OPOMNIK O ORGANIZIRANJU IN MTS PRI ČIŠČENJU ... ZIR/Nacrt ukrepanja ob...tem načrtom so predvideni ukrepi in sile, ki so potrebni pri odpravljanju velikih posledic ob in na obali

IZPOSTAVA URSZR KOPER

OPOMNIK O ORGANIZIRANJU IN MTS PRI ČIŠČENJU MORSKE OBALE OB VEČJIH NESREČAH

OSNUTEK

AVGUST 2011

KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................. 3

1.1 Namen ......................................................................................................... 3 1.2 Geografske in druge značilnosti slovenske obale ................................... 3 1.3 Ugotovitve ................................................................................................... 3

2 SPLOŠNO O ONESNAŽENJU, UKREPANJU NA VODI IN ČIŠČENJU OBALNE LINIJE ....................................................................................................................... 4

2.1 Obnašanje olja na vodni gladini ................................................................ 4 2.2 Procesi razgradnje olj ................................................................................ 4 2.3 Ukrepanje na vodah ................................................................................... 4 2.4 Čiščenje obalne linije ................................................................................. 5

3 RAZDELITEV IN ZNAČILNOSTI OBMOČIJ POSAMEZNE LOKALNE SKUPNOSTI (OBČINA PIRAN, IZOLA IN MO KOPER) ............................................ 9

3.1 Občina Piran ............................................................................................... 9 3.2 Občina Izola .............................................................................................. 14 3.3 Mestna občina Koper ............................................................................... 19

4 SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA ........................................ 24 4.1 Pregled društev in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog ............. 24 4.2 Materialno - tehnična sredstva za izvajanje načrta ................................ 24 4.3 Predvidena finančna sredstva za izvajanje načrta ................................. 25

5 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV .................................................................... 26 5.1 Mednarodna pomoč ................................................................................. 27

NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 3 / 27

Ažurirano: 2011

1 UVOD

1.1 Namen Načrt ukrepanja ob onesnaženju morske obale je priloga Načrtu ZiR ob nesrečah na morju. S tem načrtom so predvideni ukrepi in sile, ki so potrebni pri odpravljanju velikih posledic ob in na obali.

1.2 Geografske in druge značilnosti slovenske obale Slovenska obala obsega del severovzhodnega Jadrana od državne meje z Italijansko republiko pri Lazaretu do državne meje z Republiko Hrvaško pri izlivu reke Dragonje v morje. Obala je dolga 46 km in pripada občinam Koper, Izola in Piran. Geomorfološka zgradba obalnega pasu je zelo raznolika. Ožji obalni pas je dokaj kamnit oziroma prodnat in samo izjemoma poraščen. Večji del obale je težko dostopen s kopnega, ker se kopno strmo spušča v morje, z morja pa je težko dostopen zaradi plitvin. Deli obalnega pasu, kjer je dostop še posebej težaven, so od Lazareta do Valdoltre, od Simonovega zaliva do Strunjana, od Pacuga do Fiese in od Lucije do izliva reke Dragonje. Tržaški zaliv je del Jadranskega morja in s tem tudi Sredozemskega morja, ki se najbolj približa Srednji Evropi. Meri približno 551 km2, od tega je slovenskega morja približno 180 km2. Zaliv je plitev (24 do 26 m) s peščenim dnom. Globina slovenskega morja znaša v povprečju 18,7 m.

Največja nevarnost za plovbo v Tržaški zaliv so plitvine ob zahodni obali Istre, posebno plitvine pri rtu Savudrija. Zaradi skalnatega dna bi se poškodovalo dno nasedle ladje in ob morebitnem izlitju nevarnih snovi bi bilo okolje zelo ogroženo. Ostale značilnosti so razvidne iz samega načrta (tokovi, vetrovi,nevihte, megla, promet, pristanišča, nesreče v slovenskem morju in drugo).

1.3 Ugotovitve Pregled možnih virov ogrožanja in nevarnosti nastanka nesreče na morju kaže, da se v slovenskem morju lahko zgodijo naslednje nesreče, ob katerih je treba za njihovo obvladovanje uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva:

nesreča z nevarnimi snovmi, nafto in naftnimi derivati (v nadaljevanju: ekološka nesreča),

požar na ladji in

brodolom. Najhujše posledice lahko povzročijo ekološka nesreča in požar na ladji. Ob tovrstnih nesrečah bi bilo prizadeto življenje in zdravje ljudi, obala, naravna dediščina obalnih občin in gospodarstvo obalnih občin. S tem načrtom, se urejajo le ukrepi in dejavnosti zaščite in reševanja ob večjih nesrečah, ki so potrebni za čiščenje obale.


Ažurirano: 2011

2 SPLOŠNO O ONESNAŽENJU, UKREPANJU NA VODI IN ČIŠČENJU OBALNE LINIJE

2.1 Obnašanje olja na vodni gladini Obnašanje olja na vodni gladini je odvisno od tipa razlitega olja in klimatskih razmer v prostoru. Večina olj, razen nekaterih težkih (prestrezna olja z gostoto večjo os 1 g/cm3 ) in olj, ki se strjujejo pri temperaturah okolja, ima ob razlitju tendenco širjenja v oljni madež. Olje se širi po vodni gladini tudi v primerih, ko ni vpliva vetra in valovanja, vzrok temu je gravitacija in površinska napetost vode in olja. Večje količine se širijo hitreje. Širjenje madeža je zaradi močnega delovanja valov lahko popolnoma drugačno in lahko pride do zelo viskoznih emulzij vode v olju, kar zmanjšuje hitrost širjenja.

2.2 Procesi razgradnje olj Takoj po izlitju oljni madež na vodni gladini doživi vrsto sprememb, fizikalnih in kemijskih, ki jih skupno imenujemo staranje ali razgradnja. Glavni procesi, ki povzročajo razgradnjo razlitega olja na vodni površini so: izhlapevanje, raztapljanje, oksidacija, emulgiranje in mikrobiološka degradacija.

2.3 Ukrepanje na vodah Vsako ukrepanje se sestoji iz dveh faz

a) Preprečevanje širjenja oljnega madeža

z raznimi tipi zaščitnih plavajočih zaves b) Odstranjevanje olja z vodne površine

mehanske metode

fizikalno – kemijske metode

kemijske metode in mikrobiološke metode Pravilom operacije čiščenja tečejo v tem zaporedju, z osnovnim namenom, da se s samim čiščenjem povzroči čim manj dodatne škode na okolju, v katerem je prišlo do razlitja.

Uspešna omejitev širjenja Zelo pomembno je čim več madeža očistiti na morju


Ažurirano: 2011

2.4 Čiščenje obalne linije Čiščenje obalnih področjih je dosti težje in počasnejše od čiščenja na morju. Glede na občutljivost, lahko obalna področja razdelimo na:

močvirja in lagune

zaprta področja s plažami

odprte peščene plaže

skalnata obala in

visoke kamnite stene Izbor ustreznih metod in sanacija teh predelov je odvisna od tipa in karakteristik obale ter pristnega življa. V slučaju neuspešnega čiščenja na morju, zaradi slabih vremenskih razmer ali preskromne opremljenosti, madež doseže obalo. Čiščenje je dolgotrajno, zahtevnejše in veliko težje.

Primer onesnažene peščene obale Onesnaženje kamnite obale s težko nafto

Metode čiščenja, ki so najpogosteje v uporabi:

izpiranje z močnim vodnim curkom

izpiranje s paro ali toplo vodo

razprševanje disperzantov

čiščenje s peskanjem

mešanje površinskih sedimentov

različne fizikalne metode

mešanje površinskih sedimentov z dodatkom kalcijevega oksida

mešanje površinskih sedimentov z dodajanjem selekcionarnih mikroorganizmov. V spodnjih slikah je prikaz načinov čiščenja.


Ažurirano: 2011

Pranje z močnim curkom Možna uporaba namenske opreme

Čiščenje dostopnih in grajenih delov obale V primeru viskoznih olj ali katranskih ostankov je možna uporaba mehanizacije

Kombinacija čiščenja Pranje dostopne skalnate obale (topla voda, disperzant)

Pri debelih slojih viskoznega olja je potrebna Zelo zahtevno in naporno je odstranjevanje razpoložljiva oprema v kombinaciji z ročnim debelih slojev nafte na težko dostopnih čiščenjem kamnitih odsekih obale


Ažurirano: 2011

Kombinacija z vpojnimi sredstvi Odstranjevanje viskoznih ostankov onesnaženja na kamniti obali

Ročno odstranjevanje slojev prepojenih Na nedostopnih območjih je možen dostop le katranom na prodnatih odsekih naravne z morja Obale.

Ob velikih onesnaženjih je najpogostejša Pobiranje katranastih ostankov onesnaženja rešitev ročno čiščenje ostankov madežev naplavljenih na peščeno plažo. za kar je potrebna širša logistika

Kombinacija z vpojnimi plavajočimi pasovi Možna je uporaba raznih naravnih ali sintetičnih adsorbensov


Ažurirano: 2011

Na težko dostopnih predelih obale je potrebno Manjše posode so lahko rešitev zagotoviti začasno deponiranje odstranjenih količin olj

Kjer je možno se izvaja ročno čiščenje Na dostopnih območjih je možna uporaba v kombinaciji z mehanizacijo in opremo mehanizacije za deponiranje in odvoz. za čiščenje

POSLEDICE NA PROSTOŽIVEČIH ORGANIZMIH IN REŠEVANJE

POSLEDICE NA OBALI OB POŠKODBI LADJE LEDENICE OB NEURJU LETA 1982

Takratni službi in Ladjedelnici Izola je uspelo s pomočjo zaščitnih plavajočih zaves omejiti debeli Madež težke nafte in jo odstraniti v enem tednu.


Ažurirano: 2011

3 RAZDELITEV IN ZNAČILNOSTI OBMOČIJ POSAMEZNE LOKALNE SKUPNOSTI (OBČINA PIRAN, IZOLA IN MO KOPER)

3.1 Občina Piran


Ažurirano: 2011

OPIS OBMOČJA POSEBNOSTI OBALE DOSTOPNOST S TOVORNIMI

VOZILI

POSTAVITEV BIVALNEGA KONT.

40ft – 12m

POSTAVITEV ŠOTORA 25X15m

DELOVANJE ZARE

STRUNJAN Leži ob strunjanskem zalivu, v dolinci Strunjanskega potoka in na prisojnih pobočjih griča Ronka, ki se na severu strmo spušča proti morju in konča z visokim flišnim klifom.

Na območju kompleksa Salinera je urejeno kopališče s pretežno travnato podlago , neposredno ob morju pa je pesek. Dostop je možen neposredno iz ceste Strunjan Beli križ preko kovinskih vrat takoj na obali. Na območju zdravilišča Krka je ravno tako urejeno kopališče s pretežno betonsko podlago in v manjši meri s travnato podlago. Dostop na plažo je urejen preko zapornice. V neposredni bližini je tudi veliko gramozno parkirišče. Preostal del obale (Mesečev zaliv in obala do zaliva Pacug) pa sta dostopni samo peš.

Da samo na območju Salinere in zdravilišča Krka po urejeni asfaltirani cesti.

Da samo na območju Salinere in zdravilišča Krka.

Da samo na območju Salinere in zdravilišča Krka.

Da.

PACUG Pacug je manjši zaliv in zaselek med Strunjanom in Fieso. Zaliv je obrnjen na sever, proti Trstu.

Obala je težko dostopna neposredno pod flišnatim klifom, razen na območju otroškega letovišča v zalivu Pacuga. Pri otroškem letovišču v zalivu je kopališče z betonsko podlago.

Da pri otroškem letovišču po asfaltirani cesti.

Da pri otroškem letovišču.

Da pri otroškem letovišču.

Da.

FIESA Fiesa je manjši zaliv, ki se nahaja med Piranom in Strunjanom. Je ravnica med dvema odsekoma flišnega klifa. Ima dve sladkovodni jezeri, od katerih je manjše naravno in večje umetno. Jezeri sta razglašeni za naravni spomenik od leta 1990.

Urejeno kopališč s pretežno travnato podlago, manjši del pa ima tudi betonsko podlago.

Dostop je možen iz asfaltirane ceste preko dveh zapornic.

Da na območju plaže.

Da na območju plaže.

Da.

PIRAN Piran je pristaniško mesto in središče Občine Piran. Leži na samem rtu Piranskega polotoka.

Obala je pozidana. Podlaga je betonska ali asfaltirana. Od hotela Piran do Punte in del obale pri glavni avtobusni postaji imata kamnit valobran.

Da preko vhodne zapornice po asfaltirani cesti.

Da kjerkoli. Da kjerkoli. Da.

FORNAČE Gre za veliko parkirišče med hotelom Bernardin in Dantejevo ulico.

Območje je eno veliko parkirišče z betonsko obalo. Manjši del obale pred Bernardinom je posut s peskom in ima betonski valobran, ki pa je v večjem delu uničen.

Da preko vhoda na parkirišče mimo vhodne zapornice.

Da kjerkoli. Da kjerkoli. Da.

BERNARDIN Bernardin je hotelsko naselje, ki je dobilo ime po nekdanji samostanski cerkvi iz 15.stoletja.

Obala je v celoti betonirana z manjšim pristaniščem v centru. Na obeh straneh kompleksa Bernardin je možen dostop preko zapornic.

Da iz parkirišča Fornače ali iz smeri Portoroža, mimo zapornic.

Da kjerkoli Da kjerkoli Da.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Klifhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Fiesa


Ažurirano: 2011


VOZILI


40ft – 12m

POSTAVITEV ŠOTORA 25X15m

DELOVANJE ZARE

PORTOROŽ Portorož je urbano naselje na severni obali Piranskega zaliva. Razvil se je v zavetrni legi pod strmim flišnim grebenom. Pristanišče je zavarovano pred burjo. Portorož je izrazito turistični kraj, v bližini pa so Sečoveljske soline in manjše mednarodno letališče.

Na celotni obali so urejena kopališča z mivkasto ali travnato podlago. Sam rob obale pa je v celoti betoniran. Dostop do obale je možen praktično kjer koli saj ni nikjer ograjen z ograjo.

Da po cesti Obala.


LUCIJA Lucija je predvsem spalno naselje. Na tem območju stoji tudi Marina Portorož s 650 privezi v morju.

To območje nima urejenih kopališč razen v Marini Portorož. Dostop do obale je možen preko Marine ali mimo avtokampa pod Forma Vivo. Pri obeh je na vhodu zapornica.

Da mimo zapornic vhoda v avtokamp ali Marino.


SEČA Je naselje v bližini solin, katerega jedro se nahaja ob začetku istoimenskega polotoka, pod lokalno cesto, ki povezuje Lucijo s Sečovljami.

Seča ima eno neurejeno kopališče med avtokampom in restavracijo Ribič. Podlaga je travnata z urejeno sprehajalno potjo. Obala pa ima tudi kamnit valobran. Dostop je možen tako iz avtokampa kot tudi mimo restavracije Ribič.

Da mimo avtokampa ali mimo restavracije Ribič preko asfaltirane ceste.

Da na neurejenem kopališču ter na območju nekdanje tovarne Droga.

Da na neurejenem kopališču ter na območju nekdanje tovarne Droga.

Da.

SEČOVLJE Sečovlje je nekdanje solinarsko naselje, zadnji slovenski kraj ob Zahodno istrski obali. Leži ob vzhodnem robu solin. Tukaj se nahaja tudi mednarodno letališče Aerodrom Portorož.

Na tem delu obale se nahaja Krajinski park Sečoveljske soline. Zaradi številnih kanalov in bazenov je dostopnost predvsem peš.

Dostop je možen do podjetja SOLINE Pridelava soli d. o. o. po asfaltirani cesti mimo nekdanje tovarne Droga ali takoj po slovenskem mejnem prehodu do solinarskega muzeja.

Da na območju podjetja Soline d.o.o. ali na območju muzeja.

Ne. Da.

Grafični prikaz o dostopnosti do posameznih delov obal. Legenda:

Dostop s tovornjaki, možna postavitev bivalnega kontejnerja in šotora

Dostop samo peš Dostop s tovornjaki in možnost postavitve bivalnega kontejnerja pri nekdanji Drogi ali solinarskem muzeju, ni pa možna postavitev šotora.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Istrahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Istra


Ažurirano: 2011

Strunjan – Pacug – Fiesa

Fiesa – Piran – Bernardin


Ažurirano: 2011

Portorož – Lucija - Seča

Sečoveljske soline


Ažurirano: 2011

3.2 Občina Izola Občina IZOLA ima skupaj 8,5 km morskega brega. Pretežni del obale ob samem mestu je kamnit in betoniran, le delno je prodnat (okrog Petelinjega rta ter do carinskega pomola in manjša plaža od Marine proti Simonovem zalivu), v Simonovem zalivu pa je še majhen del plaže peščen. Od plaže pod Belvederjem do rta Ronek je območje Naravnega rezervata Strunjan. Teren je« flišni klif » in težko dostopen z zemeljske strani, saj ni nobene cestne povezave, do morskega brega vodi le nekaj stez. Morski breg je tu mešane sestave in sicer klif, kamnat ter prodnat.


Ažurirano: 2011


VOZILI


POSTAVITEV ŠOTORA

DELOVANJE ZARE

NARAVNI REZERVAT

Razteza se od plaže pod Belvederjem do rta Ronek

Ta del obale je predel flišnega klifa in je z zemeljske strani zelo težko dostopen, saj nima nobene cestne povezave. Dostop je možen z vrha le peš po strmih stezah. Če je plima nizka, se do tega predela lahko dostopi peš tudi po samem obmorskem bregu.

Dostop je možen do plaže pod Belvederjem (parkirni prostor)

Postavitev na parkirnem prostoru pod Belvederjem

Ob oseki možno postavitev manjših šotorov ob obali

DA

PLAŽA SIMONOV ZALIV

Do plaže pod Belvederjem je obala betonirana, manjši del pa je peščen-

Dostop je možen z dvoosnimi in triosnimi tovornimi vozili

Možna postavitev bivalnega kontejnerja

Možna postavitev večjega šotora

DA

PLAŽA OB RTIČU KORBAT

Plaža je manjši del prodnata,večino pa kamnita ter obdana z nižjim betonskim zidom.




DA

PLAŽA UPOKOJENCEV DELFIN

Ta del plaže je betoniran Dostop je možen z dvoosnimi in triosnimi tovornimi vozili



DA

PLAŽA PRI SVETILNIKU

Od rtiča Balador, okrog Petelinjega rta do carinskega pomola

Tu je mestna plaža, plaža slepih in slabovidnih, plaža invalidnih oseb. Ta predel je delno kamnit breg, delno betoniran in delno prodnat.




DA

AVTOKAMP JADRANKA V ZALIVU VILIŽAN

Breg je obdelan s kamnitim zidom Dostop je možen z dvoosnimi in triosnimi tovornimi vozili



DA

Grafični prikaz o dostopnosti do posameznih delov obal. Legenda:

Dostop s tovornjaki, možna postavitev bivalnega kontejnerja in šotora

Dostop samo peš Dostop s tovornjaki in možnost postavitve bivalnega kontejnerja pri nekdanji Drogi ali solinarskem muzeju, ni pa možna postavitev šotora.


Ažurirano: 2011

Zemljevid obalnega dela v občini Izola. Z rdečo barvo označena območja, kjer se lahko postavijo kontejnerji oziroma šotori.

Obalni del v občini Izola


Ažurirano: 2011


Ažurirano: 2011

3.3 Mestna občina Koper

Obalni del MO Koper

Opis dostopnosti do morja na območju MO Koper.

1. točka) Parkirišče na Istrski cesti pri hišni št. 83/a. - možnost postavitve kontejnerja, - ZARE 39 kanal, - dostop do morja preko ceste, betonski zid, kamenje (slabo dostopno).

2. točka) Kopališče Žusterna: - dostop z večjim tovornim vozilom do obale, - možnost postavitve šotora, - ZARE 39 kanal, - dostop do morja – betonski zid.

3. točka) Parkirišče pri kopališču Žusterna: - dostop z večjim tovornim vozilom, - možna postavitev šotorov in kontejnerjev, - ZARE 39 kanal, - dostop do morja – skale, možen dovoz v morje za manjše čolne.

4. točka) parkirišče pri svetilniku: - dostop z večjim tovornim vozilom, - možna postavitev šotorov in kontejnerjev, - ZARE 12 kanal, - dostop do morja – betonski zid.

5. točka) potniški terminal: - dostop z večjim tovornim vozilom, - možna postavitev šotorov in kontejnerjev, - ZARE 12 kanal, - dostop do morja – betonski zid, možen spust večjih ladij v morje v MARINI

Koper. 6. točka) Sveta Katarina Ankaran:

- dostop z večjim tovornim vozilom,


Ažurirano: 2011

- možna postavitev šotorov in kontejnerjev, - ZARE 12 kanal, - dostop do morja – kamniti pomol, spust v vodo čolnov – Pomorsko društvo

Ankaran. 7. točka) Adria Ankaran:

- rampa za v avtokamp – ni možnosti dostopa (potrebno predhodni dogovor). 8. točka) Valdoltra ob bolnišnici:

- dostop z manjšim tovornim vozilom, - možna postavitev manjšega šotora ali kontejnerja, - ZARE 11 kanal, - Dostop do morja – kamniti pomol, kamniti zid in skale.

9. točka) Rajski pristan OLTRA: - dostop do obale samo peš.

10. točka) Avtokamp Valdoltra: - rampa za v avtokamp.

11. točka) Zdravilišče Debeli rtič: a) dostop do obale z osebnimi vozili in peš; b) - dostop z osebnim vozilom in manjšim tovornim vozilom, - možna postavitev manjšega šotora,

- ZARE 11 kanal, - dostop do morja – betonski zid, kamniti pomol.

12. točka) Debeli rtič: - skozi vinograde do punte - klif; Z vozili ni možnosti dostopa, samo peš.

13. točka) Počitniški dom MNZ: - rampa – potreben predhodni dogovor, - dostop z osebnim vozilom in manjšim tovornim vozilom, - možna postavitev šotora, - ZARE 11 kanal, - dostop do morja - obala betonska, betonski pomoli, možen spust čolna v morje.

14. točka) Med Počitniškim domom MNZ in blokom: - dostop z večjim tovornim vozilom, - možna postavitev večjega šotora in kontejnerjev, - ZARE 11 kanal - slabo, 12 kanal – srednje, - dostop do morja – kamnita obala poraščena z travo, možen spust čolna v morje.


Ažurirano: 2011


Ažurirano: 2011

4 SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA

4.1 Pregled društev in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog Za organizacijo in vodenje akcije čiščenja na posameznih delih obale po posameznih občinah so zadolžena naslednja društva oziroma organizacije.

OBČINA Društva /organizacije Število članov

Odgovorna oseba

Telefon

PIRAN

PGD PIRAN

PGD SEČOVLJE

S K U P A J

IZOLA

PGD IZOLA 14

PGD KORTE 16

TABORNIKI 5

SKUPAJ 35

MO KOPER

PGD HRVATINI

PGD POBEGI ČEŽARJI

JZ GB KOPER

S K U P A J

VSE S K U P A J

Za čiščenje obale, v kolikor bi do takega onesnaženja prišlo, se predvideva, da bi sodelovali mnogi prostovoljci iz obalnih občin, drugih krajev Slovenije in pa drugih držav. Za razporeditev prostovoljcev, koordinacijo, delitev čistilnih sredstev, prevoz, prehrano, spanje in drugo logistično podporo bi skrbeli člani društev oziroma organizacij.

4.2 Materialno - tehnična sredstva za izvajanje načrta


Ažurirano: 2011

4.3 Predvidena finančna sredstva za izvajanje načrta


Ažurirano: 2011

5 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV


Ažurirano: 2011

5.1 Mednarodna pomoč

Documents

OPOMNIK O ORGANIZIRANJU IN MTS PRI ČIŠČENJU ... ZIR/Nacrt ukrepanja ob...tem načrtom so predvideni ukrepi in sile, ki so potrebni pri odpravljanju velikih posledic ob in na obali