Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja

OSNOVNA ŠOLA KUZMA

Kuzma 20

Bralne aktivnosti – NEKAJ ČARNEGA ZA UŠESA IN DOMIŠLJIJO

IZVAJALCI: Ingrid Pojbič, Vida Zrim in Katja ŠaferOperacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Moto: VSAKA PRAVLJICA, ZGODBICA IN PESEM NAS

BO POPELJALA V NESKONČNOST DOMIŠLJIJE DO OČARLJIVOSTI GIBANJA IN

PLESA.

NAMEN• Specifika romskega okolja (nezmožnost zaznavanja dvojine v

govorni izreki; sporazumevanje v domačem okolju poteka izključno v romščini; težave pri nerazumevanju in obnovi prebranega; težave pri vključevanju v družbo).

• Vzpodbujanje želje po razumevanju bralnih vsebin z vzpodbujanjem radovednosti, kaj se skriva za platnicami knjig.

• Namenska in ciljna vzpodbuda romskih otrok k čutenju in razumevanju besed, z vzporednim odpravljanjem stiske, ki nastane ob spontanem in namenskem govornem izražanju.

• Čutenje prebranih vsebin se pri omenjenih aktivnostih prenaša v plesno in gibalno izražanje, ki je romskih otrokom zagotovo bolj pripomoglo k razumevanju besedišča in k smelosti in čutenju govornega izražanja.

Cilji: • Pridobivanje pozitivnega čustvenega in razumskega razmerja do

slovenskega jezika.

• Pridobivanje pozitivnega razmerja do slovenske kulture, saj jim branje umetnostnih besedil pomeni stik z izkušenjskimi vzorci kulture in možnosti za estetsko uživanje stvarnosti.

• Spontano in načrtno obvladovanje slovenskega jezika z večjo motivacijo za vse štiri sporazumevalne zmožnosti (predvsem pa govorjenje in branje).

• Čutenje možnosti povezovanja področja beseda in gib.• Vzpodbujanje k bralni pismenosti z razumevanjem bralnih vsebin. • Krepitev samozavesti, samopodobe.

ZANIMIVOSTI DIDAKTIČNO-METODIČNEGA POTEKA

• Bralne dejavnosti so potekale v začetku meseca junija, in sicer tri popoldneve po pet šolskih ur.

• Prvi dan smo izvedli v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti (tudi ob pomoči knjižničarjev), drugi dan v romskih naseljih, tretji dan pa v šoli.

• V omenjene dejavnosti smo povabili tudi starše romskih otrok, ki so se dobro vključevali in so kazali interes za branje, poslušanje in poustvarjanje zgodbic.

ANALIZA IZVEDBE IN DOSEŽKOV• Odziv na bralne dejavnosti je bil zelo dober, celo nad

pričakovanim. Sledili smo zastavljenim ciljem bralnih dejavnosti.

• Učenci so bili motivirani za delo, prav tako njihovi starši.

• Branje z učitelji in starši skupaj v romskem naselju je imelo še poseben moment in učinek.

REFLEKSIJA• Dober, pozitiven vtis in bogata izkušnja za učence in

njihove starše ter nedvomno tudi za učitelje.

• Veseli smo bili dobrega odziva na sodelovanje s strani romskih otrok.

DILEME/PREDLOGI ZA NAPREJ• V prihodnosti si želimo, da bi podobne bralne dejavnosti še

organizirali in tako pripomogli k večji vzpodbudi, predvsem romskih učencev, k bralni pismenosti, razumevanju prebranega in odpravljanju njihovih preprek pri govornem nastopanju, branju ter pri vključevanju romskih otrok v družbo.

• Strokovni delavci romskim učencem nudimo dostop do knjig in ostale literature, vendar pa imajo težave z začetno motivacijo za vstop v knjižnico, poseganje po knjigah … pa tudi z vračanjem sposojenih knjig nazaj v knjižnico.

UTRINKI1. dan – OBISK POKRAJINSKE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE V MURSKI SOBOTI

(predstavitev knjižnice, njenih oddelkov, način izposoje, razvrstitev knjig, sodelovanje pri pravljično-bralni uri)

UTRINKI

2. dan – DELAVNICE V ROMSKIH NASELJIH (branje drug drugemu, branje skupaj s starši, učitelji, razgovor o prebranih vsebinah …).

UTRINKI3. dan - DELAVNICE V ŠOLI: Poustvarjanje prebranih vsebin (govorno in gibalno)