Simon Krek Simon Krek simon.krek@ijs.si

Polona GantarPolona Gantarapolonija.gantar@guest.arnes.si

Drugačen pogled na Drugačen pogled na slovarske slovarske definicijedefinicijeopisati? opisati?

pojasniti? pojasniti?

razložiti?razložiti?

vsebinavsebina• slovarska definicija

• klasična slovarska definicija• stavčna definicija

• pomen• besedni pomen• pomenske tendence besede

• slovarski uporabnik• kaj• na kakšen način

• šolski slovar• Leksikalna baza za slovenščino • stavčne definicije

slovarska definicijaslovarska definicija… pojasniti

• pojasniti pomen besede v splošni rabi

• na preprost način

• zagotoviti informacijo ciljnemu uporabniku

besedni pomenbesedni pomenbesedni pomen = slovarski konstruktslovarski konstrukt

“postopka pomenskega dekodiranja v vsakdanji jezikovni komunikaciji ni mogoče primerjati s postopkom razdvoumljanja pomenov v slovarjih”

Atkins in Rundell 2008: 263

““I don’t believe in word I don’t believe in word senses”senses”

Kilgarriff: 1997

• besede imajo v različnih slovarjih drugačno število pomenov

• iste besede imajo v različnih slovarjih drugačne pomenske razlage

• pomenske razlage istih pomenov izpostavljajo v različnih slovarjih drugačne pomenske lastnosti

pomenske tendence pomenske tendence besedbesed• večina pomenske informacije konkretne besede izhaja iz njenega neposrednega ali širšega besedilnega okolja

• »Slovarji niso namenjeni definiranju, pač pa je njihova naloga ustvariti vrsto namigov in asociacij, ki pomagajo povezati neznano z znanim«.

Hanks: 2009

klasična slovarska klasična slovarska definicijadefinicija

… razložiti• splošni enojezični slovarji• nadpomenka + ena ali več razločevalnih

lastnosti• SSKJ

spominjati -am nedov. povzročati, da se komu kaj iz

preteklosti znova pojavi v zavesti

GENUS PROXIMUM DIFFERENTIA SPECIFICA

za …za …• analitična slovarska definicija sledi v prvi vrsti funkcijski vlogi iztočnice (Vidovič Muha: 1999, 2000)

– LE s slovarsko vrednostjo (samostalniki, glagoli) imajo razlago v obliki hierarhično nadrejene UPS (neposredna nadpomenka) v jedru in ustreznega števila RPS v odvisnem delu

– LE kot komunikacijske prvine (členki, prislovi, medmeti + FE) imajo stavčno definicija v obliki “kdo/kaj izraža/poudarja …”

protiproti …

• klasične slovarske definicije vsebujejo veliko več podatkov, kot so jih uporabniki sposobni dešifrirati

• ne prinašajo podatkov, ki jih uporabniki pričakujejo

Kritike definicij v SSKJKritike definicij v SSKJ Müller 2009

• splošnemu uporabniku nerazumljive in prezahtevne razlage

• okornost in abstraktnost• pomenske nepravilnosti• pomensko prazne hierarhične razlage

• abelstvo - ‘lastnost, ravnanje, podobno Abelovemu’

• sklicevalne razlage: • glagolnik od, ženska oblika od, manjšalnica od, nanašajoč se na …

stavčna definicijastavčna definicija… opisati

• leksikografski projekt Collins COBUILD• slovarji za učenje in usvajanje jezika• podatki o tipični rabi• podatki o (glagolski) vezljivosti• kolokacijskih zapolnitvah

spominjati

če se spominjaš ljudi in si jih v mislih šedogodkov iz preteklosti, vedno predstavljaš in

o njih lahko razmišljaš

zglob tema pri-besedilo komentar (co-text)

protiproti …• Stavčne definicije so veliko daljše od analitičnih definicij– manjše število iztočnic– več napora pri procesiranju definicije, še posebno za uporabnike, ki se jezika učijo

– kopičenje anaforičnih zaimkov

• Ena stavčna definicija ne more izraziti več možnih skladenjskih realizacij pomena

• Način celostavčnega definiranja prinaša nove konvencije, ki jih učeči jezika pogosto niso vajeni

za …za …• Uporabniku prijazne: opis pomena s preprostimi in lažje razumljivimi besedami - na podlagi analize spontanega definicijskega diskurza (Sinclair in Coulthard: 1975)

• konverzacijski obrazec “če-stavkov” je v soglasju z naravno zvenečimi opisi pomena

• podatki o vezljivostnih lastnostih iztočnice z navajanjem števila in semantičnega tipa udeležencev ter njihov razpored znotraj stavka

• vključevanje pragmatične informacije

slovarska definicija in slovarska definicija in slovarski slovarski uporabnikiuporabniki

• vsebina definicijevsebina definicije = podatki, ki jih definicija vključuje

• oblika definicije = besede in strukture, ki prenašajo te podatke

po Atkins in Rundell 2008: 412

• jezik definicij mora ustrezati jezikovnim sposobnostim in predpostavljenemu tehničnemu znanju uporabnika

• v definicijah se izogibamo rabi besed v pomenih, ki so marginalni ali atipični

• uporabnik mora pridobiti celovito informacijo na enem mestu

• ubeseditev in zgradba definicij morata čim bolj ustrezati naravnemu diskurzu

• uporabnik mora zlahka slediti leksikografskim konvencijam, uporabljenim pri oblikovanju definicij oz. gesla v celoti

Pomenske informacije v LBS in Pomenske informacije v LBS in opisne slovarske definicijeopisne slovarske definicije

• strukturiranost podatkov o leksikalnih enotah v LBS

• pomenske informacije v LBS•pomenski indikator•pomenska shema

+ kolokabilnost skladenjskih struktur

I. nivo: OSNOVNI PODATKI geslo sesti

besedna vrstaglagol

II. nivo: POMENSKI PODATKI indikator 3.1 ustrezati

pomenska shema PREDMET sede na določeno MESTO

ali v drug PREDMET

III. nivo: SKLADENJSKI PODATKI skladenjska strk.sbz1 GBZ (v sbz4)

vzorec kaj sedevzorec kaj sede v kajskladenjska strk.rbz GBZ

IV. nivo: KOLOKACIJSKI PODATKI kolokacija sesti v[roko,dlan]

V. nivo: ZGLEDI zgled Ko zobniki sedejo, je to treba začutiti (in slišati).zgled Urni mehanizem mora brez zatikanja

sesti v odprtino.

LBS – zgradbaLBS – zgradba

Pomenski indikatorPomenski indikator

• kratkost in jedrnatost (meni pomenov)

• razumljivost

• pomenska razločevalnost

rana cepiti1 poškodba 1 vnesti cepivo2 čustvena bolečina 2 deliti

3 izboljšati

2.1 povzročati razdor2.2 sekati drva2.3 luščiti se v plasti

Pomenska shemaPomenska shema

• združitev skladenjskih in pomenskih

informacij v LB: – vezljivostni vzorec za vsak pomen (glagolske) iztočnice

• udeleženci – število in semantični tip

• okoliščine – čas, kraj, način … (pomensko nujne in tipične)

• pragmatične informacije – pozitivno ali negativno vrednotenje

vzeti - ‘ukrasti’

KDO vzame KOMU KAJ (od kod)

človek človek predmet

ustanova ustanova lastnina storilec oškodovanec

vrednost

od LBS do stavčne definicije …

model• iztočnica: sestisesti• indikator: prilegati se• pomenska shema: PREDMET sede na določeno

MESTO ali v drug PREDMET• kolokacija: sesti v [roko, dlan]

prenos

če predmet sedesede v roko ali sede na določeno mesto, se tja dobro prilega

od SSKJ do šolskega slovarja …

SSKJ: 1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami narediti, da na kaj deluje sila

LBS:IN: oprijeti z dlanjo PS: ČLOVEK stisne PREDMET z dlanjoKOLOKACIJE: stisniti [roko, dlan, vrat, ročaj]; stisniti z/s [rokami, nogami, prsti]

ŠOLSKI SLOVAR:

Kadar kdo stisne predmet, ga trdno oprime z dlanjo, prsti, rokami ali nogami

od SSKJ do šolskega slovarja …

SSKJ: 2. s prijemom, objemajoč spraviti kaj v tesen dotik

LBS:IN: prijazno objeti PS: ČLOVEK z rokami stisne drugega ČLOVEKA ali PREDMET tesno k sebi

KOLOKACIJE: stisniti k [sebi, prsim]; stisniti v [naročje, objem]

ŠOLSKI SLOVAR:Če kdo stisne drugega človeka ali predmet k sebi ali k prsim, ga objame, ker ga ima rad.

od SSKJ do šolskega slovarja … SSKJ:

5. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina

LBS:IN: iztisniti tekočino

PS: ČLOVEK s PRIPOMOČKOM stisne SADJE |ali| stisne TEKOČINO iz SADJA |ali| stisne SADJE v TEKOČINO

KOLOKACIJE: stisniti [sok, limono, pomarančo]; stisniti iz [grozdja, sadja]

ŠOLSKI SLOVAR:

Kadar kdo s prsti ali pripomočkom stisne sadje, iztisne tekočino iz njega.

od SSKJ do šolskega slovarja … SSKJ:

4. s silo narediti, da ima kaj manjši obseg

LBS:IN: zmanjšati obseg PS: ČLOVEK stisne KARKOLI na manjši obseg

IN: računalništvo

PS: ČLOVEK stisne računalniško VSEBINO, lahko

s pomočjo PRIPOMOČKA KOLOKACIJE: stisniti s [programom,

algoritmom] stisniti [datoteko]

ŠOLSKI SLOVAR:

Če kdo stisne kaj na manjši obseg, doseže, da zavzame manj prostora.- Če kdo stisne datoteko s programom, zmanjša velikost računalniške vsebine.

zaključekzaključek

Leksikografska teorija in praksa je od nastanka SSKJ doživela precejšnje spremembe

– tehnološki razvoj

– možnosti jezikoslovnega obdelovanja velike količine besedil v elektronski obliki

– razvoj didaktičnih in pedagoških teorij pri poučevanju in usvajanju jezika

– prevrednotenje generativnih teoretskih izhodišč v analizo jezikovnih pojavov na vseh tradicionalno ločenih jezikoslovnih ravninah hkrati

Hvala za Hvala za pozornost!pozornost!