Tr ig lav (Kranj ) 15.801, 4. Radnički (Kraguje-vac) 14.874, 5. K l ad i var (Ce­lje) 14.616. šesta e k i p a , ki si j e v p r e d t e k m o v a n j i h p r i d o ­b i l a p r a v i c o d o n a s t o p a v f i ­n a l u , m a r i b o r s k i B r a n i k , z a ­r a d i p o m a n j k a n j a f inančnih s r e d s t e v n i prišla n a p r v e n ­s t v o .

R E Z U L T A T I 100 m: 1. M u -škovič ( C Z ) 11,1, 5. F . F i s t e r ( T r ) 11,8, 10. S t o j a n ( T r ) 12,3; 110 ovire — 1. A janovič (P ) 16,0, 6. P a n g e r c ( T r ) 18,5, 8. K r e l j ( T r ) 18,7; 400 m -1. Muškov i č ( C Z ) 49,5, 7. F . F i s t e r ( T r ) 54,7, 9. Flor jančič ( T r ) 55,0; 1000 m — 1. K a d o -nič ( C Z ) 2:38,8, 4. Z u m e r ! ( T r ) 2:42.8, 8. P a n g e r c ( T r ) 2:46,4, 2000 m — 1. Kovač i č ( C Z ) 5:45,6, 2. H a f n e r ( T r ) 5:47,8, 10. K u h a r ( T r ) 6:42,0, 1500 m zapreke — 1. B i z j a k ( K I ) 4:36,0 ( v tej d i s c i p l i n i z a r a d i poškodbe n i n a s t o p i l f a v o r i t Šraj i z K r a n j a ) ; 4 x x 100 m — 1. C r v e n a z v e z d a 43,3, 4. T r i g l a v 45,3; višina — 1. M i l e k ( T r ) 191, 3—6. Lašič ( T r ) 180; daljina — 1. J o v a -novič ( P ) 701, 3. M i l e k ( T r ) 660, 7. F . F i s t e r ( T r ) 629; pa ­lica — 1. T i šma ( C Z ) 410. 4. Lašič ( T r ) 340, 7. P r e z e l j ( T r ) 300; krogla — 1. S a t l e r ( T r ) 14,63, 2. Kogovšek 12.97; disk — 1. S a t l e r ( T r ) 38,82, 3. K o ­govšek ( T r ) 33.66; kladivo — 1. T r t a n j (P ) 43,73. 6. K o g o v ­šek ( T r ) 35,50, 7. V i d i c ( T r ) 35.09. kopje — 1. P o r i ( T r ) 54,08, 2. M . F i s t e r ( T r ) 52,53.

M . Kura l t

Preberite m i m o g r e d e

Nogometaši Tr ig lava so za ­beležili v nedeljo svojo d r u ­go zmago v tekmovanju za prvenstvo Slovenije. P rema ­gali so Novo Gorico z rezul ­tatom 2:1 (2:0).

• • • V z a h o d n i s k u p i n i s l o v e n ­

s k e c o n s k e l i g e v n o g o m e t u so J e s e n i c e d o m a k a t a s t r o ­f a l n o p o r a z i l e S v o b o d o i z Šenčurja s 6:0 (4:0), K a m n i k p a j e p r a v t a k o d o m a p r e ­m a g a l I l i r i j o s 3:2 (2:0). K a m ­n i k j e n a šestem, J e s e n i c e n a d e s e t e m , S v o b o d a p a n a d v a ­n a j s t e m — z a d n j e m m e s t u v l e s t v i c i .

• • • Gorenjske rokomelašice so

dosegle v nedeljo dve po­membni zmagi. Mlade igra l ­ke Selc so z zmago 19:8 (10:4) zasedle prvo mesto v lestvici, Kranjčanke pa so premagale Koper s 16:6 (7:3).

• • • V srečanju S R L — moški

j e K r a n j p r e m a g a l K o p e r z r e z u l t a t o m 18:16 (11:7) t e r se

j p o v z p e l n a četrto m e s t o v I l e s t v i c i .

Končano je tekmovanje za žensko prvenstvo Slovenije v košarki. V zadnjih tekmah je Tr ig lav premagal Mcdvo-« de s 86:20 (39:12), Jesenice pa Ilirijo z 32:31 (13:16). K r a n j ­čanke so tako zasedle drugo, Jeseničanke pa peto mesto v lestvici.

• • • V K a m n i k u so Jeseničani v

t e k m i za s l o v e n s k o p r v e n s t v o p r e m a g a l i domačine z r e z u l ­t a t o m 3:0 t e r t a k o o s t a l i n a četrtem m e s t u v l e s t v i c i . K a m n i k j e p r e d z a d n j i — d e ­v e t i .

• • • Pionir j i Tr ig lava so se

plasirali v finale pionirskega košarkarskega festivala. V drugem srečanju so prema­gali Soro s 37:29. Prvo sre­čanje v Kran ju se je k o n ­čalo prav tako z zmago T r i ­glava s 43:40.

• • • V t e k m o v a n j u z a r e p u b l i ­

ško p r v e n s t v o v b o r b e n i h p a r t i j a h v o d i j o po p r v e m d n e v u kegl jači T r i g l a v a i z K r a n j a , k i s o p o d r l i 1885 k e g l j e v . D r u g i j e K o n s t r u k ­t o r , t r e t j i p a S l o v e n j G r a d e c .

V znamenju Šk. Loke Zaključena so tekmovanja

v okviru gorenjskih košar­karskih lig. 16 ekip, razdelje­nih v tri lige (moški — 7, ženske — 5, pionir j i — 4) se je borilo za naslov prvakov. Čeprav tekmovanje glede kakovosti n i pomenilo nekaj izrednega, nevidljivoga, pa se lahko ob koncu vseeno zamislimo. Pokazalo se je, da je košarka na Gorenjskem izredno razvit in popularen šport.

Za moško ligo lahko ugo­tovimo v prvi vrsti to, da so se v njej srečali mladi , n a ­darjeni igralci s starejšimi, preizkušenimi. V ligi so bi l i zastopanj na eni strani m la ­dinci gorenjskih klubov, k i tekmujejo v višjem razredu, na drugi strani pa igralci, k i so že zaključili svojo tekmo­valno kariero. Torej smo lah­ko spremljali v l igi borbo za kvaliteten napredek v tek­movalnem smislu in na drugi strani rekreacijsko košarko (Trhle veje, L o k a 54). Košar­ka je tako eden izmed red ­k ih športov, v katerem se v praksi uveljavlja rekreacija.

Ob komentiranju o gorenj­ski l igi ne smemo i t i mimo tega, da je bilo od 16 klubov v ligi 9 ekip iz občine Skof-ja L o k a : 3 moške, 3 pionir ­ske in 3 ženske. Pokazalo se je, da je košarka v Skofji L o k i najmnožičnejša, saj 9

ekip v praksi pomeni naj ­manj 100 aktivnih igralcev.

Posebno v ženski in pionir ­ski ligi so imeli Ločani po­polno premoč. Med pionirji je sicer zmagal kranjski T r i ­glav, vendar loške ekipe n i ­kakor ne zaostajajo za nj im. Podoben položaj je bil tudi v ženski ligi. Uspeh Centra l ­ne osnovne šole »Padlih prvo-borcev« iz Z i rov ni slučajen, saj so igralke prav tako izgu­bile le eno srečanje. Seveda bi bile Jeseničanke prve, če bi zdržale do konca . . .

Moramo povedati, da so je­seniški košarkarji v precejš­nji meri razočarali. V obeh konkurencah (moški in žen­ski) so začeli prepuščati dvo ­boje brez borbe i n j ih je bi la tako Tekmovalna skupnost prisiljena črtati, oziroma raz­veljaviti vsa njihova srečanja in j ih registrirati z 20:« (w. o.).

Ze pred pričetkom lige smo zapisali, da je značilno, da je prav Skof ja Loka sposob­na voditi to tekmovanje. K e r odhaja »voditelj« tekmovalne skupnosti Matjaž Hafner te dni na prakso v inozemstvo, se bo v prihodnji sezoni po­kazalo, če je organizacijska sposobnost loških športnih de­lavcev res tako visoka ali pa pa jc bi l to le uspeh požrt­vovalnega Hafnerja.

P. Čolnar

Po odbojkarskem prvenstvu

V nedeljo, 2. oktobra, je bilo na igriščih v Radovljici gorenjsko prvenstvo v odboj­ki. Ne glede na to, da je prvenstvo tako v organizacij­skem pogledu kot tudi po številu udeležencev povsem uspelo, je potrebno o gorenj­skih prvenstvih v tej panogi nekaj spregovoriti.

Letos je bilo to prvenstvo že tretje teto razpisano samo za eno nedeljo. Prav gotovo je tak način tekmovanja ne­primeren za sodelujoče eki­pe. Prava vrednost posamez­nih ekip se na enem turnir­ju ne more ugotoviti. Kaže, da je tekmovalna skupnost Gorenjske pri občinski zvezi za telesno kulturo Jesenice vsako leto razpisala gorenj­sko prvenstvo le zaradi tega, ker pač enkrat mora biti.

Kdo je pravzaprav tekmo­valna skupnost Gorenjske za odbojko? Kdo predstavlja in kdo vodi to skupnost? Znano je, da zaenkrat vse to pred­stavlja in vodi uslužbenec občinske zveze za telesno kulturo Jesenice. Po treh letih bi že bil čas, da bi ob­činska zveza za telesno kul­turo tekmovalno skupnost tako organizirala kot so tek­movalne skupnosti pri dru­gih občinskih zvezah. Tekmo­valno skupnost naj bi vodil poseben odbor, ki bi bil se­stavljen od predstavnikov

posameznih društev oziroma klubov z Gorenjske. Ta odbor naj bi imel tekmovalno ko­misijo in komisijo za sodni­ke. Le na ta način bi tekmo­valna supnost lahko skrbela za razvoj te panoge na Go­renjskem, skrbela za stro­kovni vaditeljski kader, za pomoč posameznim dru­štvom in klubom ter za lastni sodniški kader. Taka skupnost pa bi v sodelovanju Z vsemi prizadetimi lahko najbolje ugotovila, kakšen način tekmovanja za prven­stvo Gorenjske bi bil najpri­mernejši. Vse dotlej, ko bo to skupnost vodil samo ad­ministrativni uslužbenec, pa ni pričakovati bistvenega na­predka v tej panogi na ob­močju Gorenjske. Organizi­rati prvenstvo Gorenjske mota biti, ni pravilno. Vsako samo za to, ker pač enkrat leto pa se postavlja tudi vprašanje propozicij za to tekmovanje.

Udeležba osmih ekip na zadnjem prvenstvu Gorenj­ske je porok, da v tej pano­gi lahko pričakujemo še večji napredek. Pri tem pa je važno, da se odpravi admi­nistrativno vodenje tekmo­valne skupnosti. To skupnost naj vodi odbor, sedež skup­nosti pa naj bo na Jesenicah. Kaj več pa bi o tem lahko povedala tudi prizadeta dru­štva in klubi na Gorenjskem.

10 Prodam

P r o d a m konja, 4 l e t a s t a ­r e g a . Cirče, S t a r c t o v a 21

4695 P r o d a m kosilnico, grablje,

vile, izruvač z a k r o m p i r i n zaprav l j i vček n a g u m i j a s t i h k o l e s i h . Z a p o g e 11, V o d i c e

P r o d a m prašiča, 55 k g tež­k e g a . Pangeršica 6, G o l n i k

4696

P r o d a m krompir cvctnik. S p . B r n i k 4, C e r k l j e 4697

P r o d a m 5 gramov zlata z a zobe. N a s l o v v o g l a s n e m o d ­d e l k u 4698

P r o d a m dobro ohranjen V\V, možnost plačila t u d i s čekom. S o b a Jože, Zupanči-čea 16, K r a n j 4699

P r o d a m semenski krompir M e r k u r i n d r o b n i z a p i t a n j e prašičev. S a j o v i c , Ol jševek 22, P r e d d v o r 4700

P r o d a m 7 kom vrat ( k r i l ­na ) . S u h a 58, Ste L o k a 4701

P r o d a m prašiče, 30 kg t ež ­k e . C . n a K l a n e 5, K r a n j 4702

P r o d a m 2 nal i l i snežni gu­mi z a a v t o f i a t 1300. P e t e r -ne l j Jože, s t r o j n o m i z a r s t v o , S k o f j a L o k a 4714

P r o d a m 30 zidarskih opor­nikov ( l an tenc ) S k . L o k a , P o l j a n s k a c. n. h . 4706

P r o d a m hruške moštarice. S r . B e l a 20, P r e d d v o r 4707

Ugodno prodam zaradi se­litve spalnico z žimnicami. Partizanska, bi. 9/1, Skofja L o k a

Kupim K u p i m stroj za prebiranje

krompirja (pajkel). Porenta Franc, S r . Bitnje 16, Zabnica

4703

Gozdno gospodarstvo Bled r a z p i s u j e d e l o v n o m e s t o

železostrugarja v T r a n s p o r t n e m o b r a t u .

P r e d n o s t i m a j o k a n d i d a t i , k i o b v l a d a j o t u d i v a r j e n j e i n kovaška d e l a .

P O G O J : v i s o k o k v a l i f i c i r a n i s t r o j n i kl jučavničar. P i s m e ­ne p o n u d b e pošl j i te n a G G B l e d . R o k z a p r i j a v o j e 15 d n i p-> o b j a v i r a z p i s a .

K u p i m vzmet za zaganjač in platine za D K W 250 cem, letnik 55. Naslov v oglasnem o d d e l k u 4704

K u p i m nov a l i malo rab­ljen s t r o j za p r e b i r a n j e k r o m p i r j a . N a s l o v v o g l a s ­n e m o d d e l k u 4705

Ostalo Dam sobo delavki n a t r i

i z m e n e za v a r s t v o o t r o k a . O s t a l o p o d o g o v o r u . S k o f j a L o k a , P o l j a n s k a c. n. h. 4708

P r e k l i c u j e m besede , k i s e m j i h i z r e k e l o Peterncl Janezu iz Tržiča, da j e k r i v s m r t i

O G L A S I — O B J A V E

d v e h , k a r p a n i r e s n i c a . Z a ­h v a l j u j e m se , d a j e o d s t o p i l o d tožbe. Golmajer Franc, Tržič 4709

P r e k l i c u j e m a v t o b u s n o k a r ­t o št. 15467 n a i m e Hrnčič Andreja — r e l a c i j a G o l n i k — — K r a n j 4710

Poročim d o b r o pošteno s a m s k o dekle, staro do 42 let, k i b i b i l a p r i p r a v l j e n a ž ivet i v t u j i n i . I m a m a v t o , g o v o r i m t u d i s l o v e n s k o . K d a j i n d a n s p o z n a n j a sporočite , p r i d e m k a m o r k o l i že l i te . O t r o k n i o v i r a . P o n u d b e poš­l j i t e poštno ležeče J e s e n i c e Lepa vigred 4711

Enosobno stanovanje v K r a ­

n j u z a m e n j a m za dvosobno. D a m v i s o k o n a g r a d o . P o n u d ­be p o s l a t i p o d » K r a n j - c e n t e r «

4712 D v a M I Z A R S K A P O M O Č ­

N I K A z a s t a v b e n a i n pohišt­v e n a d e l a s p r e j m e m t a k o j . P lača p o d o g o v o r u . Z a s t a ­n o v a n j e i n h r a n o p r e s k r b l j e ­n o . Petemelj Jože, s t r o j n o m i z a r s t v o , S k o f j a L o k a " 4713

C e n j e n e s t r a n k e obveščam, d a F O T O A T E L J E K O S I M A ­R I J A , Vodopivčeva 1, K r a n j i n fotograf M i l an Kos i n i m a ­t a n ič s k u p n e g a . Kosi jeva

Pomoč v g o s p o d i n j s t v u po ­t r e b u j e m z a 3—4 u r e d n e v n o . S i m u n a c , K r a n j , Zupančiče­v a 30 4469

Lepo dvosobno stanovanje v K ran ju z a m e n j a m z a e n a ­k o a l i več je . O d d a t i p o n u d b e v o g l a s n i o d d e l e k p o d S p r e ­m e m b a o k o l j a 4470

Š O F E R J I P O Z O R ! l a k i r a m a v t o m o b i l e — k v a l i t e t n o i n p o z e l o u g o d n i h c e n a h . K l e -menčič, C e g e l j n i c a 25, N a k l o

4628 D O M o s k r b o v a n c e v A l b i n a

D r o l c a v P r e d d v o r u p r o d a 1500 kg sena 4629

12. O K T O B E R 1966 * G L A S

Seminar za mladinska vodstva na Jesenicah K o m i t e Z M S v železarni je

z a v o d s t v a a k t i v o v organiziral s e m i n a r . Udelež i lo se ga je 30 m l a d i n c e v , k i so zaposleni v železarni. Poslušali so pre­d a v a n j a o s t a t u t u Z M S , orga­n i z a c i j s k i o b l i k i zveze mladi ­ne , s a m o u p r a v l j a n j u , kultur-n o - p r o s v e t n e m d e l u , material­n i i n d i s c i p l i n s k i odgovorno­s t i , o družbeno ekonomskem položaju J u g o s l a v i j e i n o de­l u a k t i v o v t e r k o m i t e j a . P r i

v s a k i o d n a v e d e n i h teh so po končanih r a z g o v o r i h sprejeli t u d i u s t r e z n e zakl jučke.

-b

V blagovnici

K R A N J , Prešernova 10

bo od 15. 10. dalje razprodaja akustičnih in gospodinjskih aparatov, plastične ga­lanterije, kratkega moškega, ženskega In otroškega blaga.

Znižanje od 30 do 80 odstotkov.

Konfekci ja

Obrtnik L J U B L J A N A

V a m nudi v poslovalnici v K r a n j u (križišče cest Bled—Jezersko)

damske in moške plašče vseh vrst, moške kamgarn obleke, vetrovke in elastične hlače za odrasle in otroke, moško in žensko perilo V s a e v e n t u a l n a p o p r a v i l a i zvrš imo k v a l i t e t n o , h i t r o i n brezp lačno v t r g o v i n i .

KOMPAS poslovalnica Kranj poslovalnica Jesenice poslovalnica Bled p r i r e j a j o v s o d e l o v a n j u z Z B gorenjskih občin na­s l e d n j a p o t o v a n j a :

RENICCI — t r i d n e v n o p o t o v a n j e v dneh od 29. 10. do 31. 10. 1966 z o g l e d o m B O L O G N E , F I R E N Z , A R E Z Z A , R l -MIN IJA , S A N M A R I N A . C e n a : p lač l j i vo t u d i v o b r o k i h , i n to: o b p r i j a v i a k o n t a c i j e 100 N din 1. o b r o k d o 15. n o v e m b r a 120 N d in 2. o b r o k d o 20. n o v e m b r a 125 N din

GRAZ — e n o d n e v n i o b i s k g r o b o v borcev P o h o r s k e g a ba ­t a l j o n a in t a l c e v i z S l o v e n i j e

C e n a : 52 N d i n .

P r i j a v e d o 20. o k t o b r a 1966 in vsa ostala pojasnila v p o s l o v a l n i c a h K O M P A S A v K r a n j u , na B ledu in J e s e n i c a h .

m

i Iste =)*A

P

I i i s

6b Gorenjska kreditna banka Kranj

s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču razpisuje novo nagradno žrebanje

vezanih vlog za vse varčevalce, k i bodo v letu

1966, vključno od 1. 1. do ML 12. 1966 vezali

p r i njej najmanj 2.000.— novih dinarjev svo­

j ih pr ihrankov vsaj za leto dni .

Nagrade so: avto zastava 750, pra lni stroj , moped , šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj , dva kolesa. V loge sprejemajo vse njene podružnice. — Ve ­zane vloge so obrestovane po višjih obrestnih merah.

12. O K T O B E R 1966 * GLAfc S P O R E D I 11

S R E D A — 12. o k t o b r a

8.05 G l a s b e n a m a t i n e j a — 8.55 P i s a n sve t p r a v l j i c m z g o d b — 9.10 K a j p o j o naši m l a d i n s k i z b o r i — 9.25 G o ­d a l a v ritmu — 10.15 M a j h e n r e c i t a l s o p r a n i s t k e I l e a n e Bra tuž -Kac jan — 10.45 Človek i n z d r a v j e — 10.55 G l a s b e n a m e d i g r a — 11.00 Turist ični n a ­p o t k i z a t u j e goste — 11.15 N i m a š p r e d n o s t i — 12.05 I z n a š e novejše o r k e s t r a l n e l i t e -

Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., T., 8., 10., 12., 13., 15., IT., 22., 23. i n 24. nr l ter r a ­dijski dnevnik ob 19.30 uri . Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 ur i .

r a t u r e — 12.30 K m e t i j s k i n a ­s v e t i — 12.40 I z n a r o d n e z a ­k l a d n i c e — 13.30 Pr iporoča­j o v a m — 14.05 L a h k a g l a s b a — 14.35 Naši poslušalci česti­ta j o i n p o z d r a v l j a j o — 15.20 Z a b a v n i i n t e r m e z z o — 15.30 F i n s k a n a r o d n a g l a s b a — 1 6 . 0 0 V s a k d a n za v a s — 17.05 O b i s k p r i s k l a d a t e l j u C e s a r j u F r a n e k u — 18.00 A k t u a l n o s t i d o m a i n p o s v e t u — 18.15 I z naših s t u d i o v — 18.50 Naš

r a z g o v o r — 19.05 G l a s b e n e r a z g l e d n i c e — 20.00 A n d r e C h e n i e r — o p e r a — 22.10 Nočna g l a s b a — 22.50 L i t e ­r a r n i n o k t u r n o — 23:03 ; I g r a P l e s n i o r k e s t e r R T V L j u b l j a ­n a

Č E T R T E K — 13. o k t o b r a

8.05 G l a s b e n a m a t i n e j a — 8.55 R a d i j s k a šola za v iš jo s t o p n j o — 9.25 L e p e m e l o d i ­j e — 9.45 G l a s b e n a p r a v l j i c a — 10.15 S s o l i s t i m a r i b o r s k e ope r e — 11.00 Turistični n a ­p o t k i za- t u j e goste — 11.15 N imaš p r e d n o s t i — 12.05 Španski, k o l o r i t v p o l j u b n i h k o n c e r t n i h s k l a d b a h — 12.30 K m e t i j s k i n a s v e t i — 12.40 K m e t i j s k i n a s v e t i — C e z h r i b i n d o l — 13.30 P r i ­poročajo v a m — 14.05 O r k e ­s t e r R T V L j u b l j a n a v a m p r e d s t a v l j a — 15.20 Z a b a v n i

i n t e r m e z z o — 15.30 I g r a j o t u ­j e p i h a l n e godbe — 15.40 L i ­t e r a r n i s p r e h o d — 16.00 V s a k d a n za vas — IT. 03 Turistična a d d a j a — 18.00 A k l u l a n o s t i d o m a i n p o s v e t u — 18.15 I ra le ta o p e r e t n i h m e l o d i j — E9.05 G l a s b e n e r a z g l e d n i c e — 20.00 Četrtkov večer n a ­r o d n i h p e s m i i n n a p e v o v — 21.00 L i t e r a r n i večer — 21.40 l i t e r a r n i n o k u t r n o — 22.10 Iz solistične i n a n s n m b e l s k e g l asbe E r n e s t a C h a u s s o n a — 23.05 P l e s n a g l a s b a

P E T E K — 13. o k t o b r a

8.05 O p e r n a m a t i n e j a — 8.55 P i o n i r s k i t e d n i k — 9.25 I z našjh p o s n e t k o v starejše g l a sbe — 10. Ur Domače v i že — domači a n s a m b l i — 10.35 Naš p o d l i s t e k — 10.55 G l a s ­b e n a m e d i g r a — 11-00 T u r i ­stični n a p o t k i z a tu j e goste

— 11.15 N i m a š p r e d n o s t i — 12.05 I z ope r R o s s i n i j a —. 12.30 K m e t i j s k i n a s v e t i — 12.40 S l o v e n s k e n a r o d n e p o ­j o naši v o k a l n i a n s a m b l i — 13.30 Pr iporočajo v a m — 14.05-K o n c e r t l a h k e g l a sbe — 15.25-Z a b a v n i i n t e r m e z z o — 15.30 O d v a s i do v a s i — 15.45 V s v e t u z n a n o s t i — 16.00 Vsak ­d a n z a v a s — 17.05. P e t k o v s imfonični k o n c e r t — 18.00 A k t u a l n o s t i d o m a i n po sve tu*

— 18.15 Z a b a v n i i n p l e s n i o r ­k e s t r i naših r a d i j s k i h pos t a j i — 18.50 K u l t u r n e d i a g o n a l o — 19.05 G l a s b e n e r a z g l e d n i c a — 20.00 P o j e mešani z b o r s i n d i k a t a madžarskih g o d b e ­n i k o v — 20.25 I z o r k e s t r a l n a g l asbe — 21.15 O d d a j a o m o r ­j u i n pomorščakih — 22.10 Z a l j u b i t e l j e j a z z a — 22.50 L i t e r a r n i n o k t u r n o — 23.03' S i m f o n i j a št. 2

S R E D A — 12. o k t o b r a

R T V Z a g r e b 9.40 T V v šoli

10.40 Angleščina R T V B e o g r a d

11.00 O s n o v e splošne i z o b r a z b e R T V Z a g r e b

14.30 T V šoli 15.50 Angleščina

R T V B e o g r a d 16.10 Osnove splošne

i z o b r a z b e 16.35 G l a s b e n i p o u k

R T V L j u b l j a n a 17.25 Poroči la 17.40 S a n j i c a — T i k - t a k 17.55 P i o n i r s k i T V s t u d i o

R T V L j u b l j a n a 18.25 T V o b z o r n i k

R T V Z a g r e b 18.45 L j u d j e ob r e k i

R T V B e o g r a d 19.05 O d z o r e d o m r a k a

R T V L j u b l j a n a 19.30 M o z a i k k r a t k e g a f i l m a

R T V B e o g r a d 20.00 T V d n e v n i k

R T V L j u b l j a n a 20.30 C i k - c a k 20.35 K j e j e meja*

T E L E V I Z I J A 21.00 V e l i k u s t v a r j a l e c

M i c h e l a n g e l o — I. d e l 22.25 Z a d n j a poroči la

Drugi program-R T V Z a g r e b

18.25 Včera j , d a n e s , j u t r i 18.45 S p o r e d J R T

R T V B e o g r a d 19.30 T V pošta

R T V S k o p j e 19.54 L a h k o noč, o t r o c i

R T V B e o g r a d 20.00 T V d n e v n i k 21.00 Spored i t a l i j a n s k e T V

Ostale oddaje R T V Z a g r e b

20.30 P r o p a g a n d n a . odda j a 20.37 Celovečerni f i l m 22.00 I n f o r m a t i v n a o d d a j a

ČETRTEK — 13. oktobra

R T V Z a g r e b 9.40 T V šoli

R T V B e o g r a d 11.00 Anglešč ina

11.30 G l a s b e n i p o u k R T V Z a g r e b

14.50 T V v šoli R T V L j u b l j a n a

16.10 K o m p o z i c i j a 16.35 I z d e l a j m o s a m i

h i d r o g l i s e r 17.45 Poroči la

R T V Z a g r e b 17.30 T a t v i n a v z b o r n i c i

R T V L j u b l j a n a 18.25 T V o b z o r n i k 18.45 P i s m a občanov

R T V Z a g r e b 19.10 G l a s b e n i četrtek 19.40 T V p r o s p e k t

R T V L j u b l j a n a 19.54 M e d i g r a

R T V B e o g r a d 20.00 T V d n e v n i k

R T V Z a g r e b 20.30 A k t u a l n i p o g o v o r i 21.15 E k r a n n a e k r a n u

R T V L j u b l j a n a 22.15 Z a d n j a poročila

Drugi program R T V Z a g r e b

18.25 Včera j , d a n e s , j u t r i

R T V B e o g r a d 18.45 T r i b u n a

R T V S k o p j e 19.10 L a h k o noč, o t r o c i

R T V B e o g r a d 20.00 T V d n e v n i k 2L00 S p o r e d i t a l i j a n s k e T V

Os ta l e odda j e R T V Z a g r e b

20.15 I n f o r m a t i v n a o d d a j a

P E T E K — 14. oktobra

R T V Z a g r e b 9.40 T V v šoli

R T V B e o g r a d 10.40 Angleščina l l .OOOsnove splošne

i z o b r a z b e R T V Z a g r e b

14.50 T V v šoli R T V B e o g r a d

15.50 Angleščina 16.10 O s n o v e splošne

i z o b r a z b e R T V Z a g r e b

17.55 Poroči la

18.00 25 m i n u t s F i l e a s o m F o g o m R T V L j a b ^ a n a *

j 18.25 T V o b z o r n i k 18-.45 G l a s b e n i magazin 19.20 F o r m a v i v a

R T V B e o g r a d 20.00 T V d n e v n i k

R T V L j u b l j a n a 20.30 F e s t i v a l košarke 22.00 Srečanje s p e v k o

J u l i e t o G r e c o R T V L j u b l j a n a

22.30 N o g o m e t n o srečanje P e n a b o l : R e a l

23.15 Z a d n j a poročila

Drugi program R T V Z a g r e b

18.25 Včeraj , danes , j u t r i R T V L j u b l j a n a

13.45 G l a s b e n i m a g a z i n R T V Z a g r e b

19.30 N a r o d n a g l a s b a R T V S k o p j e

19.54 L a h k o noč, o t r o c i R T V B e o g r a d

20.00 T V d n e v n i k 21.00 S p o r e d i t a l i j a n s k e T V

O s t a l e odda j e 23.15 I n f o r m a t i v n a o d d a j a

Avguština D a n e s , 12. o k t o b r a , o b

17. uri, bo v K l u b u g o s p o ­d a r s t v e n i k o v v K r a n j u , *rYešerdova 11/1, p r e d a v a l » a vna t e l j G o r e n j s k e g a m u ­ze j a C e n e Avgušt in o K u l t u r n i h s p o m e n i k i h n a G o r e n j s k e m i n n j i h o v e m vk l jučevan ju v r a z v o j t u ­r i z m a . V p r e d a v a n j u , k i ga bodo s p r e m l j a l i b a r v n i d i a p o z i t i v i , bo p o d a n p r e ­g l e d najznačilnejših k u l ­t u r n i h s p o m e n i k o v na G o ­r e n j s k e m , d o s e d a n j i p r o b ­l e m i in u s p e h i p r i n j i h o ­v e m vkl jučevanju v t u ­r is t ično g o s p o d a r s t v o i n možnost i p r i h o d n j e g a raz ­voja-

N e d v o m n o bo p r e d a v a ­n j e z a n i m i v o , s a j j e n a G o r e n j s k e m ze l o v e l i k o i z r e d n o z a n i m i v i h k u l t u r -n o - z g o d o v i n s k i h s p o m e n i ­k o v , od k a t e r i h p a j i h j e l e m a l o vkl jučenih m e d turistične z a n i m i v o s t i z m a j h n i m i i n v e s t i c i j a m i , l e z a p r o p a g a n d o b i b i l o t r e b a v začetku i n v e s t i r a ­t i n e k a j več.

V s i , k i se z a n i m a j o z a r a z v o j t u r i z m a i n b o g a ­s t v o k u l t u r n i h s p o m e n i ­k o v n a G o r e n j s k e m , n a j p r i d e j o n a p r e d a v a n j e , po k a t e r e m bodo l a h k o sode ­l o v a l i t u d i v r a z p r a v i .

— t

»Mladina fo.ografira 196$« N a J e s e n i c a h v o k v i r u ob ­

činskega s v e t a L j u d s k e teh­n i k e r a z e n števi lnih d r u g i h k l u b o v i n krožkov d e l u j e t u ­d i k o m i s i j a , k i s k r b i z a k i -n o - f o t o d e j a v n o s t m e d števi l ­n i m i l j u b i t e l j i črno-bele i n b a r v n e d o k u m e n t a r n e i n umetniške f o t og ra f i j e . F o t o -k i n o k l u b i z e l o uspešno d e l u ­j e j o v v s e h k r a j i h občine. Z e l o j e r a z g i b a n o de l o v šol­s k i h k i n o - f o t o krožkih, k i d e l u j e j o n a v s e h o s n o v n i h , s r e d n j i h i n s t r o k o v n i h šolah. Najbol jša m e d v s e m i p a j e f o t o - k i n o s k u p i n a J a n e z a P u h a r j a n a g i m n a z i j i .

P r i t a k o močno r a z g i b a ­n e m i n načrtnem d e l u t u d i u s p e h i n i s o i z o s t a l i . C e n t r a l ­n i k o m i t e Z M S , F o t o - k i n o z v e z a S l o v e n i j e i n d r u g i p r i -

s t o j n i s o z a p r i z a d e v n o i n uspešno de l o p o v e r i l i k i n o -f o to s k u p i n i J a n e z P u h a r n a jeseniški g i m n a z i j i častno i n o d g o v o r n o na l o go . P r i p r a v i t i i n u r e d i t i m o r a v s e p o t r e b n o za letošnjo o s r e d n j o k i n o -fo to m a n i f e s t a c i j o »M lad ina f o t o g r a f i r a 1966«.

R a z s t a v a , bo p r a v go t ovo i z r e d n o dož ivet je z a J e s e n i ­ce. O d p r t a bo v t e l o v a d n i c i jeseniške g i m n a z i j e o d 26. n o v e m b r a d o 4. d e c e m b r a , če bo z a n i m a n j e z a n j o več je , p a j o b odo p o p o t r e b i t u d i p o ­daljšali.

N a letošnji o s r e d n j i m l a ­d i n s k i f o to r a z s t a v i » M l a d i ­n a f o t o g r a f i r a 1966« bodo m l a d i f o t o a m a t e r j i i z v s e S l o v e n i j e r a z s t a v l j a l i s v o j a

d e l a v d v e h s k u p i n a h , in * s i ­ce r p r v i v s t a r o s t i o d 15. d o 19. l e t a i n d r u g i v s k u p i n i o d 20. do 25. l e t a . V s a k a v t o r l a h k o predloži v o c eno šest d e l v v e l i k o s t i 30 x 40 c m . I z v s a k e s t a r o s t n e s k u p i n e b o d o n a g r a j e n e t r i najboljše f o t o ­g ra f i j e i n to z z l a t o , s r e b r n o i n b r o n a s t o p l a k e t o J a n e z a P u h a r j a , r a z e n t ega p a še d v e najboljši k o l e k c i j i p o s a ­m e z n i h r a z s t a v l j a v c e v . T u d i najboljša šola, m l a d i n s k i f o ­to k l u b a l i krožek l a h k o k a n d i d i r a z a p r e d h o d n o P u -h a r j e v o p l a k e t o . R o k z a do* s t a vo i z d e l k o v j e ze lo kratek« V s a d e l a m o r a j o b i t i d o s t a v ­l j e n a žiri j i F o t o - k i n o z v e z a S l o v e n i j e d o 15. o k t o b r a .

TO. Zupančič

12. O K T O B E R 1966 * G L A S

Razprodaja zimske konfekcije s 40 •/• popustom

Pot rošn ike obveščamo , d a b o m o o d 10. t . m . d a l j e r a z p r o d a j a h z i m s k o dek l i ško , žensko i n moško kon ­f e k c i j o v p r o d a j a l n a h :

— BLAGOVNICA KRANJ — B L E D B L E D — KOKRA J E S E N I C E — VESNA JESENICE — M E T K A SKOFJA LOKA — MANUFAKTURA

GORENJA VAS — SLON ŽIRI

— dekliški plašč M i m i c a 125,— D d in — ženski plašč s k r znom V i d a 255,— N d in — ženski plašč s k r znom Ljubica 245,— N d in — ženski plašč M i r a 190,— N d in — ženski plašč Seten 190,— N d in — moški suknjič M i r k o 150,— N d in

P O H I T I T E Z I Z R E D N I M N A K U P O M — E N K R A T N A P R I L O Ž N O S T !

»Kokra« Kranj

Avtomobila trčila V n e d e l j o o b 15. u r s t a n a

c e s t i III. r e d a v v a s i Z g . B e l a p r i P r e d d v o r u trč i la o s e b n i a v t o K R 90-18, k i g a j e v o z i l i n g . A l e k s a n d e r Jankov ič i z ško f j e L o k e i n o s e b n i a v t o K R 42-59, v o z n i k M a t i j a P o ­l a j n a r , d o m a i z Po t o č p r i P r e d d v o r u . K e r j e Jankovič v o z i l po s r e d i n i c e s t e , s t a a v t o m o b i l i s t a p r i srečavanju z a r a d i n e p r e g l e d n e i n o z k e ces t e , trči la. N a v o z i l i h j e škode z a 2.400 n o v i h d i n a r j e v .

Ni opazil pešca V p o n e d e l j e k , n e k a j p o 20.

u r i , se j e n a c e s t i K r a n j — s k o f j a L o k a v S r e d n j i h B i t -n j a h z g o d i l a h u d a p r o m e t n a nesreča. M a r t i n K o c i p e r i n Jože S m o l k o s t a šla peš p o d e s n i s t r a n i c e s t e v s m e r i p r o t i K r a n j u Z a n j i m a j e p r i p e l j a l m o t o r i s t I v a n Er žen i z K r a n j a i n , z a r a d i srečava-n j a z d r u g i m v o z i l o m z a s e n ­čil luč. P r i t e m n i o p a z i l o b e h peščev i n j i h p o d r l p o c e s t i . K o c i p e r , m o t o r i s t I v a n E r ž e n i n n j e g o v s o p o t n i k I v a n G i m -p e l s o b i l i h u d o r a n j e n i .

Glas vam sporoča! Z željo, da približamo oglasno in naročniško

službo našim bralcem, b o m o organiziral i v vseh večjih kra j ih Gorenjske zbirne centre. T i bodo sprejemali:

• vse vrste ma l ih oglasov, oglase, po potrebi tudi komercialne

• oglase in osmrtnice ter zahvale, 9 nove naročnike Glasa, • dajali potrebne informacije i n prodajal i naš

časopis

Z a s eda j p o s l u j e j o z b i r n i c e n t r i :

— za področje Cerkelj v trafiki Polde Lovšin (trafika pr i avtobusni postaji v Cerkl jah)

— za področje Jesenic v obratu C P Gorenjski tisk na Jesenicah, cesta Železarjev 4 — tov. Anica Ržek

— za področje Kamnika v delavski univerzi (K ino -Kamnik ) pr i tov Ivan­k i Wahl

— za področje Selške doline v pap i rn ic i Železniki

O u s t a n a v l j a n j u n o v i h b o m o b r a l c e s p r o t i obve ­ščali.

U P R A V A

Proslava posvečena krvodajalstvu V o k v i r u k r a j e v n e g a p r a z n i ­

k a je b i l a m i n u l o n e d e l j o v C e r k l j a h v e l i k a p r o s l a v a , k i jo je o r g a n i z i r a l a o r g a n i z a c i j a R K , posvečena p a j e b i l a p r o ­s t o v o l j n e m u k r v o d a j a l s t v u . O p o m e n u p r o s l a v e j e s p r e g o v o ­r i l p r e d s e d n i k k r a j e v n e g a o d b o r a R K C e r k l j e d r . F r a n c M e z e g , o d e l u k o m i s i j e z a p r o s t o v o l j n o k r v o d a j a l s t v o p a

Prevrnil se je zaradi spolzke ceste V s o b o t o p r o t i večeru se j e

p e l j a l z V o k l e g a p r o t i B r n i ­k o m z o s e b n i m a v t o m o b i l o m »Zas tava 750« Jože B i l b a n , d o m a i z G a m e l j p r i L j u b l j a n i . K e r j e v o z i l v i n j e n i n z ne­p r i m e r n o h i t r o s t j o , sa j j e b i l a c e s t a b l a t n a i n s p o l z k a , g a j e z a n e s l o i n se j e p r e ­v r n i l . N a srečo v o z n i k n i b i l r a n j e n , n a a v t o m o b i l u p a j e škode z a 7000 n o v i h d i n a r j e v .

j e poroča l A n t o n G e r k m a n . C e r k l j a n s k a o r g a n i z a c i j a

p r o s t o v o l j n e g a k r v o d a j a l s t v a s o d i m e d t i s t e , k i s o se ž e t a k o j p o v o j n ; vk l juč i l e v a k ­t i v n o d e j a v n o s t z a v o d a z a t r a n s f u z i j o k r v i v L j u b l j a n i . V t r i n a j s t i h l e t i h , o d k a r j e b i l a o r g a n i z a c i j a p r o s t o v o l j ­n e g a k r v o d a j a l s t v a z a u p a n a o r g a n i z a c i j i R K s o k r v o d a j a l ­c i s k o r a j v 4000 p r i m e r i h d a ­r o v a l i p r e k o 1700 l i t r o v k r v i . T o p a z a t a k o m a j h n o o r g a n i ­z a c i j o n i b i l o m a l o . T r i j e o d k r v o d a j a l c e v s o že d o s l e j i m e ­l i d i p l o m e z a n a d 20 -k ra t d a ­r o v a n o k r i , 231 p a j e t a k i h , k i s o že p r e j e l i s r e b r n e i n z l a t e značke.

P o z e l o p e s t r e m k u l t u r n e m s p o r e d u , v k a t e r e m s o s ode ­l o v a l i d omač i p e v c i , z a b a v n i a n s a m b e l g l a s b e n e šole i z C e r k e l j , f o l k l o r n a s k u p i n a , z a b a v n i a n s a m b e l V e s e l i t r ­g o v c i i z Z a l o g a , števi lni r e c i ­t a t o r j i i n p e v c i s o n a svečan način p o d e l i l i še 5 z l a t i h i n

Smrtna nesreča v Kranju Av tomob i l i s t zadel 23-letnega

V i n k a Zrimška V nedeljo zvečer ob 20.30 je p r i p rometni nesreči na Jezer­sk i cesti v K r a n j u izgubil življenje 23-letni V i n k o Zrimšek, šofer iz K r a n j a . Zrimšek je šel peš po Jezerski cesti, verjetno prot i P reddvoru . Za n j im pa je pripel ja l osebni avto L j 127-31, k i ga je uprav l ja l 39-Ietni Avgust Dremel j iz Hotemož. Av­tomobi l ist je zadel Zrimška ter ga odb i l 8 metrov naprej v betonski steber ob cesti, kjer je Zrimšek obležal mrtev . Za tem je voznik Dremel j treščil še v vogal hiše št. 32 in se p r i tem laže rani l . N a avtomobi lu je škode za 10.000 nov ih dinarjev.

U m r l a n a m je mama

18 s r e b r n i h značk prostovolj­n e g a k r v o d a j a l c a . Slavica Zir-k e l b a c h p a j e v imenu Glav­n e g a o d b o r a R K S l o v e n i j e p o d e l i l a P a v l i R o p r e t za nad 2 0 - k r a t o d d a n o k r i in Ivanu L u b e j u z a več k o t 37-krat od­d a n o k r i , l e p i d i p l o m i .

-č

V soboto nova šola K r a j e v n a s k u p n o s t C e r k l j e

b o v s r e d o ( d a n e s ) 12. okto­b r a zvečer , s k l i c a l a z b o r ob­čanov , n a k a t e r e m b o d o pre ­g l e d a l i s k l e p e i n p r e d l o g e s področ j a k r a j e v n e k o m u n a l ­n e d e j a v n o s t i , p o g o v o r i l i se b o d o o udeležbi občanov p r i o t v o r i t v i šole, k i b o v soboto, 15. o k t o b r a p o p o l d a n i n dru­g e m . N a z b o r u b o d o i z v o l i l i t u d i t r i n o v e o d b o r n i k e v sve t k r a j e v n e s k u p n o s t i .

Prešernovo gledališče v Kranju P E T E K — 14. oktobra

o b 16. u r i F a u q u e z — A M -B R O S I O U B I J A C A S z a r e d D I J A Š K I I I i n o b 19.30 z a r e d K O L E K T I V I - P E T E K . T o p r e d s t a v o i z v a j a M l a d i n ­s k o g ledal išče i z L j u b l j a n e .

I N U R A D N I V E S T N I K G O R E N J S K E

Izdaja in tiska C P » G o ­renjski t isk* , Kran j , K o ­roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave l ista: K r an j , Staneta Žagarja 27 — Tekoči račun pri S D K v K r a n j u 515-1-135. — T e ­lefoni : redakcija 21-835, uprava lisla in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 int. 03. — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 nov ih dinarjev. Cena posameznih številk 0,40 novih dinarjev. — Ma l i oglasi : za naročnike 0,40 in nenaročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplača­n ih oglasov ne objavljamo

a r i j a H l e b c e Pogreb bo v četrtek, 13. ok tob ra 1966 ob 16. u r i i zpred hiše žalosti

v K r a n j u , Stražiška u l i ca 6 na k ran j sko pokopališče.

Žalujoče družine: H lebce -Gr i in , Ma jcen , prof . Omanova i n dr . H r i b e r n i k o v a

K r a n j , L jub l j ana , Zdole nad Krškem