Priloga Knjižni�arskih novic 15(2005)11

Knjižnica – igriš�e znanja in zabave, Novo mesto 2005

Diapozitiv 1 Diapozitiv 2

SKRITA MO� KNJIŽNIC –KNJIŽNICA KOT

MOTIVACIJSKI PROSTOR ZA DOŽIVLJAJSKO BRANJE

Breda Podbrežnik VukmirMati�na Knjižnica Kamnik

Izhodiš�a za razmišljanje o bralni kulturi:

�Knjiga in bralci (1998): 39 % Slovencev je nebralcev.

�Pismenost odraslih (Andragoški center, 1998): 65 – 75 % odraslih nima zadostnega znanja za ravnanje z informacijami iz razli�nih besedil.

Diapozitiv 3

�Raziskava o bralni kulturi (Mirovni inštitut, 2001)

Silva Novljan: pomen nabavne politike

Diapozitiv 4

Pogled na seznam najbolj izposojanih knjig slovenskih knjižnic v sistemu COBISS

Diapozitiv 5

Vloga in cilji bralne kulture

Diapozitiv 6

Kaj je bralna kultura

� Branje kot spoznavna, estetska in eti�na vrednota,� potreba po branju leposlovja kot možnosti za estetsko

uživanje, � poti do samospoznavanja in notranje bogatenje ter

polnejše doživljanje ter razumevanje sveta in �loveka, � grajenje vsakršne humanisti�ne, tudi narodne zavesti, � ljubezen do branja. (Krakar Vogel)

Priloga Knjižni�arskih novic 15(2005)11

Knjižnica – igriš�e znanja in zabave, Novo mesto 2005

Diapozitiv 7 Diapozitiv 8

Od jezikovnih zmožnosti do socializacije

�»Dobro razvita sporazumevalna zmožnost je najbolj zanesljiva pot do osebnega in družbenega uspeha.« Meta Grosman

�empatija�prosto�asno branje je razbremenjeno

strahu pred šolskim neuspehom

Diapozitiv 9

Šolsko in prosto�asno branje

Diapozitiv 10

�Prosto�asno branje: spontano in neposredno, doživljajsko

�Šolsko branje: sistemati�no, sestavine literarnega dela, literarno branje

�Priložnost knjižni�arjev in bralcev je prosto�asno branje, v njem pa poudarjanje doživljajske plati branja, ki ni manj vredna kot spoznavna in vrednostna.

Diapozitiv 11

��Vzgojni cilji pouka knjiVzgojni cilji pouka knjižževnosti v didaktiki evnosti v didaktiki knjiknjižževnostievnosti

Ožji cilji: pozitivno dojemanje leposlovja in potreba po knjigi.

Širši: vpliv posameznikovo etiko, nazore, osebnost.

Diapozitiv 12

Doživljajsko branje

Priloga Knjižni�arskih novic 15(2005)11

Knjižnica – igriš�e znanja in zabave, Novo mesto 2005

Diapozitiv 13 Diapozitiv 14

�Vsak bralec se na prebrano odziva tudi �ustveno.

�Umetniška dela že po svoji naravi spodbujajo �ustveno udeležbo bralcev.

�Tudi doživljajsko branje ima informacijsko vlogo.

�Uvid.

Ali so knjige vplivale na vas?

Kako?

Diapozitiv 15

53-letna profesoricaSeveda so knjige vplivale name, pozitivno in negativno. Ker sem toliko brala, sem imela o življenju idealizirano podobo. Ker se nisem družila z vrstniki, sem slabše navezovala stike. Po drugi strani pa sem se u�ila iz knjižnih izkušenj, iz podoživljanja, ne iz doživljanja.

Diapozitiv 16

26-letni fizik

�Ob branju sem z velikim zanimanjem odkrival nove ljudi, svetove, razli�ne na�ine življenja in razmišljanja, tragi�ne usode nekaterih junakov so me pretresle. Alamut in v Sibilinem vetru sta me osupnila in nagovorila k razmišljanju o življenju. Ana Karenina in Rde�e in �rno sta me pretresli s svojima ljubezenskima zgodbama. Bratje Karamazovi so me navdušili z izjemnim prikazovanjem zna�ajev in družinskih odnosov.

Diapozitiv 17

Motivacija za branjeZgled – družina, u�itelji,

knjižni�arji

Primeri družinskega okolja, ki ne motivira:

Diapozitiv 18

38-letna profesorica

�Moja primarna družina ni vplivala na moje bralne navade. Starši razen �asopisa in o�e nekaterih vojaških knjig niso brali. Tudi meni niso brali. Smo imeli pa na policah za okras kar nekaj knjig, predvsem pa zbirko zbranih del slovenskih pisateljev, ki smo jo delno prejeli od moje babice. Te knjige sem vse prebrala. Starša pa sta zelo podpirala izobraževanje. Brati sem za�ela šele v šoli. Prej nisem imela tesnega stika s knjigo

Priloga Knjižni�arskih novic 15(2005)11

Knjižnica – igriš�e znanja in zabave, Novo mesto 2005

Diapozitiv 19 Diapozitiv 20

30-letna andragoginja

�Starši leposlovja niso brali. O�e je sicer bral, vendar knjige na temo duhovnosti. Ko sem bila majhna, so mi brali pravljice, ampak poredko. Družina ni spodbujala mojih bralnih navad, �ešda ni �asa za branje.

Motivacija za branje

Primeri družinskega okolja, ki motivira branje:

Diapozitiv 21

30-letna diplomirana bibliotekarka

�Ne spominjam se, da bi mi starši kdaj brali. Je bilo pa pri nas vedno dovolj knjig. Vsakršnih. Brala sta starša in še vedno veliko bereta. Spominjam se, da sem jaz zve�er brala pravljice mlajšemu bratu. Smo pa širše gledano družina strastnih bralcev. Berejo vsi in to precej. Kar se branja ti�e, sta edini �rni ovci mož moje tete in moj mož. Mojemu možu doma niso nikoli brali in tudi njegovi bratje in sestre ne berejo.

Diapozitiv 22

27-letna gimnazijska maturantka

�Že vse od malega sem obkrožena s knjigami, saj sem ob materi knjigarki in o�imu knjigarjudobesedno odraš�ala v knjigarni. Doma smo imeli zelo bogato knjižico. Ne le, da sem bila obkrožena s knjigami, tudi mama in o�im sta z lastnim zgledom strastnih bralcev približala branje kot najljubšo dejavnosti za preživljanje prostega �asa. Vsak ve�er je bila na sporedu pravljica za lahko no�, ki jo je meni in sestrama brala mama. Kot najstnica sem prebrala ve� kot vsi moji sošolci skupaj. V osnovni šoli sva s sošolko tekmovali, katera bo prej prebrala vse knjige v lokalni knjižnic.

Diapozitiv 23

Motivacija za branje

Zgled – knjižni�arji smo dobri bralci

Diapozitiv 24

�Kaj lahko knjižni�arji storimo, da bi spodbudili družinsko branje?

�Kaj lahko storimo, da se predstavimo kot kvalificirani, dobri, kriti�ni in navdušeni bralci leposlovja?

Priloga Knjižni�arskih novic 15(2005)11

Knjižnica – igriš�e znanja in zabave, Novo mesto 2005

Diapozitiv 25 Diapozitiv 26

Motivacija za branje

��KnjiKnjižžnini��arjeva usposobljenostarjeva usposobljenostKnjižni�arsko znanjePedagoška usposobljenostKnjižni�ar mora biti sam kvalificiran bralecOsebnostne zna�ilnosti

Motivacija za branje

��KnjiKnjižžnini��ne zbirkene zbirke� Izbor in aktualnost knjižni�nih zbirk�Organiziranost�Dostopnostpiktogramigeslovniki

Diapozitiv 27

Motivacija za branje

��Klasifikacija leposlovnih delKlasifikacija leposlovnih del�Clare Beghtol: Experimental Fiction

Analysis System - EFAS�Annelise Mark Pejtersen: Analysis and

Mediation of Publication – AMP�Fiction Finder

Diapozitiv 28

http://fictionfinder.oclc.org Diapozitiv 29

http://fictionfinder.oclc.org

Diapozitiv 30

http://fictionfinder.oclc.org

Priloga Knjižni�arskih novic 15(2005)11

Knjižnica – igriš�e znanja in zabave, Novo mesto 2005

Diapozitiv 31 Diapozitiv 32

Kako motivirati s knjižni�nimi zbirkami

� Standardno starostno razporeditev velja dopolniti s predšolsko stopnjo.

� Omogo�iti dostopnost do literarnih tem/vsebin s piktogrami.

� Omogo�iti vsebinsko dostopnost z gesli, izdelava geslovnika.

� Tematske razporeditve gradiva.� Posebna zbirka za najstnike: Paul Kropp v

zvezi z najstniki omenja hoteno nepismenost. Najstniki prenehajo brati.

Diapozitiv 33

Kako otroci izbirajo leposlovne knjige

Diapozitiv 34

Kako najdeš knjigo, ki jo potrebuješ?

Vprašam koga

drugega11%

Sledim napisomv knjižnici, na polici in oznakam na knjigi

28%

Poiš�em jo po

ra�unalniku in jo potem samostojno poiš�em na

polici6%

Vprašam knjižni�arja

55%

Diapozitiv 35

Ali veš, kaj pomenijo oznake C, P in M?

DA57%

NE43%

Diapozitiv 36

Kako veš, katera knjiga je primerna zate?

Po postavitvi na police glede na oznake C, P in M

16%

Poznam avtorja10%

Vprašam knjižni�arja,knjižni�arko

10%

Po videzu knjige20%

Vprašam sošolce, prijatelje,

starše19%

Po vsebini naslova

25%

Priloga Knjižni�arskih novic 15(2005)11

Knjižnica – igriš�e znanja in zabave, Novo mesto 2005

Diapozitiv 37 Diapozitiv 38

Zaklju�ek

�Bralci niso dovolj usposobljeni za samostojno iskanje gradiva v knjižnih zbirkah, sklepamo pa lahko, da tudi po drugih informacijskih virih ne

�Pritegniti jih moramo k u�enju o rabi knjižnic.

Diapozitiv 39

Ko oblikujemo programe za branje, v ospredje postavimo:

Diapozitiv 40

�Dobre zglede

�Povezanost z družinami

�Povežimo se z bralci: z otroki in odraslimi Osebna priporo�ila vrstnikov/prijateljev so najbolj vpliven dejavnik pri izboru gradiva!

�Pomemben je vizualni dejavnik

Diapozitiv 41