OP[TESVENATA STRUKTURA NA SELOTO

3

JORDE JAKIMOVSKI

OP[TESVENATA STRUKTURA

NA SELOTO

Skopje, 2004 godina

4

Izdava~: Fondacija " Fridrih Ebert" - Kancelarija Skopje

Za izdava~ot: Peter Telen

Tehni~ka podgotovka, dizajn na korica: Todor Trajkovski

Lektura: Simona Gruevska-Maxoska

Prevod: Angliski: Vera Vasileva Angelova

Pe~ati: DPI- Skopje

Tira`: 300

CIP: Katologizacija vo publikacijata Narodna i univerzitetska biblioteka" SV. Kliment Ohridski" Skopje

316.334.55(497.7) 338.43(497.7)

JAKIMOVSKI, Jorde Op{testvenata struktura na seloto / Jorde Jakimovski ; (prevod angliski Vera Vasileva Angelova). - Skopje : Fondacija "Fridrih Ebert", 2004. - 88, 84 str. : tabeli, graf. prikazi; 24 sm Nasl. str. na pripe~ateniot tekst: Rural social structure / Jorde Jaki-movski. - Obata teksta me|usebno pe~ateni vo sprotivni nasoki ISBN 9989-109-18-4 1. Jakimvski Jorde Rural social structure a) Selo - Socijalni aspekti - Makedonija b) Selo - Ekonomski aspekti - Makedonija COBISS.MK-ID 58242314

5

S O D R @ I N A

Voved ........................................................................................................... 5 1. Prirodnata okolina na Republika Makedonija .......................... 11 2.ôvekovite resursi vo ruralnite sredini .................................... 15 3. Kvantificirani prihodi po doma}instva ................................... 30 4. Socijalna za{tita na zemjodelcite ............................................... 35 5. Socijalnata stratifikacija i nejzinite karakteristiki ....... 38 6. Sistemot na socijalna pomo{ .......................................................... 60 7. Fukcioniraweto na lokalnata vlast vo ruralnite op{tini .. 62 8. Grià na dràvata za razvojot na seloto ...................................... 68 9. Interes za politika i vklu~uvawe vo politi~kiot ìvot ...... 70 10. Pristap do infrastrukturata - komunalnata i socijalnata infrastruktura ................................................................................. 74 11. Mesto na ìveewe i rabota ............................................................ 78 12. Sostojbi - nasoki na deluvawe ....................................................... 82

6

VOVED

Intenzivnite promeni so koi sekojdnevno se soo~uva nase-lenieto vo Republika Makedonija, ~esto odat vo nasoka na naru{uvawe na negovata socijalna sigurnost. Vakvite promeni i procesi osobeno stanaa aktuelni posle raspa|aweto na soci-jalisti~kiot sistem, koga nasproti prvi~nite o~ekuvawa za pozabrzan razvoj i povisok ìvoten standard, naselenieto se soo~i so u{te pote{ki socijalni krizi vo sporedba so pre-thodniot period. Vo godinite na tranzicija, vo Republika Makedonija, namalenata stopanska aktivnost i permanentniot porast na nevrabotenosta, neposredno dovedoa do vlo{uvawe na ìvotniot standard na naselenieto so {to istovremeno raste i nezadovolstvoto na naselenieto koe se pointenzivno ja mani-festira svojata razo~aranost vo noviot sistem na vrednosti i nrmi {to gi nudi novoto op{testvo.

Najnepovolno vlijanie vrz socijalnata sigurnost imaa porastot na nevrabotenosta, otpu{tawata od rabota, ste~aite, namaluvaweto na platite i na ìvotniot standard na nasele-nieto. Kako najzagrozeni kategorii na naselenieto se nevrabo-tenite, posebno nevrabotenite mladi lica, ènite, penzioner-ite i selskoto naselenie, a vo ovaaa kategorija treba da se vbrojat i onie {to se vraboteni, no nivnite plati i vkupni primawa se nedovolni za zadovoluvawe na sevkupnite ìvotni potrebi. Seto toa predizvika prodlabo~uvawe na socijalnata diferencijacija na naselenieto, a golem e brojot na lu|eto {to se nao|aat pod granicata na siroma{tijata i {to primaat soci-jalna pomo{. Tro{ocite za socijalna pomo{ zafa}aat pogolem del od buxetot na dràvata, {to gi namaluva mo`nostite za investirawe vo razvojot.

Transformacijata na celokupnoto op{testvo predizvika drasti~ni socijalni promeni na selo, koi golem broj od nasele-nieto gi doìvuvaat kako teòk problem: visoka nevrabo-tenost, nisko nivo i nesigurnost na prihodite, porast na natu-ralnata potro{uva~ka, opa|awe na ìvotniot standard i vlo{uvawe na kvalitetot na ìveeweto.

7

Dene{nite socijalni i ekonomski problemi na selo pro-izleguvaat ne samo od ekonomskata tranzicija, iako taa e silen faktor so negativno vlijanie, tuku se rezultat i na naslede-noto nivo na ekonomskata razvienost od minatite godini. Takvi problemi postoele pred po~etokot na tranzicijata, a toa se: skrienata nevrabotenost, agrarna prenaselenost vo ramni~arskite naseleni mesta, ekonomskata emigracija, nere-{eni osnovni infrastrukturni potrebi vo ruralnite sredini (pat, redovna avtobuska linija, voda za piewe, kanalizacija ), nedostatok na pristap do obrazovnite institucii, nedovolen pristap do pazari i pazarnite informacii na zemjodelcite, nedostapnost do osnovni zdravstveni uslugi i sli~no.

Istraùvaweto Op{tesatvenata struktura na selo iziskuva utvrduvawe na:

@ivotniot standard, socijalnata stratifikacija i nejzi-nite karakteristiki kako i odnosot na naselenieto kon soci-jalnite razliki.

Kakvi i koi promeni se izrazuvaat vo demografskite dvi-èwa i vo socijalnata struktura na naselenieto na selo.

Dali i kolku socijalnnata kriza ja menuva perceptivnata ramka na ruralniot prostor.

Poseben i mnogu zna~ajno dali i kolku seloto i zemjo-delstvoto se percipira kako (ne)perspektiva.

Fokusot na ovaa studija e staven vrz socio-ekonomskite karakteristiki na ~ovekovite resursi, prihodite i potro{u-va~kata na doma}instvata, dimenziite na siroma{tijata, soci-jalnata izdr`livost, pristapot do infrastrukturata (ko-munalna i socijalna), griàta na dràvata i na lokalnata vlast za razvojot na seloto, dali socijalnite razliki se odra-zuvaat vrz svesta na selskata populacija i sli~no.

Taka studijata treba da pretstavuva analiza za ekonom-skiot, socijalniot razvoj na seloto vo Republika Makedonija od {to proizleguvaat ocenkite za vlijanieto na tranzicijata vrz socijalnata (ne )sigurnost na selskoto naselenie.

Izgotvuvaweto na ovaa studijata so evidentirawe i analiza na sostojbata vo navedenite oblasti i izleznite re{enija bi imala za cel da im pomogne na Vladata na Repub-lika Makedonija, na nevladinite organizacvii i na drugi, vo iznao|awe na re{enija so koi sega{nata nepovolno ekonomsko-socijalna sostojba na selo poleka bi se nadminuvala.

8

Osnovnata metodologija primeneta vo istaùvaweto se soznanijata od analiti~kiot materijal na Ankatata i podato-cite od sekundarnite izvori- statisti~ki podatoci i dosega{ni istraùvawa vo zemjata. Sondaàta so pomo{ na anketen pra{alni be{e izvr{ena vo mesec juni 2003 godina, a so anketata vrz osnova na reprezentativen primerok bea op-fateni 800 ispitanici ili 0,16% od vkupniot broj na nasele-nie na selo na vozrast od 18 i poveke godini. Toj obem ja zado-voluva mo`nosta za voop{tuvawe n dobienite rezultati za celata selska populacija. Stratifikacijata na primerokot opfa}a dve komponenti: regionalna i konfiguracija na seloto. Vodena e smetka za proporcionalnata zastapenost na soodnosot na ramni~arski (do 800 m n.v.) i ridskoplaninski sela (nad 800 m n.v.) i regionalna pripadnost. Taka me|u opfatenite 800 ispitanici so anketata 658 se od ramni~arskite sela i 142 od ridsko-planinskite sela. Po izvr{uvaweto na stratifiku-vaniot i naso~eniot izbor vo primerokot se pristapi kon poslednata etapa nameren izbor na 80 sela vo koi se vr{i slu~aen izbor na ispitanicite. Vo sekoe selo se anketirani po 10 ispitanici.

Za podobar uvid vo strukturata na ispitanicite i vo

ostapuvawata od strukturata na masata {to ja ispituvame go davame sledniot pregled na podatoci:

9

Vkupno naselenie na vozrast od 20 i poveke godini na selo vo Republika Makedonija, popis 1994 godina

Vo primerokot lica na vozrast od 18 i poveke godini Razlika

Broj % Broj % POL

Ma{ki 249.865 50,12 446 55,75 1,11 @enski 248.685 49,88 354 44,25 1,13 Vkupno

498.550 100,00 800 100,00 1,00

VOZRAST 20-29 128.690 25,81 161 20,13 1,28 30-39 109.104 21,88 158 19,75 1,11 40-49 76.866 15,42 168 21,00 1,36 50-59 70.688 14,18 168 21,00 1,48 60 i poveke godini 113.202 22,71 145 18,13 1,25 Vkupno 498.550 100,00 800 100,00 1,00

OBRAZOVANIE Nezavr{eno osnovno i bez u~ili{te 217.069 38,47 166 20,75 1.85 Osnovno 233.230 41,34 252 31,50 1,31 Sredno 100.537 17,82 338 42,25 2,37 Vi{e i Vi-soko 13.326 2.37 44 5,50 2,32 Vkupno 564.152 100,00 800 100,00 1,00

10

OP[TESTVENATA STRUKTURA NA SELOTO

11

1. Prirodnata okolina na

Republika Makedonija

Makedonskoto selo opfa}a 86,7% od nacionalniot prostor i

vo nego ìvee 40,62% od vkupnoto naselenie (popis od 2002 godi-na). Zemjodelstvoto pretstavuva osnovna stopanska dejnost na sel-skata populacija, a doma}instvata koi imaat individualno zemjo-delsko stopanstvo zazemaat zna~ajno mesto vo agrarnata struktura (73% obrabotliva povr{ina, 90% dobitok, 96% traktori) i so toa dobivaat i mo{ne va`na uloga vo proizvodnite rezultati.

Spored popisite 1994 i 2002 godina vo Republika Makedonija evidentna e slednata golemina na selskite naselbi spored brojot na ìteli:

Tabela 1. Golemina na selskite naselbi

1994 godina 2002 godina Broj na naselenie Broj % Broj %

Napolno iseleni 121 7,1 145 8,5 Do 100 ìteli 573 33,5 630 36,7 101-300 " 387 22,6 323 18,8 301-800 " 332 19,3 318 18,6 > 801 " 302 17,5 299 17,4 Vkupno 1715 100,0 1715 100.00

Izvor: Moi presmetuvawa; Vkupno naselenie, doma}instva, stanovi i zam-jodelski stopanstva po op{tini i naseleni mesta spored adminis-trativno-teritorijalnata podelba od 1996 godina, Kniga V, Zavod za statistika na Republika Makedonija, Skopje, 1997, str.13-45 i Kniga I, Vkupno naseleni po pol i vozrast - definitivni podatoci po naseleni mesta- Dràven zavod za statistika, Skopje, maj 2004

Poradi stihijnata migracija mnogu selski naselbi se pot-

polno isprazneti (145 ili 8,5% popis 2002 godina), {to pred

Jorde Jakimovski

12

dràvata postavuva seriozna i dalekose`na zada~a za revitali-zacija bar na eden del od tie naselbi.

Od niv, poseben problem pretstavuvaat selata so pomalku od 50 ìteli, a takvi gi ima 451 ili 71,6% od vkupniot broj na sela do 100 ìteli, ili 26,3%, odnosno nad 1/4 od vkupniot broj na sela vo Makedonija. Od ovaa podgrupa (do 50 ìteli) moè da se o~ekuva nekoi naselbi-osobeno sela do 10 ìteli, sosema da se raselat, a takvi ima 157 sela. Razvienosta na malite naselbi po oddelni op{tini, odnosno po nivnite ruralni podra~ja e razli~na, poto~no vo nekoi od niv tie zna~itelno zaostanuvaat; osobeno e seriozna sostojbata vo op{tinite: Prilep, Kavadarci, Kumanovo, [tip, Veles, Ohrid, Demir Hisar, Makedonski Brod, Bitola, Probi{tip, Kratovo, Kriva Palanka, Del~evo i Berovo.

Spored Odlukata za utvrduvawe na stepenot na nedovolno

razvieni podra~ja vo periodot od 1999 do 2003 godina, a soglasno so Zakonot za pottiknuvawe i razvoj na stopanski nedovolno raz-vienite podra~ja, vo R. Makedonija status na ridsko-planinski sela imaat 508 naselbi ili 29,6% od vkupniot broj, a tie najmnogu se rasprostraneti vo jugozapadniot region, a najmalku vo skop-skiot, vardarskiot i jugoisto~niot (vidi tabela 2 vo tekstot). Status na izrazito nedovolno razvieni sela imaat 279 naselbi ili 16, 3% od vkupniot broj i toa najmnogu vo isto~niot (62), vardarskiot (60), pelagoniskiot (47) i severoisto~niot region (37). Vo Zakonot za izmena i dopolnuvawe na Zakonot za pot-tiknuvawe i razvoj na nedovolno razvienite podra~ja od 1 juli 1999 godina e napravena promena na ~len 8 od Zakonot od 18 janu-ari 1994 godina. Namesto "kompaktno zaostanati podra~ja", vne-sen e terminot "izrazito nerazvieni naseleni mesta". Za iz-razito nerazvieni naseleni mesta se smetaat naselenite mesta so nisko nivo na stopanska aktivnost, nad 10 km oddale~enost od gradskiot centar, bez pristapen pat i osnovna infrastruktura, visoka migracija i mala gustina na naselenieto (~len 8).

Spored metodologijata, so status na izrazito nerazvieni sela

ne se steknale golem broj naseleni mesta iako imaat visoka mi-gracija, nedovolno razviena komunalna i ekonomska infrastruk-


13

tura, i obratno, golem broj naseleni mesta so visoka imigracija i so izgradena osnovna infrastruktura se vlezeni vo status na iz-razito nerazvieni sela.

Kakva e strukturata na selata spored nadmorskata i reljef-

nata struktura se gleda od slednive podatoci: Tabela 2. Broj na sela vo Republika Makedonija spored nadmorskata

viso~ina i spored regionite

Vkupno Ridsko- pla-ninski

Ramninski

Broj % Broj % Broj % Republika Makedonija

1715 100,0 508 29,6 1207 70,4

Pelagoniski 339 100,0 95 28,0 244 72,0 Vardarski 167 100,0 17 10,2 150 89,8 Severoisto~en 188 100,0 64 34,0 124 65,9 Jugozapaden 278 100,0 145 52,1 133 47,9 Skopski 125 100,0 13 10,4 112 89,6 Jugoisto~en 184 100,0 17 9,2 167 90,8 Polo{ki 181 100,0 95 52,5 86 47,5 Isto~en 253 100,0 62 24,5 191 75,5

Izvor: Moi presmetuvawa; Vkupno naselenie, doma}instva, stanovi i zam-jodelski stopanstva po op{tini i naseleni mesta spored administr-ativno-teritorijalnata podelba od 1996 godina, KnigaV, Zavod za statistika na Republika Makedonija, Skopje, 1997, str.13-45.

Vakvite reljefni karakteristiki na selata vo oddelni regi-

oni pretstavuvaat osnoven priroden uslov za nivniot vkupen eko-nomski i socijalen razvoj. Na niv i natamu treba da se smeta kako na edna od osnovnite determinanti za razvojot na nivo na Repub-likata ili spored regioni.

Jorde Jakimovski

14

Mapa 1 Regioni vo Republika Makedonija

(1) Region Pelagonija: 2-Bitola, 10-Demir Hisar, 16-Kru{evo, 20-Prilep i 23-Resen (2) Region Vardar: 33-Veles, 11-Kavadarci i 18-Negotino

(3) Severno-isto~en region: 14-Kratovo, 15-Kriva Palanka i 17-Kumanovo

(4) Ju`no-zapaden region: 8-Debar, 12-Ki~evo, 3-Makedonski Brod,19-Ohrid i 30-Struga

(5) Region Skopje: 25-29

(6) Ju`no-isto~en region: 4-Valandovo, 6-Gevgelija, 22-Radovi{ i 31-Strumica

(7) Polog region: 7-Gostivar i 32-Tetovo

(8) Isto~en region: 1-Berovo, 5-Vinica, 9-Del~evo, 13-Ko~ani, 21-Probi{tip, 24-Sveti Nikole i 34-[tip


15

2.ôvekovite resursi

vo ruralnite sredini

Makedonskoto selo vo izminatite nekolku decenii pomina niz proces na dinami~na tranzicija. Pokraj pozitivnite pro-meni, toa ima i mnogu negativni pojavi i procesi.

Inferiorizacijata na seloto vo Makedonija zapo~na so raz-vojot na industrijata, a posebno so brzata industrijalizacija. Prinuden i diskriminatorski odnos kon seloto i kon zemjo-delstvoto, na patot za sozdavawe na rabotni~ka dràva, pokaùva nesrazmerniot odnos na cenata na zemjodelskite i na industris-kite proizvodi, zadolìtelniot otkup na zemjodelskite proiz-vodi poradi ishranata na gradskoto naselenie, vklu~uvaweto na selskoto naselenie vo izgradbata na industriskite i na infra-strukturnite objekti i sli~no. Sistematskoto degradirawe na seloto i na zemjodelstvoto ima{e pove}edimenzionalni posledi-ci za seloto: zaedno so depopulacijata na selskite podra~ja, nas-tanale i dnevnite migracii selo-grad, se zgolemi brojot na me{o-vitite doma}instva, sé pomal broj na selski doma}instva ìveat samo od zemjodelstvo, nastana devitalizacija na zemjodelskoto naselenie, a neizgradenosta na infrastrukturata na seloto gi pottiknuva{e mladite svojata idnina da ja baraat vo gradot i vo nezemjodelskite dejnosti.

Migracijata i deagrarizacijata imaat osobeno negativni posledici vrz oddale~enite ridsko-planinski i vrz kompaktno zaostanatite podra~ja. Dosega{nata ekonomska i agrarna politi-ka vo Republika Makedonija pozitivno se odrazi vrz razvojot na golemite sela, na selata poblisku do gradovite, na selata koi imaat plodno zemji{te i koi se soobra}ajno dobro povrzani so gradskite sredini, kako i na selata vo koi bile izgradeni stopan-ski i infrastrukturni objekti. Na ìtelite od ovie sela im bilo ovozmoèno da se vrabotuvaat vo neagrarni dejnosti bez da go na-pu{tat svoeto mesto na ìveewe bidej}i, kako dnevni migranti,

Jorde Jakimovski

16

im e ovozmoèno sekojdnevno da patuvaat do rabotnoto mesto i, po zavr{uvaweto na rabotnoto vreme, povtorno da se vra}aat vo seloto i da rabotat na imotot.

Od druga strana, naselenieto vo ridsko-planinskite sela i vo kompaktno zaostanatite podra~ja, poradi nesoodvetna patna komu-nikacija i neobezbedena osnovna infrastruktura (komunalna, op{testveni dejnosti), morale trajno da migriraat i da go napu{tat svoeto selo, da go napu{tat i obrabotlivoto zemji{te ili nekvalitetno da go obrabotuvaat.

Tabela 3 . Dvièwe na selskoto i na zemjodelskoto naselenie vo Repub-

lika Makedonija

Vkupno Selsko Zemjodelsko Godini

Broj % Broj % Broj % 1948 1.152.986 100,0 834.485 72,4 824.622 71,52 1961 1.406.003 100,0 863.070 61,4 723 116 51,43 1971 1.647.308 100,0 844.231 48,8 657 138 39,89 1981 1.909.136 100,0 879.937 46,1 392.293 21,69 1994 1.945.932 100,0 782.334 40,2 226.498 11,79 2002 2.002.547 100,0 821.586 40,6 - -

Izvor: Statisti~ki pregled na SRM br.115 i br.136 i Kniga II, Naselenie spored vitalnite, etni~kite, obrazovnite i ekonomskite belezi, Zavod za statistika na Republika Makedonija, Skopje, 1996 godina i Kniga I, Vkupno naseleni po pol i vozrast - definitivni podatoci po naseleni mesta- Dràven zavod za statistika, Skopje, maj 2004.

Pokraj op{tiot pokazatel za deagrarizacijata izrazen so

u~estvoto na zemjodelskoto, odnosno na nezemjodelskoto, vo vkup-noto naselenie, za sogleduvawe na sinhroniziranosta na procesi-te na urbanizacijata, deagrarizacijata i migracijata, zna~aen e indikatorot na u~estvoto na zemjodelskoto naselenie vo selskoto naselenie.

Imeno, deagrarizacijata najsu{tinski se izrazuva niz nama-luvaweto na zemjodelskoto naselenie vo seloto. Na primer, u~estvoto na zemjodelskoto naselenie vo seloto e namaleno od 37,9%, vo 1981 godina, na 26,4 %, vo 1994 godina.

Analizite pokaùvaat deka do sedumdesettite godini vo Re-


17

publika Makedonija deagrarizacijata se odvivala so preseluvawe, odnosno so migrirawe na deagrariziranoto naselenie vo gra-dovite. Vakvata deagrarizacija zna~itelno vlijaela vrz dinami-kata, stepenot i karakterot na urbanizacijata.

Vo Slovenija, selskoto naselenie, iako spored mestoto na ìtelstvo e pobrojno od makedonskoto, vsu{nost e daleku po-malku zemjodelsko od makedonskoto bidej}i tie se industrijali-zirale bez da go napu{tat seloto, t.e. gi menuvaat zanimawata, no ne i mestoto na ìveewe. Toa, od druga strana, vlijaelo pobavno da raste urbanizacijata vrz osnova na migracijata od selo vo grad.

Vo ekonomski razvienite zemji ve}e podolgo vreme postoi diversifikacija na ruralnata ekonomija koja gi modelira regio-nalnite osobini na selskite zaednici i po{iroko. Imeno, po Vtorata svetska vojna, mnogu prerabotuva~ki industrii i uslu-`ni dejnosti se locirani vo ruralnite sredini blagodarenie na nivnata mo`nost, kako i na pottiknuva~kata dràvna politika. Vo periodot na 70-te i 80-te godini doa|a do nov trend vo mnogu selski sredini - sé poveke se razvivaat mali pogoni, uslu`ni servisi, i toa osobeno vo severna Italija, ju`na Germanija, Fran-cija i vo drugi zemji. Vo Irska, Holandija, Italija, Grcija, [pa-nija, Portugalija i Anglija doa|a do apsoluten porast na selsko-to naselenie. Poznatata studija SEGESA (Bon Tron, 1995) otkri-va deka francuskoto selo izgubilo 550 000 selski doma}instva vo periodot 1962-1982 godina, no dobilo 620 000 novi doma}instva.

Vo Makedonija, obratno, mnogu nepovolnite uslovi za ìve-ewe i rabota vo seloto, koncentracijata na industriite vo grado-vite, slabata soobra}ajna povrzanost na gradovite i selata vlija-ele naselenieto so deagrarizacijata da imigrira vo gradovite.

Trendot na drasti~noto smaluvawe na selskoto i na zemjodel-skoto naselenie vo Republika Makedonija moè dvozna~no da se objasni: so indikatorite na razvojot na sekundarniot i na terci-erniot sektor i so indikatorite na napredokot na op{testvoto, no i so podatocite za deagrarizacijata i depopulacijata prediz-vikani od te{kite uslovi za ìveewe od zemjodelstvoto na selo. Makedonskoto selo so trendot na smaluvaweto na zemjodelskoto naselenie ne se razlikuva mnogu od razvieniot svet. Iako Make-

Jorde Jakimovski

18

donija e vo krugot na zemjite so nisko u~estvo na zemjodelskoto naselenie, se izdvojuva so polo`bata na zemjodelstvoto vo eko-nomskiot sistem, a so toa i so odnosot kon zemjodelstvoto i kon seloto. Deneska taa polo`ba i toj odnos kon zemjodelstvoto moè dobro da se ilustrira so faktot deka vrz sostojbata na makedon-skoto zemjodelstvo vlijaat slednite faktori: visokite ceni na repromaterijalite, nesigurnosta na plasmanot na zemjodelskite proizvodi, nedostigot na obrtniot kapital, nepovolnite i nesi-gurni krediti, namalenata direktna poddr{ka na zemjodelstvoto, zapostaveniot razvoj na zadrugarstvoto i sli~no. Imeno, u~estvo-to na vkupnite subvencii vo zemjodelstvoto od 3,2 % od buxetot na Makedonija, odnosno 1,4 od BDP vo 1994 godina, e namaleno na 1% od buxetot na R. M., odnosno 0,4% od BDP vo 2001 godina. Pod-dr{kata sega e naso~ena preku buxetot na Ministerstvoto za zem-jodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, i Dràvnoto biro za sto-kovi rezervi.

Grafikon 1: Raspored na zemjodelska i selska populacija po regioni izrazena vo procent od vkupnite ìteli na R. Makedoni-ja vo 1994 god.

01020304050607080

Pelag

onija

Vardar

seve

ro-i

stok

jugo-

zapa

d

Skopje

jugo-

isto

k

Polog

isto

~na

vkup

no

Zemjodelska populacija Selska Populacija


19

Tamu kade {to naselenieto se iseluva, zemjodelskite kapaci-teti (zemji{teto) ostanuvaat neiskoristeni, a tamu kade {to se-lata se premnogu naseleni, zemjodelskata povr{ina e relativno ograni~ena. Doa|a do neuramnoteènost vo rasprostranetosta na naselenieto i na zemjodelskite povr{ini, {to pretstavuva pose-ben socio-ekonomski fenomen.

2.1 Starosnata i obrazovnata struktura na selskoto naselenie

Depopulacijata na selskite naselbi se odrazila i na struktu-

rata na naselenieto spored starost, obrazovanie, aktivnost i za-nimawe .

Migracionite dvièwa pridonesoa za odlevawe na mladoto, fertilno sposobno, obrazovano i rabotosposobno naselenie. Eg-zodusot od seloto go opfati rabotno i fertilno najaktivniot kontigent od negovata populacija, koe predizvika debalans na po-lovata i starosnata struktura ”maskulinizacija i senilizacija” a so toa posredno ima vlijanie i na ekonomskite i vitalnite de-mografski pokazateli na selskoto naselenie. Golem broj od sel-skite naselbi stanaa stare~ki naselbi, i imaat poremetena soci-jalna ravnoteà koja povlekuva nemo`nost za revitalizacija na site funkcii na op{testveniot ìvot i na toj na~in ja ote`nuva i onaka nepovolnata polo`ba na starite lica na selo. Ovie pre-selni~ki dvièwa vo golema mera pridonesoa vo prodlabo~uvawe na regionalnata razlika vo starosnata struktura na selskoto naselenie. Imeno, naselenieto vo selskite podra~ja na op{tini-te Kratovo (26,49%), Peh~evo (24,60%), Resen (24,23%), Demir Hisar (21,50%) i Probi{tip (21,07%) vo 2002 godina e vo dlaboka demografska starost. Vo nad edna tretina od op{tinite vo R. Makedonija selskoto naselenie e vo demografska starost (Bero-vo, Bitola, Gevgelija, Kavadarci, Ko~ani, Kriva Palanka, Ohrid, Prilep, , Sv. Nikole i [tip), a op{tinite Skopje , Gostivar, De-bar, Ki~evo, Struga i Tetovo se na pragot na demografskata sta-

Jorde Jakimovski

20

rost na selsko naselenie. Pogolemata zastapenost na staroto naselenie gi zgolemuva transferite vo zdravstvenata za{tita, penziskoto osiguruvawe, socijlnata za{tita i dr.

Grafikon 2: Dinamika na starosnata struktura na selskoto naselenie

Dinamika na starosnata struktura na selskoto naselenie

0102030405060

0-19 20-64 nad 64 nepoznato

1981

1994

2002

Izvor: Statisti~ki godi{nik br.126 Skopje, 1982, Kniga I , Nase-leni, domakinstva, stanovi i zemjodelski domakinstva, Popis 1994 godina, Zavod za statistika na Republika Makedonija, Skopje, 1996 godina i Kniga I, Vkupno naseleni po pol i vozrast - definitivni podatoci po naseleni mesta- Dràven zavod za statistika, Skopje, maj 2004.

Od grafikonot se gleda deka u~estvoto na mladite (0-19 godini) vo vkupnoto selsko naselenie ima tendencija na opa|awe. Imeno, u~estvoto na naselenieto staro od 0-19 godinie namaleno od 41% vo 1981 godina na 32,2% vo 2002 godina. Dinamikata na u~estvoto na lica stari 65 i pove}e godini u{te poreqefno go pokaùva procesot na stareeweto na selskoto naselenie. U~es-tvoto na naselenieto staro 65 i poveke godini se zgolemuva od 8% (1981 godina) na 10,9% (2002 godina). Nepovolna starosna struktu-ra vo odnos na dràvniot prosek se zabeleùva vo selata na Pe-lagoniski region (18,8%), Isto~en regon (15,5%), Vardarski (12,9%) i Severoisto~en region(12,7%).

Ponaglaseni tendencii na stareewe se zabeleùvaat vo ridsko-planinskite i kompaktno zaostanatite podra~ja.


21

Grafikon 3

Starosna struktura na selskoto naselenie po regioni vo 2002 god.

010203040506070

Pelag

oniski

Varda

rski

Sever

o-ist

o~en

Jugo

-zapad

en

Skopski

Jugo

-ist

o~en

Polo{ki

Isto~en RM

0-19

20-64

nad 64

nepoznato

Izvor: Kniga I, Vkupno naseleni po pol i vozrast - definitivni poda-toci po naseleni mesta - Dràven zavod za statistika, Skopje, maj 2004.

Tabela 4: Pismenost i starosna struktura na selskoto naselenie po re-gioni Sostojba 1994 godina

Starosna struktura

Regioni

Selsko nasele-

nie

Nepismeno 10 i pove}e

godini

0-19 65 i pove-}e godini

R. Makedonija 100,0 8,6 36,0 9,6 1.Pelagoniski 10,6 8,4 27,2 16,0 2.Vardarski 5,0 10,3 33,2 10,6 3.Severoisto~en 9,5 12,5 34,3 11,4 4.Jugozapaden 14,5 7,7 38,7 9,8 5.Skopje 13,0 8,3 40,3 5,9 6.Jugoisto~en 12,8 6,4 32,9 9,1 7.Polo{ki 24,3 7,9 41,7 6,6 8.Isto~en 10,3 10,3 29,0 12,6

Izvor: Moi presmetuvawa; Vkupno naselenie, doma}instva, stanovi i zamjodelski stopanstva po op{tini i naseleni mesta spored admi-nistrativno-teritorijalnata podelba od 1996 godina, Kniga V, Zavod za statistika na Republika Makedonija, Skopje, 1997, str.344-408.

Jorde Jakimovski

22

Mapa 2: Procent na nepismeno ruralno naselenie po regioni


23

Planinski sela Ramni~arski sela

Grafikon 4 Nepismeno naselenie po regioni, vo zavisnost od tipot na

seloto (sostojba vo1994)

02468

101214161820

%

Pel

agonija

Varda

r

Sever

o-ist

ok

Jugo

-zapad

Skopje

Jugo

-ist

ok

Polog

Ist

ok

Vkupno-p

rosek

Regioni

Socijalnata kategorija ~isti zemjodelci se prete`no stari

lica i moè da se zboruva za rezidualna populacija vo makedon-skoto selo. Stare~kite doma}instva na selo stanuvaat seriozen ekonomski i socijalen problem. Na ekonomski plan, prvenstveno treba da se istakne neiskoristenosta na kapacitetite (obrabot-livoto zemji{te) so koi raspolagaat stare~kite doma}instva na selo, a na socijalen plan, toa {to ostvaruvaat mali i skromni prihodi.

Na pragot na 21 vek obrazovanieto i raznovidnata stru~na podgotovka stanaa me|uzavisni fakori i dvigateli na ekonom-skiot i na socijalniot razvoj. Vrskata me|u stepenot na tehni~ki-ot napredok i kvalitetot na ~ovekovata intervencija e sé pove}e zna~ajna, kako i potrebata onie koi aktivno u~estvuvaat vo sto-panstvoto da bidat osposobeni da se sluàt so novata tehnologija.

Jorde Jakimovski

24

Vo sekoj sektor, a so toa i vo zemjodelstvoto, raznovidna e potre-bata za evulativni sposobnosti povrzani za znaeweto i poznava-weto na tehnologijata. Primenata i sposobnosta za koristewe na vkupniot potencijal od novata tehnologija, kako i izborot na primerni sredstva i metodi na rabotewe vo zemjodelstvoto, nu`-no zavisi od obrazovanieto i fleksibilnosta na zemjodelcite za prilagoduvawe i prifa}awe na promenite.

Dosega{nata sostojba na obrazovanieto na selskoto nasele-nie i stepenot na stru~noto obrazovanie na zemjodelcite be{e edna od zna~ajnite pre~ki za razvojot na makedonskoto zemjodel-stvo i selo. Golem del na selskoto i zemjodelskoto naselenie ne-ma oformeno osnovno obrazovanie.

Tabela 5. Obrazovna struktura na selskoto i na aktivnoto naselenie {to vr{i zanimawe. Sostojba 1994 g.

Selsko naselenie

Aktivno naselenie {to vr{i

zanimawe Stepen na obra-zovanie

Vkupno

Ma-{ko

@en-sko

Vkupno

Indi-vidualni

zem-jodelci

Zem-jodelci i

srodni rabotnici

Vkupno 100,00

100,00

100,00

100,00 100,00 100,00

Bez {kolska podgo-tovka i nezavr{eno osnovno obra-zovanie 37,9 29,3 46,6 11,5 47,9 36,3 Osnovno u~ili{te 41,1 42,5 39,7 28,2 42,6 48,6 Sredno obrazovanie 17,7 23,8 11,6 44,2 8,9 13,3 Vi{o i visoko obrazovanie 2,3 3,4 1,3 16,1 0,6 1,7 Nepoznato 0,2 0,2 0,2 - - -

Izvor: Moi presmetuvawa; Kniga II, Naselenie spored vitalnite, etni~kite, obrazovnite i ekonomskite belezi, Zavod za statistika na RM, Skopje, 1996, str.36; i Vkupno naselenie, aktivno naselenie vo zemjata spored pol, vozrast, {kolska podgotovka, zanimawe i de-jnosta, Kniga III, Skopje, 1997, str. 37-39.


25

Kako {to se gleda od navedenata tabela, od vkupno 567.102 li-ca na selo stari 15 i pove}e godini, registrirani so popisot na naselenieto vo 1994 godina, 59.692 lica, ili 10,5%, bile bez obra-zovanie, odnosno nemale nitu prvo oddelenie od osnovnoto u~ili-{te, a toa zna~i najgolemiot broj od niv se nepismeni (55.552 ili 7,8% od vkupnoto selsko naselenie na vozrast od 10 i pove}e godini). Me|utoa, licata bez obrazovanie - kako i drugite obra-zovni grupi - ne se ednakvo zastapeni vo odnos na polovata struk-tura. @enite se zna~itelno pove}e zastapeni vo grupite; nepis-meni (75%), bez u~ili{te (73%) i so nezavr{eno osnovno obra-zovanie (57%), dodeka maìte se zna~itelno zastapeni vo grupite so sredno (68%) i vi{o i visoko obrazovanie (73%).

Grafikon 5 i 6:

Obrazovna struktura na naselenieto spored popisot od 1994 godina

Grad

4.112.6

28.541.6

12.8

0.5

123456

Jorde Jakimovski

26

Selo

10.5

27.4

41.1

17.7

1.5

1.8

123456

Klu~

Izvor: Moi presmetuvawa; Kniga 2, Naselenie spored vitalni, etni~ki, obrazovni i ekonomski belezi, Zavod za statistika na Republika Makedonija, Skopje, 1996 godina. Tabela 6. Struktura na nepismenoto selsko naselenie staro 10 i pove}e

godini po vozrasni grupi i pol. Sostojba: Popis 1994 godina vo % Vozrasni grupi

Vkupno Ma{ko @ensko

Vkupno 100,0 100,0 100,010-14 0,8 1,4 0,615-19 1,3 2,3 1,020-29 5,1 7,2 4,530-39 4,5 5,0 4,340-49 6,9 5,4 7,450-54 44,1 35,2 46,965 i pove}e 36,4 42,9 34,4Nepoznato 0,9 0,6 1,0

Izvor: Moi presmetuvawa; Naselenie spored vitalnite, etni~kite, obra-zovnite i ekonomskite belezi, Kniga II Skopje,1996, str.39.

1. Bez u~ili{te 2. Nezavr{eno osnovno obrazovanie 3. Osnovno obrazovanie

4. Sredno obrazovanie 5. Vi{o i visoko obrazovanie 6. Nepoznato


27

Licata so povisoko obrazovanie, po~nuvaj}i od sredno pa na-

gore, se zna~itelno poretko zastapeni kaj naselenieto vo ridsko-planinskite sela i vo kompaktno zaostanatite podra~ja, a prov-laduva u~estvoto na naselenieto bez {kolska podgotovka i so nepotpolno osnovno obrazovanie. Za toa ima pove}e pri~ini, od koi najbitni se: iseluvaweto na mladoto i rabotosposobno naselenie koe{to e poobrazovano; {iroko rasprostranetata upotreba na tradicionalni sredstva i metodi koi se primi-tivni; otsustvoto ili maliot broj na obrazovni institucii i objekti; nedovolnata grià za podobruvawe na {kolskata podgotovka na mladata populacija; potoa, dosega{nata izoliranost na kompaktno zaostanatite podra~ja ili od-dale~enosta na ridsko-planinskite sela i sli~no. No, bez ogled na pri~inite koi dovele do vakvata situacija, stopanskite posle-dici se katastrofalni (posebno vo agrarot). Licata so zavr{eno osnovno obrazovanie ne se sposobni da vodat i samostojno da raz-vivaat sovremeno zemjodelsko i drugo proizvodstvo.

Pri analiza na socio-ekonomskata struktura na selskoto naselenie, osobeno va`nost ima ekonomskata struktura na naselenieto. Vo Republika Makedonija blizu 3/5 od selskoto naselenie e ekonomski neaktivno (59,8%) a samo 2/5 e ekonomski aktivno (40,2%). Sogleduvaweto na sostojbite i dvièweto se mo{ne interesni spored regionalnata pripadnost. Zabeleìtel-no e nadprose~no u~estvo na ekonomski aktivno selsko naselenie vo Jugoisto~en region (55,1%), Pelagoniski (49,4%) i Isto~en region ( 45,5%). Vo odnos na ekonomski neaktivnoto selsko nase-lenie podatocite govorat deka, vo Polo{kiot region, ekonomski neaktivnoto naselenie e 2,5 pati pogolemo vo odnos na ekonom-ski aktivnoto selsko naselenie.

Za ekonomskata struktura na selskoto naselenie zna~ajni se golem broj na faktori za koi ve}e govorevme no poradi va`nosta treba da se potencirat slednite: stepenot na ekonomska razvienost, razli~na starosna struktura, razli~no mehani~ko i prirodno dvièwe.

Tabela 7. Struktura na selskoto naselenie na vozrast 15 i poveke godini spored aktivnosta po regioni

Jorde Jakimovski

28

Sostojba popis 2002 godina vo %

Regioni Vkupno Ekonomski aktivno

Ekonomski neaktivno

Republika Makedonija 100,0 40,18 59,82 1.Pelagoniski

region 100,0 49,38 50,62 2.Vardarski region 100,0 44,51 55,49 3.Severoisto~en

region 100,0 34,41 63,59 4.Jugozapaden

region 100,0 34,28 65,72 5.Skopski 100,0 41,24 58,76 6.Jugoisto~en

region 100,0 55,09 44.91 7.Polo{ki region 100,0 29,00 71,00 8.Isto~en region 100,0 45,50 54,50

Izvor: Moi presmetuvawa Kniga II, Vkupno naseleni vo zemjata -

definitivni podatoci po naseleni mesta- Naselenie vo zemjata spored aktivnosta i polot,Dràven zavod za statistika, Skopje, maj 2004.

Rabotnata sila vo zemjodelstvoto vo povozrasnite godini ima

pogolema stapka na aktivnost vo odnos na nezemjodelskoto nasele-nie. Imeno, koga }e se sporedi stapkata na aktivnost na starite so vozrast od 60 i pove}e godini kaj nezemjodelskoto naselenie (6,5) so stapkata na aktivnost kaj zemjodelskoto naselenie (64,9), se voo~uva zagriùva~ka sostojba vo zemjodelstvoto. Ova pretsta-vuva takov stepen na starost {to nema osnova za sovremeno organ-izirawe na zemjodelskoto proizvodstvo. So pre~ekoruvawe na pragot na starosta (60 i pove}e godini za èni i 65 i pove}e godi-ni za maì), oslabuva op{toto odrùvawe na doma}instvoto, se namaluvaat vloùvawata vo farmata, nadovolno i nekvalitetno se obrabotuva zemjata, se namaluva sto~niot fond, nedovolno se odrùvaat stanbenite objekti itn.

Isto taka, se pojavuvaat odredeni psihosocijalni sindromi vo odnesuvaweto na staroto zemjodelsko naselenie. Posledicite vo po~etokot se vo opa|aweto na zemjodelskoto proizvodstvo, a podocna vo potpolno gasnewe na site proizvodni funkcii vo do-


29

ma}instvoto. Socijalnite aspekti na stareeweto na naselenieto se povrza-

ni so preminot od aktivno vo izdrùvano i od sostojba na nezavis-no vo sostojba na zavisno. Vakvata struktura sozdava potreba od davawe pomo{ na starite lica vo site sferi od ìvotot: penzii, socijalna pomo{, zdravstvena za{tita i raznovidna pomo{ od semejstvoto.

Vo uslovi koga zemjodelskite penzii se minimalni ili rela-tivno niski, se postavuva pra{aweto dali toa naselenie moè da gi podnese dopolnitelnite tro{oci za odrùvawe na svoeto zdravje i za le~ewe. Isto taka, stareeweto na naselenieto go zgo-lemuva brojot na licata {to se potencijalni korisnici na razli-~ni vidovi socijalna za{tita.

Jorde Jakimovski

30

3. Kvantificirani prihodi

po doma}instva Za ostanuvawe na naselenieto na selo, pokraj sozdavaweto

na uslovite za zadovoluvawe na infrastrukturnite potrebi, od-nosno pokraj podigaweto na op{testveniot standard na zadovoli-telno nivo, vklu~uvaj}i gi tuka, pred sé, i komunalno-snabduva~-kite uslugi (vodovod, kanalizacija, trgovski du}ani, zanaet~iski servisi, patni~ki soobra}aj, PTT uslugi), i socijalno-kulturnite uslugi (u~ili{ta, zdravstveni ustanovi, kulturni i sportski ustanovi i sli~no), za koi vo natamo{noto izlagawe detalno }e zboruvame, vaèn uslov za ostanuvawe na lu|eto na selo i podobruvawe na socijalniot status na selskoto naselenie, bezdrugo, e nivnata ekonomska sostojba.

Vkupnite godi{ni prihodi na selskite doma}instva, kako

{to e poznato, pretstavuvaat najvaèn konstitutiven element za ìvotniot standard vo koj treba da vlezat i konstitutivnite elementi na op{testveniot standard.

3.1. Potro{uva~kata na selskite doma}instva Vo ramkite na strukturata na potro{uva~kata na selskite

doma}instva i natamu e najvisoko u~estvoto na tro{ocite za ish-ranata (44,6%) so tendencija na nivno zgolemuvawe.


31

Tabela 8. Struktura na upotrebeni sredstva na selskite doma}instva vo

% vo 2000 godina1 Ishrana 44,61

Pijalak 5,10 Tutun 4,33 Obleka i obuvki 9,57 Kirija (stanarina) 0,16 Ogrev i osvetluvawe 7,97 Gorivo za motorni vozila 6,70 Higiena i nega na zdravje 4,17 Telefon 2,64 Televizija 1,04 Pe~at i knigi 0,90 Obrazovanie, kultura i razonoda 2,72 Voda, kanalizacija 1,16 [tedewe 8,0 Drugo 0,93

Vo poslednite godini, vo uslovi na visok porast na

tro{ocite za ìvot i namalena kupovna mo} na doma}instvata, se zabeleùva porast na u~estvoto na tro{ocite za ishrana, za ogrev i osvetluvawe, higiena i nega na zdravjeto i PTT, {to se-kako e izraz na opa|aweto na ìvotniot standard na naselenieto.

Za ilustracija, kaj zemjodelskite doma}instva u~estvoto na tro{ocite za ishrana e zgolemeno od 37,8% vo 1994 godina, na 45,9% vo 2000 godina, za ogrev i osvetluvawe od 5,3% na 6,9% i sli~no.

Istovremeno, vo vakvi uslovi, doma}instvata se prinudeni da gi smaluvaat izdavawata za obleka i obuvki, poku}nina, kako i za obrazovanie, kultura i razonodi i za {tedewe. Ova ukaùva na namalen standard na naselenieto i vlo{en kvalitet na ìveewe-to voop{to.

1 Proekt"Socijalnoto raslojuvawe i kvalitetot na ìvotot vo periodot na tranzicijata" Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa,Skopje,2000 godina.

Jorde Jakimovski

32

3.2. Prihodi na selskite doma}instva Najgolem del od raspolo`livite sredstva i natamu selskite

doma}instva gi formiraat po osnov na rabota vo redoven i vonre-den raboten odnos, no so dinamika na namaluvawe.

Tabela 9. Struktura na raspolo`livi sredstva vo % vo 2000 godina.

Plata 53,63 Penzii 21,73 Nadomestok poradi nevrabotenost 1,13 Socijalna pomo{ 2,16 Prihodi od imot (zemjodel. i drug biznis) 11,20 Prihodi od drugi izvori 10,15 Vkupno 100,00

Zna~itelno zgolemuvawe na u~estvoto vo strukturata na

pari~nite prihodi selskite doma}instva ostvaruvaat vo odnos na penzisko-invalidskoto osiguruvawe i socijalni primawa koi sega u~estvuvaat okolu 23%. Ova ukaùva na vlo{en socijalen status na doma}instvata ~ii prihodi po osnov na socijalna sigur-nost (penzii, invalidi, socijalna pomo{) se zgolemuvaat, vo vkupnite pari~ni prihodi na selskite doma}instva.

Spored istraùvaweto "Strategija, politika i upravuvawe so ruralnite sredini vo Republika Makedonija", 40,2% od ispi-tuvanata populacija nema prihodi od zemjodelstvoto, 36,1% ne se zadovolni od prihodite od zemjodelstvoto, a samo 21,6% se de-lumno zadovolni, odnosno 1,6% potpolno zadovolni. 2

Ogromnoto nezadovolstvo od prihodite vo zemjodelstvoto, osobeno vo ridsko-planinskite selski podra~ja, vo normalni us-lovi kakvi {to bea do pred nekolku godini e dovolna pri~ina za napu{tawe na seloto.

2 Proekt: Strategija, politika i upravuvawe so razvojot na ruralnite sredini vo Repub-lika Makedonija", Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa,Skopje, 1996 godina.


33

3.3. Granica na izdr`livost Site analizi na promenite vo prihodite na selskite doma-

}instva vo periodot na tranzicijata ukaùvaat deka se odviva eden proces na osiroma{uvawe na najgolem broj na selski doma-}instva i deka se zgolemuva brojot na onie {to doa|aat na granica na egzistencijalen minimum. Spored istraùvaweto, golem del od doma}instvata na selo ostvaruvaat prihod pod linijata na si-roma{tijata (9.300,00 denari za ~etiri~leno doma}instvo vo 2000 godina). Imeno, spored anketata vo grupata na siroma{ni doma-}instva spa|at 48,16% so prose~en mese~en prihod po doma}in-stvo do 9.300,00 denari.

Tabela 10. Struktura na mese~en prihod po doma}instvo. Vo denari

Do 9300

9301-12400

12401-15500

15501-21700

> 21700

Vkupno

Konfiguracija na selo Ramni~arsko 45,8 19,1 20,6 10,1 4,4 100,0 Ridsko-planinsko 62,9 17,1 10,7 7,1 2,2 100,0

Vid na doma}instvo Zemjodelsko 64,1 18,5 12,0 5,4 0,0 100,0 Me{ovito 46,6 18,4 19,8 10,2 5,0 100,0 Nezemjo-delsko 47,3 20,3 19,6 9,5 3,3 100,0 Prosek 48,7 18,7 18,9 9,5 4,2 100,0

Analizata na mese~nite prihodi po doma}instvo spored kon-figuracijata na seloto i vidot na doma}instvoto potvrduva deka siroma{tijata najmnogu e prisutna vo zemjodelskite doma}instva i ridsko-planinskite sela.

Poa|ajki od toa deka edinstveno od niv moè da se dobie realna procenka za toa so kakvi prihodi moàt da se zadovolat osnovnite potrebi na doma}instvoto vo istraùvaweto be{e po-staveno pra{aweto: Potrebni mese~ni prihodi so koi moète normalno da ìveete? Na ova pra{awe gi dobivme slednite od-govori:

Jorde Jakimovski

34

Tabela 11. Potrebni mese~ni prihodi za normalno ìveewe

Potrebni mese~ni prihodi vo denari % Do 10.500,00 12,0 10,501-12.400,00 8,4 12.401-15.500,00 12,9 15.501-21.700,00 25,9 21.701-31.000,0 23,9 > 31.000,00 16,9 Vkupno 100,0

Ottuka proizleguva deka, spored ocenkata na najgolemiot

broj od ispitanicite, za eden normalen ìvot na doma}instvoto mese~no se potrebni od 15.500,00 do 31.000,00 denari.


35

4. Socijalna za{tita na zemjodelcite

4.1. Penzisko-invalidsko osiguruvawe Materijalnoto i socijalnoto zgriùvawe na starite zem-

jodelci vo Republika Makedonija se vr{i so Zakonot za starosno osiguruvawe na zemjodelcite (Sl.vesnik br.15, 1978 godina) i so Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (Sl.vesnik 4/1989, 80/1993, 14/1995, 71/96, 32/97, 24/2000, 96/2000, 5/2001 i 50/2001 go-dina).

So Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, individu-alnite zemjodelci - obvrznici na danokot od prihod od zemjodel-skata dejnost, imaat obvrska da pla}aat pridones za penzisko-in-validsko osiguruvawe. Stapkata na pridonesot iznesuva 20,64%. Najniskata osnovica za pla}awe na pridonesot za penzisko-inva-lidsko osiguruvawe iznesuva 30% od prose~nata plata ostvarena vo Republikata vo poslednite tri meseci. So posebna Odluka se utvrduvaat osnovicite na osiguruvaweto, spored koi se presme-tuva i pla}a pridonesot za invalidsko i penzisko osiguruvawe. So ovoj Zakon, zemjodelcite obvrznici na danok formalno se ize-dna~eni so ostanatite vraboteni. Spored Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, iznosot na penzijata zavisi od staòt na osiguruvaweto na zemjodelcite ( 3422 den. za 20 godini sta`, 3725 den. za 25 godini sta`, 4027 den. za 30 godini sta`).

Prose~nata penzija na zemjodelcite e poniska za 30% od prose~nata penzija vo Republikata, dodeka kaj penzioniranite ze-mjodelci, spored Zakonot za starosno osiguruvawe, duri za 50%. So vakvite iznosi mnogu pote{ko moàt da se podmirat nejneop-hodnite ìvotni potrebi na penzioniranite zemjodelci.

Jorde Jakimovski

36

Tabela 12. Penzii po osnov na zemjodelsko osiguruvawe Sostojba oktomvri 2000 godina

Korisnici Iznos vo denari Broj % Vkupno Prose~na

penzija 1. Semejni pen-zii 3.409 20,0 13843662 4.061 2. Invalidski penzii 1.025 6,0 4389947 4.283 3. Starosni penzii 12.639 73,0 54808655 4.336 Vkupno 17.073 100,0 73043265 4,278

Izvor: Fond za Penzisko-invalidsko osiguruvawe Bez razlika na toa po koja osnova zemjodelcite se steknale so

pravo na penzija - ostvareniot iznos e nizok. So ovoj iznos penzi-oniranite zemjodelci, koi se razbira se vo poodminati godini, te{ko moàt da gi podmirat ìvotnite potrebi (hrana, ogrev, zdravstveni uslugi).

Vakviot odnos na op{testvenata zaednica kon zemjodelcite vo bukvalna smisla e navredliv i edna sovremena socijalna politika ne smee da tolerira vakva sostojba.

4.2. Zdravstvena za{tita Trgnuvaj}i od temelnite opredelbi na Ustavot na Republika

Makedonija i so Zakonot za zdravstveno osiguruvawe (mart 2000 godina) e vospostaveno zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe i na licata koi se zanimavaat so zemjodelstvoto so obvrska da pla}aat pridones za zdravstveno osiguruvawe. Vrz osnova na zdravstvenoto osiguruvawe na osigurenikot, pravoto na zdravst-vena za{tita im e obezbedeno i na ~lenovite na potesnoto seme-jstvo (bra~en drugar, ako ne e osiguran po druga osnova) i na de-


37

cata do 18 godini. Pristapot kon zdravstvenoto osiguruvawe go ostvaruvaat zemjodelcite-obvrznici na danokot od prihod od zem-jodelska dejnost. Stapkata na pridonesot za zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe iznesuva 15% od utvrdeniot katastarski prihod.

Tabela 13. Dinamika na zdravstveno osigureni zemjodelci

Godini Osigu-renici

^lenovi vo semejstvoto Vkupno

U~estvo vo zemjodelskoto

naselenie1994 36.481 43.365 79.846 35,31995 36.205 38.905 75.110 33,21996 35.987 37.255 73.242 32,31997 31.052 35.872 66.930 29,51998 29.338 33.440 62.778 27,7

Izvor: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, 1997, 1999, Skopje, Republi~ki zavod za statistika Podatocite pokaùvaat deka brojot na zdravstveno osig-

urenite zemjodelci se nao|a vo postojana dinamika na opa|awe. Isto taka, golem broj od zemjodelskoto naselenie ne e zdravst-veno osigurano, odnosno dve tretini od zemjodelskoto naselenie ne e vo mo`nost da go koristi osnovniot paket na zdravstveni uslugi (primarna zdravstvena za{tita, specijalisti~ko-konsulta-tivna zdravstvena za{tita i bolni~ka zdravstvena za{tita).

Vo sega{nive nepovolni ekonomski i socijalni promeni na ìveewe, pogolem del od selskata populacija se soo~uva i so ne-dovolen broj na lekari od op{ta praksa i nesoodveten raspored na zdravstvenite ustanovi.

Jorde Jakimovski

38

5. Socijalnata stratifikacija i

nejzinite karakteristiki

Stagnacijata na ekonomskiot razvoj na ruralnite sredini ja

zgolemi siroma{tijata i ja vlo{i socijalnata sigurnost na sel-skoto naselenie. Tranzicijata kon pazarnoto stopanstvo, priva-tizacijata, prestruktuiraweto na prozvodstvoto predizvikaa zna~itelno namaluvawe na realniot ìvoten standard na sel-skoto naselenie koe soodvetno se odrazi vrz nivoto na socijal-niot razvoj.

Socijalnata stratifikacija e karakteristika na site tehnolo{ki op{testva. Taa pretstavuva eden izgraden sistem na op{testveni odnosi vo koj lu|eto hierarhiski se rangirani pome|u sebe spored kriteriumot na poseduvawe (ili neposeduva-we) na op{testvenite resursi (materijalni ili nematerijalni). Koli~inata {to eden ~ovek ja poseduva od ovie resursi ja oprede-luva pozicijata na sekoj poedinec vo op{testvoto. Vrz osnova na toa lu|eto se rangirani povisoko ili ponisko vo op{testvenata hierarhija. ,,Op{testvenite razli~nosti stanuvaat op{testvena stratifikacija vo onoj moment koga lu|eto po~nuvaat hier-arhiski da se rangiraat po odnos na opredelena dimenzija na neednakvosta, bilo toa da e dohodot, bogatstvoto, mo}ta, presti-òt, vozrasta, etnikumot ili nekoi drugi karakteristiki. ^leno-vite na razli~nite sloevi koi go konstituiraat sekoe nivo na stratifikacionata hierarhija nastojuvaat da imaat isti {ansi vo svojot ìvot i ist na~in na ìvot, steknuvaat svest za zaedni~kiot identitet, a ovie karakteristiki niv natamu gi iz-dvojuvaat od drugite sloevi".


39

Karakteristiki na socijalnata stratifikacija se slednite: Prvo, socijalnata stratifikacija e karakteristika na

op{testvoto vo celina, a ne na poedincite. Taa ovozmoùva nekoi lu|e da imaat pove}e pari, podobro obrazovanie, pogolem presti` i pogolema mo}. Poedinci ne go kreiraat sistemot na socijalnata stratifikacija, tuku toj sistem im go opredeluva na~inot na ìvot na poedincite. Na primer, deteto ne go oprede-luva ovoj sistem, tuku sistemot ja opredeluva pozicijata i na~inot na ìvot na deteto vo zavisnost od toa vo koe semejstvo e rodeno;

Vtoro, socijalnata stratifikacija po svojata su{tina e univerzalna, no taa razli~no se ostvaruva vo pooddelni op-{testva. Na primer, postoi razlika vo postavenosta na siste-mot na socijalnata stratifikacija pome|u primitivnoto i indus-triskoto op{testvo, no i pome|u pooddelnite industriski op-{testva (na primer, pome|u Iran i Francija);

Treto, socijalnata stratifikacija se odnesuva na brojni generacii vo edno semejstvo. Decata ja nasleduvaat op{testvena-ta pozicija od svoite roditeli, a potoa ja prenesuvaat vrz svoite deca. No, postoi mo`nost i da se promeni pozicijata vo sistemot na socijalnata stratifikacija kako posledica na postapkite i anga`manot na poedinecot (da se odi nagore ili nadolu vo op{te-stvenata hierarhija);

êtvrto, socijalnata stratifikacija e potkrepena so sistem od veruvawa deka opredelen ~ovek treba da pripa|a na opredeleno nivo od op{testvenata hierarhija.

Tranzicijata pretpolaga premin preku redica problemi ~ija

karakteristika na radikalnost i vremetraewe zavisi od mnogu faktori: sovremeniot me|unaroden kontekst, odnosot na razvie-nite zemji, politi~kite, ekonomskite i kulturnite vlijanija vo Evropa, pozicijata na ekonomijata vo zemjata, dinamikata na strukturnite i institucionalnite reformi vo zemjata - privati-zacijata, restrukturiraweto na pretprijatijata i finansiskata konsolidacija na bankite, odnosot me|u reformskite i restavra-

Jorde Jakimovski

40

torskite socijalno - politi~ki sili, deideologizacijata na upra-vuvaweto vo pretprijatijata, istoriskite, etnokulturnite i re-ligioznite tradicii.

Vo celiot kontekst na osoznaenite promeni, zna~ajno mesto zazema procesot na socijalnoto raslojuvawe na naselenieto.

Golem broj od naselenieto, koe pred nekolku godini be{e vo srednite sloevi, denes so strav i so neskriena nostalgija po minatoto veli:,, stanavme mnogu pobedni od porano!"

5.1. Podobruvawe ili vlo{uvawe na sostojbata Nikoj nema{e iluzija deka golem broj slabosti vo stopanisu-

vaweto od prethodniot sistem, koi izlegoa na videlina vo perio-dot na tranzicija, }e moàt da se re{at lesno i brzo. Me|utoa, ekonomskata tranzicija od samiot po~etok na devedesettite godi-ni se pokaà kako mnogu poteòk proces odo{to se o~ekuva{e.

Vo prvite godini na postsocijalizmot, pokraj ekonomskite i

politi~kite problemi, na povr{ina se pojavija i socijalnite problemi. Dojde do opa|awe na standardot, do pojava na socijalna nesigurnost - kako posledica na sé pogolemata nevrabotenost, iz-vr{eni se promeni i vo {emite na socijalnoto osiguruvawe, se raboti za voveduvawe na pazarni elementi i sli~no. Taka, aktuel-nite sostojbi vo ekonomskata sfera pridonesoa za razgraduvawe na stratifikuvanata struktura na op{testvoto vo pravec na osi-roma{uvawe na mnogu sloevi od populacijata i za brzo zbogatu-vawe na sosema mal broj od naselenieto. Na toa ukaùvaat i poda-tocite za sé podrasti~noto opa|awe na kupovnata mo} na golem del od naselenieto.

Poradi visokiot porast na tro{ocite na ìvotot i namale-nata kupovna mo} na doma}instvata, se zabeleùva porast na izda-


41

tocite koi se odnesuvaat na osnovnata potro{uva~ka, tro{ocite za ishrana, za domuvawe, za ogrev i osvetlenie, za zdravje i higiena, za soobra}aj i PTT uslugi.

Istovremeno, doma}instvata se prinudeni da gi smalat izdvo-juvawata za obleka i obuvki, za nabavka na poku}nina, kako i za {tedewe. Seto ova ukaùva na namaluvawe na standardot i kvalitetot na ìveewe kaj selskoto naselenieto vo Republika Makedonija.

Namaluvaweto i neredovnata isplata na platite (70% od vrabotenite primaat plata poniska od prose~nata vo Republika Makedonija, a 20% ja primaat so zadocnuvawe), dovede do ograni-~uvawe na zdravstvenata za{tita, namaluvawe na sredstvata vo Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, neredovna isplata i namaluvawe na brojot na korisnicite na dodatok za deca, oddel-ni ograni~uvawa vo obrazovanieto i na drugite uslugi koi porano bea besplatni.

Socijalnata polo`ba na golem del od gra|anite e vlo{ena i

poradi niskoto op{to nivo na stopanskata razvienost, poradi pregolemiot broj na penzionirani lica, poradi malite prihodi na golem broj doma}instva i sli~no. Tranzicijata i nepovolnite dvièwa vo stopanstvoto pridonesoa za namaluvawe na brojot na aktivni osigurenici, od edna strana, i zgolemuvawe na brojot na penzionerite, od druga strana. Ovie sostojbi predizvikaa namalu-vawe na prihodite i zgolemuvawe na rashodite vo buxetot i fon-dovite (penziski i zdravstven fond) na dràvata.

Socijalnata polo`ba na golem del od selskoto naselenie e niska. Do takva ocenka od javnosta dojdovme i od na{eto istraù-vawe vo koe edno od pra{aweto glase{e: Kako bi go ocenile Va{iot sega{en ìvoten standard sporeden so 1990 godina?

Od odgovorite {to gi dobivme moè da se zaklu~i deka jav-nosta na selo dobro ja ocenuva nivnata polo`ba. Dve tretini od ispitanicite (75,3%) smetaat deka sega{niot ìvoten standard sporeden so 1990 godina e vlo{en ( zna~itelno vlo{en 41,3 %, malku vlo{en 30,0%).

Jorde Jakimovski

42

Grafikon 7..

Procenka na sega{niot ìvoten standard sporeden so 1990 g.

5%

34%

1,9%

41,3%15,8%

2,1%123456

Klu~:1-Zna~itelno podobren 2-Malku podobren 3-Ostanal ist

4-Malku vlo{en 5-Zna~itelno vlo{en 6-Ne moàm da procenam

Analizata na odgovorite spored socio-profesionalnite obe-le`ja ukaùva deka re~isi isti kategorii pod vlijanie na eko-nomskata sostojba go ocenija aktuelniot ìvoten standard deka e vlo{en vo odnos na 1990 godina. Taka na primer, duri 44,8 % od ankentiranite lica so vozrast nad 60 godini ocenile deka ìvo-tniot standard e zna~itelno vlo{en, i u{te 39,3% od niv deka malku e vlo{en. Vo ovaa kategorija spa|aat i licata so nezavr-{eno osnovno obrazovanie, od koi 38,8% odgovorile deka ìvot-niot standard e zna~itelno vlo{en i u{te 42,2% malku vlo{en. Navedenite ocenki za ìvotniot standard nesomneno ukaùvaat na toa deka vo svesta na selskata populacija re~isi naglo prodira soznanieto za problemati~nosta na socijalnata i ekonomskata sostojba. Bez ogled na objektivnata i subjektivnata zavisnost na ocenkite, taa e sepak odraz na op{testveno-ekonomskite promeni i na socijalnata polo`ba na naselenieto vo koja doa|aat pod vli-janie na tie tekovi. Vo taa smisla, ìvotniot standard e merilo za uspe{nosta na ekonomskata politika i indikator koj napo-redno so objektivnite pokazateli za socijalnata polo`ba na se-


43

loto mora da bidat zemeni vo ponatamo{noto oblikuvawe na ru-ralnata i agrarnata politika.

5.2. Raspoloènieto na selo Reformite vo op{testveno-ekonomskiot ìvot predizvikaa

pote{ki problemi vo ekonomskata i socijalnata sfera: opa|awe na ìvotniot standard, golem broj na nevraboteni, novo socijal-no prestruktuirawe, intenzivirawe na socijalnoto netrpenie i sli~no. Seto toa rezultira so gubewe na doverbata kaj golem broj od populacijata vo odnos na efikasnosta na promenite {to se sproveduvaat. Kaj naselenieto glavno e prisutna edna izrzita ne-sigurnost {to neretko pominuva vo defetizam, no vo opredeleni slu~ai i vo protest, vo ~ija osnova leì ~uvstvoto na beznade`-nost i besperspektivnost.

Ottamu na ispitanicite im be{e postaveno pra{aweto:

"Sostojbata vo stopanstvoto i ostanatite nastani vlijaat vrz op{toto raspoloènie na lu|eto. Spored Va{e mislewe kakvo raspoloènie denes prevladuva na selo"?

Tabela 14. Raspoloènie na selskoto naselenie

Zagriènost i strav 59,1Ramnodu{nost i pasivnost 18,5Optimizam 16,3Motiviranost za aktivno vklu~uvawe vo re{avaweto na problemite 6,1Vkupno 100,0

Jorde Jakimovski

44

Dominantni odgovori na ispitanicite se: "Zagriènost i strav"- 59,1%, ili so drugi zborovi, blizu tri petini od anketi-ranata populacija manifestira evidentno negativno raspolo-ènie od vkupnite sostojbi vo op{testvoto, a osobeno na selo.

Od site nezavisni varijabili koi vlijaat vrz oformuvaweto na op{tiot stav vo odnos na raspoloènieto na selskata popu-lacija, kako statisti~ki relevantni se manifestiraat socijal-niot status na ispitanicite i vozrasta .

Spored socijalniot status na ispitanicite, farmerot, pen-zionerot-farmer i vraboteniot farmer manifestiraat pozna-~ajni otstapuvawa od normalnata distribucija po oddelni moda-liteti. Najvidni otstapuvawa od op{tata distribucija se mani-festiraat kaj farmerite, od koi 64,8% se na mislewe deka kaj naselenieto postoi "zagriènost i strav", odnosno 19,4% smetaat deka postoi "ramnodu{nost i pasivnost", a samo 13,0% smetaat deka postoi "optimizam" Od druga strana pak, vrabo-tenite-farmeri mnogu po~esto od op{tiot prosek, veruvaat deka sostojbata naskoro }e se podobri - optimizam (29,6%) Me|utoa, kaj penzionerite-farmeri pozna~ajni otstapuvawa od op{tata distribucija se zabeleùvaat vo odnos na "ram-nodu{nost i pasivnost" (30,4%). Vozrasta na ispitanicite ost-varuva isto taka opredeleno vlijanie vrz opredelbata na ispi-tanicite, pa taka natprose~na pasivnost "ramnodu{nost i pasiv-nost" prevladuva kaj starosnata grupa 60 i pove}e godini (31,7%), a "optimizam" kaj starosnata grupa 18-29 godini.

Masovniot pesimizam kaj naselenieto ne rezultira so po-rane{nite retrogradni komunisti~ki ideologii za kapitalizam ili eksploatacija na ~ovek od ~ovek vo kapitalisti~kite op{testva. Naprotiv, pesimizmot e proizvodstvo na sega{nata ekonomska i socijalna politika vo zemjata.

Ekonomskata i socijalnata kriza {to ja pogodi Republika Makedonija vo poslednite godini predizvika zna~ajni promeni vo blagosostojbata na naselenieto, a posebno na selskata populacija izrazena vo vlo{uvaweto na standardot, porastot na siroma{ti-jata i socijalnata ekskluzija.

Vo ramkite na op{toto zadovolstvo i raspoloènie na gra|a-


45

nite vo ova krizno vreme, osobeno zna~ajni se podatocite dobie-ni preku skalata na samoocenuvawe.

Tabela 15. Skala na samoocenuvawe

Prezadovolni

Nitu zadovolni nitu nezadovolni Krajno nezadovolni Vkupno

9 8 7 6 5 4 3 2 1 Konfiguracija na seloto

Ramni~arsko 0,6 2,1 4,4 11,2 21,2 11,2 15,6 11,2 22,1 100,0 Ridsko-planinsko 0,4 0,7 2,9 10,3 17,3 19,3 14,3 16,4 16,6 100,0

Stepen na obrazovanie Nezavr{eno osnovno 0,0 2,6 2,0 9,5 17,2 16,4 21,6 10,3 19,6 100,0 Osnovno 0,8 0,4 3,6 9,1 16,7 17,3 15,1 13,9 26,2 100,0 Sredno 0,9 2,4 4,7 13,3 21,6 11,2 12,7 11,2 21,9 100,0 Vi{o i visoko 1,3 3,9 6,6 5,3 38,3 5,3 18,4 11,8 9,2 100,0

Socijalni kategorii Rabotnici 1,9 1.9 4,5 12,3 22,1 12,3 11,0 16,2 17,5 100,0 Farmeri 0,0 0,9 4,8 6,5 20,4 20,4 17,6 13,0 16,7 100,0 Rabotnik-farmer 1,2 3,7 8,6 23,5 28,4 8,6 12,3 3,7 9,9 100,0 Penzioneri 0,0 3,7 4,9 12,3 12,3 22,2 16,0 16,0 12,3 100,0 Penzioner-farmer 0,0 0,0 2,2 21,7 30,4 8,7 17,4 10,9 8,7 100,0 Doma}inki 0,0 0,0 3,5 7,1 19,5 14,2 17,7 16,6 27,4 100,0 Nevraboteni 0,5 1,1 1,1 6,5 14,0 8,6 16,7 12,9 38,7 100,0 Prosek 0,8 1,9 4,1 10,9 20,5 12,9 15,4 12,1 21,5 100,0

Spored ocenkata, selskoto naselenie vo Republika Makedo-

nija svojata sega{na socijalna polo`ba ja ocenuva so 3,6 ili, so drugi zborovi, blizu edna polovina od niv se krajno nezadovolni, ne{to pove}e od dve petini se nitu zadovolni nitu nezadovolni, a pomalku od edna desetina se prezadovolni.

Jorde Jakimovski

46

Grafikon 8.

Stepen na zadovolstvo od socijalniot status

49%

6,7%

44,3%

1

2

3

Klu~: 1 - Krajno nezadovolni 2 - Nitu zadovolni, nitu nezadovolni 3 - Prezadovolni

Konfiguracijata na selskite naselbi se javuva vo uloga na

faktor koj vlijae na nivnata samoocena na sega{nata polo`ba. Vo taa smisla, naj~uvstvitelni vo opa|aweto na ìvotniot stan-dard i na vlo{uvaweto na socijalnata sigurnost se ispitanicite vo ridsko-planinskite sela.

Vakvite ocenki se i o~ekuvani. Imeno, nivoto na prihodite

vo golema mera go zgolemuva rizikot na osiroma{uvaweto. Ana-lizata na odgovorite, spored sociodemografskite karakteristi-ki na naselenieto na selo, ukaùva deka ima opredeleno vlijanie vrz zadovolstvoto od sega{nata socijalna polo`ba. Natprose~en pozitiven odgovor za ocenkata deka se prezadovolni dale soci-jalnata kategorija rabotnik-farmer ( 13,5%) i ispitanicite so vi{o i visoko obrazovanie ( 11,8%). Nevrabotenite imaat nat-prose~no krajno nezadovolstvo ( 68,9%). Stavot nitu zadovolni nitu nezadovolni go izrazile 59,8% od anketiranata kategorija penzioner-rabotnik.


47

Aktuelnata sostojba vo ekonomskata sfera (ste~aj, likvi-dacija na pretprijatijata i strukturno prilagoduvawe na pret-prijatijata) pridonese za kumulirawe na neaktiviran i delumno aktiviran ~ove~ki potencijal na selo. Kaj golem broj od nasele-nieto, vo uslovi na namalena stopanska aktivnost i vrabotenost, neredovna isplata na platite, doa|a do zgolemuvawe na potro{e-ni koli~estva proizvodi za hrana, a sé pomalku moè da se izdvo-juva za obleka, obuvki, mebel, bela tehnika i drugi aparati vo doma}instvoto.

Serioznite ekonomski i socijalni problemi se zadrùvaat i predizvikuvaat namaluvawe na realniot ìvoten standard na naselenieto koe se odrazuva vrz nivoto na ~ovekoviot razvoj. Go-lem del od naselenieto stana ednakvo so siroma{tijata i sé pove}e zavisi od socijalnata pomo{ (10% od naselenieto prima socijalna pomo{ od buxetot).

Socijalnite problemi dovedoa i do socijalni tenzii, iako ne kako me|uklasni konflikti, no sepak kako sudir me|u oddelni sloevi na op{testvoto. Intenzitetot na sudirite me|u oddelni sloevi denes, najsilno e izrazen me|u bednite i bogatite, potoa me|u licata koi baraat rabota i vrabotenite.

Vsu{nost, nasokite, merkite i dinamikata na tranzicijata dovedoa do drasti~no vlo{uvawe na polo`bata, posebno na dol-nite socijalni sloevi, pa ottamu i na nivnoto potisnuvawe.

Vo strukturata na socijalnite kategorii, kategorijata "lica koi baraat rabota" i "penzionerite" beleì porast za smetka na namaluvaweto na socijalnata kategorija "vraboteni". Zna~itelno porasna brojot na nevrabotenite, na ste~ajnite rabotnici, na predvremeno penzioniranite i na vi{ocite me|u vrabotenite.

Vo strukturata na socijalnite grupi vo kategorijata lica koi baraat rabota, pointenziven porast beleàt socijalnite grupi "nekvalifikuvani rabotnici i so niò obrazovanie", potoa do-a|a grupata "visokokvalifikuvani i kvalifikuvani rabotnici".

Trgnuvaj}i od trite osnovni kriteriumi: imotot, op{testve-nata mo} i op{testveniot ugled, vo Republika Makedonija vo sega{niot politi~ki i ekonomski ambient moàt da se indenti-fikuvaat slednive socijalni kategorii na selo:

Jorde Jakimovski

48

1. Rabotnici 2. Rabotnici-farmeri 3. Farmeri 4. Penzioneri 5. Penzioneri -farmeri 6. Nevraboteni 7. Doma}inki

Spored istraùvaweto, strukturata na socijalnite katego-

rii na selo e slednata: 23,25% nevraboteni, 19,35% rabotnici, 14,13% doma}inki, 13,50% farmeri, 10,13% rabotnici -farmeri, 10,13% penzioneri, 5,75% penzioneri-farmeri.

Iako ~lenovite na doma}instvata koi imaat individualno zemjodelsko stopanstvo-farmeri imaat ne{to posiguren status vo pogled na ekonomskite i politi~kite promeni, nivnata socijalna polo`ba ne e podobra od gra|anite koi egzistiraat od privatniot sektor vo maloto stopanstvo, krupnoto stopanstvo i javniot sek-tor. Osobeno ne se dovolni prihodite vo doma}instvoto, a poradi pazarnite i klimatskite faktori, ne se nitu stabilni.

Tradicionalnoto selsko doma}instvo ne se menuva samo na na~in {to negovite ~lenovi go napu{tat zemjodelstvoto, baraj}i nezemjodelska dejnost kako izvor na prihod, tuku i postepeno po-minuva vo moderen i profesionalen pristap na sopstvenoto rabotewe. Vnatre vo doma}instvoto postepeno is~eznuvaat stari-te odnosi, na~inot na odnesuvawe, vrskite i se sozdavaat novi od-nosi. Zna~i, so procesot na diferencijacija ili diverzifikacija na socijalnata struktura na selskoto doma}instvo, sé pomalo e u~estvoto na kategorijata ~ist zemjodelec-farmer, odnosno ~isto zemjodelsko doma}instvo.


49

Tabela 16. Distribucijata na socijalnite kategorii spored {kolskata

podgotovka

Socijalni kategorii

Nezavr{eno osnovno i bez obrazovanie

Os-novno

Sredno Vi{o i visoko

Vkupno

Rabotnik 7,14 22,73 51,30 18,83 100,00 Rabotnik-farmer

3,70 25,93 55,56 14,81 100,00

Farmer 19,44 43,59 37,96 0,0 100,00 Penzioner 33,33 28,40 28,40 9,88 100.00 Penzioner-farmer

Doma}inka 24,42 53,10 19,47 0.0 100,00 Nevraboten 11,74 29,57 56,99 5,91 100,00

Socijalnite kategorii farmer i doma}inka imaat rela-

tivno pohomogen sostav so preku dve tretini so nezavr{eno os-novno obrazovanie i so osnovno obrazovanie, a socijalnite kate-gorii rabotnik, penzioner i nevraboten pretstavuvaat rela-tivno najnehomogeni kategorii.

Navedenite tri konstitutivni elementi na socijalnite kate-gorii ne sekoj pat se nao|aat vo me|usebna pozitivna korelacija. Imeno, nekoj moè da ima golem imot i da ima golema op{testve-na mo} (ako e vo politi~kata struktura ili e vo dobri odnosi so vladeja~kata struktura moè da vlijae vrz donesuvawe na oddelni odluki), no ako toj imot go ima steknato na ne~esen na~in, toj ne poseduva soodveten op{testven ugled.

Opa|aweto na ìvotniot standard nema ednakvo vlijanie vrz na~inot na ìveeweto na razli~nite socijalni kategorii. Taka na primer, kaj nekoi se stesnuva mo`nosta za realizacija na svo-jata pogolema kupovna mo}, kaj drugite,koi se ogromen broj, nu`no se smaluvaat na i onaka minimalni finansiski sredstva za ish-rana, obleka, {koluvawe na deca i sli~no. Vo taa smisla, nivnoto nezadovolstvo od efektite na ekonomskata tranzicija ne e od ista priroda, so ist intenzitet i ne predizvikuva podednakva gotov-nost za menuvawe na sostojbata vo odreden pravec.

Jorde Jakimovski

50

Po sé izgleda, obrazovanieto e edna od krucijalnite dimen-zii vo socijalnata stratifikacija. ,,Poseduvaweto na odredena diploma zna~i i pripadnost na odreden socijalen sloj, bidej}i toa sozdava mo`nost ne samo za podobar ekonomski status, tuku vo ista mera vlijae i vrz socijalnata (vrabotuvawe) i vrz socio-politi~kata mobilnost." ( J. Jakimovski, 1998 : 13).

5.3. Stavovi na gra|anite za socijalnite razliki Postavuvaj}i nekolku pra{awa koi se odnesuvaat na socijal-

nite razliki, sakame da doznaeme koi socijalni razliki se odra-zuvaat na svesta na selskata populacija, kako i da gi utvrdime faktorite {to ja opredeluvaat taa svest. Dobienite podatoci ukaùvaat deka pri preminot vo pazarna ekonomija i socijalna dràva koi se sé u{te vo faza na izgradba, pra{aweto na soci-jalnite razliki stanuva mnogu aktuelno. Zatoa pra{aweto na svesta za socijalnata neednakvost, kako i faktorite {to ja de-terminiraat, pretstavuva aktuelna op{testvena potreba.

Vo taa smisla, ovoj problem vo anketata be{e zafaten so pra{aweto: ,,Dali po Va{a ocenka razlikite me|u pobogatite i posiroma{nite na selo se zgolemuvaat, ostanuvaat isti kako i porano ili se namaluvaat? Op{tata distribucija na do-bienite odgovori e slednata:

Tabela 17. Se zgolemuvaat li razlikite me|u bogatite i siroma{nite na

selo

Stavot "razlikite me|u bogatite i siroma{nite se zgolemu-vaat", kako {to moè da se vidi, e dosta {iroko prifaten (42%).

1.Se zgolemuvaat 42,42.Ostanuvaat isti kako i porano 37,43.Se namaluvaat 16,14. Ne moàm da ocenam 4,1Vkupno 100,0


51

Analizata na vkrstenite podatoci od ova pra{awe pokaùva izvesno otstapuvawe vo odgovorite. Vo odnos na ocenkite odrede-ni od konfiguracijata na selata, moè da se zabeleì deka re-spondentite {to ìveat vo ridsko-planinskite sela vo pomal procent smetaat deka socijalnite razliki na selo se zgolemuvaat (34%), a vo pogolem procent se izjasnile deka ostanuvaat isti kako i porano (48%). Ova e sekako rezultat na toa {to socijalna-ta diferencijacija e poizrazita vo ramni~arskite sela.

Dobienite podatoci pokaùvaat deka stepenot na obrazova-nieto vlijae vrz ocenkata na selskata populacija na toj na~in {to so povisokiot stepen na obrazovanie raste i procentot na onie {to mislat deka socijalnite razliki se zgolemuvaat, a se namaluva procentot na onie koi mislat deka se namaluvaat.

Za ocenkata deka socijalnite razliki ostanuvaat isti kako i porano najmnogu se opredelile penzionerite (45,7%).

5.4. [koluvaweto na decata - oblast vo koja

socijalnite razliki se najizrazeni

So ogled na toa deka socijalnite razliki se manifestiraat

vo razli~ni punktovi od ìvotot i so razli~en intenzitet, vo ramkite na ova istraùvawe go postavivme slednoto pra{awe: Vo koja oblast e najo~igledna razlikata me|u posiroma{nite i pobo-gatite semejstva na selo? Sakavme da se utvrdi {to misli javno-sta na selo za toa vo koja oblast vakvata razlika e najizrazena. Na ova pra{awe ispitanicite gi dadoa slednite odgovori:

Jorde Jakimovski

52

Tabela 18. Vo koja oblast e najo~igledna socijalnata razlika me|u posi-roma{nite i pobogatite doma}instva na selo?

[koluvawe na decata 16,3 Re{avawe na stanbenoto pra{awe 12,4 Obezbeduvawe na zdravstvenata za{tita 1,0 Ishrana na semejstvoto 10,5 Iskoristuvawe na slobodnoto vreme 2,3 Ostana ista ili se namali 57,6 Vkupno 100,0

Vakvata op{ta ocenka za oblasta vo koja se prisutni socijal-

nite razliki, najzna~ajni otstapuvawa, odnosno statisti~ki zna-~ajna korelacija pokaùva od aspekt na obrazovanieto. Vo taa smisla, vakvite ocenki najizrazeni se kaj ispitanicite so vi{o i visoko obrazovanie. Taka, za 25% od niv socijalnite razliki najmnogu se ~uvstvuvaat vo oblasta na {koluvaweto na decata. Od vakvata raspredelba na odgovori se izdvojuvaat samo nepismenite, spored koi socijalnite razliki se najo~igledni vo ishranata na doma}instvoto ( 16,7%).

Odgovorite na ova pra{awe od aspekt na rabotniot status na ispitanicite isto taka pokaùva razliki vo odnos na op{tata distribucija. Najgolem broj na ispitanicite koi se opredelile za razliki vo oblasta na obrazovanieto se studentite ( 32,3%), {to e za 16 procentni poeni pove}e vo odnos na op{tata distribucija na odgovorite. Vakviot visok procent na odgovori koi se odnesu-vaat na {koluvaweto proizleguva od faktot {to ovoj problem direktno go ~uvstvuvaat samite studenti preku nivniot standard ({kolarina, ishrana, kirija, obleka i sli~no).

Spored vozrasta na ispitanicite nema pogolema razlika vo odgovorite na ova pra{awe. Vakvite stavovi glavno se izedna~e-ni, pa nezavisno od toa dali se mladi ili vozrasni za niv najo~i-gledni se razlikite vo oblasta na {koluvaweto na decata. Od vakviot raspored na odgovorite se izdvojuva samo starosnata grupa 65 i pove}e godini, spored koi socijalnite razliki ostanu-vaat isti.


53

Edna od osnovnite pre~ki za {koluvaweto na decata sekako pretstavuvaat malite i nesigurnite prihodi na selskite doma}in-stva. Vakvata sostojba, kako {to e ve}e poznato, ve}e podolgo vre-me e prisutna na selo vo Republika Makedonija. Vo vrska so ovoj mo{ne aktuelen problem, im go postavivme slednoto pra{awe:

Dali nekoe od Va{ite deca vo semejstvoto go ima prekinato

ponatamo{noto obrazovanie poradi materijalnata nemo`nost za ponatao{no {koluvawe vo periodot od 1990 god. do denes?

Gi dobivme slednite odgovori:

1. Da, po ~etirigodi{no obrazovanie 2,6%2. Da, po osmogodi{no obrazovanie 11,0%3. Da, po zavr{uvawe na srednoto obrazovanie 17,4%4. Da, vo tekot na studiraweto 4,4%5. Nema prekinato obrazovanie 55,6%6. Nema deca 9,0% Vkupno 100.0%

Od privedenite podatoci moème da konstatirame deka kaj

nad edna tretina (35,4%) od anketiranite vo periodot na tranzi-cijata nivnite deca go prekinale obrazovanieto poradi lo{ata materijalna polo`ba. Interesno e da se spomne deka najmnogu prekinuvawe na obrazovanieto se zabeleùva po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie (17,4%) i po zavr{uvaweto na osmogo-di{noto obrazovanie (11,0%). Vakvata op{ta distribucija naj-zna~ajni ostapuvawa, odnosno statisti~ki zna~ajna korelacija pokaùva od aspekt na obrazovanieto (S=0,3685). Stepenot na prekinuvawe na obrazovanieto obratno proporcionalno korel-ira so stepenot na obrazovanieto na ispitanicite. Kaj 54,3% is-pitanici so nezavr{eno osnovno obrazovanie nivnite deca go prekinale obrazovanieto, kaj 44,4% ispitanici so zavr{eno os-novno obrazovanie, kaj 24,6% so sredno obrazovanie, a 21% kaj ispitanicite so vi{o i visoko obrazovanie.

Sleden faktor koj uslovuva statisti~ka korelacija vrz {koluvaweto na decata e konfiguracijata na seloto. Vo ovaa smisla, ostapuvawata od normalnata distribucija e najvidna kaj

Jorde Jakimovski

54

ispitanicite vo ridsko-planinskite sela, od koi 55% se izjas-nile deka nivnite deca go prekinale obrazovanieto poradi ma-terijalnata polo`ba vo doma}instvoto (6,4% po ~etirigodi{no obrazovanie, 25,7% po osmogodi{no obrazovanie, 19,3% po zavr{uvawe na sredno obrazovanie i 3,6% vo tekot na studiite).

Ispituvaj}i gi individualnite stavovi na selskata populaci-ja za aktuelnite op{testveno - ekonomski reformi, odnosno za toa dali se spremni da prifatat merki koi direktno bi ja zagro-zile nivnata socijalna i ekonomska polo`ba, vo istraùvaweto na respondentite im go postavivme pra{aweto: ,,Razlikite me|u posiroma{nite i pobogatite treba da se namalat, pa duri i toa da zna~i pobaven ekonomski razvoj ?''

1. Se soglasuvam 77,6%2. Ne se soglasuvam 14,1%3. Ne moàm da procenam 8,3%4 Vkupno 100,0%

Navedenite podatoci otkrivaat edno mo{ne indikativno

raspoloènie koe vo izvesna smisla i go o~ekuvavme. Imeno, dve tretini od vkupniot broj na anketiranite izjavile deka ,,se so-glasuvaat razlikite me|u pobogatite i posiroma{nite treba da se namalat, pa duri toa da zna~i pobaven ekonomski raz-voj''. Odgovorite na ova pra{awe upatuvaat na soznanieto deka nezadovolstvoto od nepravednoto i nezakonsko bogatewe i svesta za nivno ponatamo{no reproducirawe ima negativno vlijanie vrz ostvaruvaweto na pazarnite i demokratskite vrednosti i dov-eduva do jaknewe na egalitaristi~kite tendencii.

Vakvata struktura na odgovori glavno e zabeleàna kaj pove-}eto gra|ani na selo, nezavisno od socio-demografskite karakte-ristiki. Taka ispitanicite, bez ogled na nivniot socijalen sta-tus, vo golem broj se opredeluvaat za modalitetot smaluvawe na socijalnite razliki me|u lu|eto za smetka na pobaven razvoj. Od onie pak {to se zalagaat za stabilen i brz razvoj, pa makar i so zgolemuvawe na socijalnite razliki se farmerite (20,4%). Na-jgolem broj od anketiranite koi ne moàt da se opredelat za edna od dvete alternativi se penzionerite (16,05%).


55

5.5. Karakteristiki na siroma{tijata Opa|aweto na ìvotniot standard nema ednakvo vlijanie vrz

na~inot na ìveeweto vo razli~ni sredini. Taka na primer, vo porazvienite sredini se stesnuva mo`nosta za realizacija na pogolema kupovna mo}, a kaj drugite (stopanski nedovolno razvi-eni) nu`no se smaluvaat i onaka minimalnite finansiski sred-stva za ishrana, obleka, obuvki, {koluvawe na deca, zdravstvena za{tita i sli~no. Na ovaa konstatacija upatuvaat vo golema mera i odgovorite na pra{aweto ,,Ve molime, poso~ete koj vid na mo-dalitet (odgovor) najmnogu odgovara na finansiskata sostojba na Va{eto doma}instvo''?

Grafikon 9.

Finansiska sostojba na domakinstvoto

17%7,8%

34,5% 40,3%

0.5% 1 2 3 4 5

Klu~: 1. Nema dovolno pari da kupi hrana 2. Ima dovolno pari da kupi hrana, no naiduva na te{kotii

da kupi obleka i obuvki 3. Ima dovolno pari da kupi hrana i obleka, a nomoè da si

dozvoli da kupi skapi arboti 4. Moè da si kupi skapi raboti, no ne se {to saka 5. Moè da si dozvoli re~isi se {to saka

Jorde Jakimovski

56

Tabela 19. Finnsiska sostojba na domakinstvoto za zadovoluvawe osnovnite potrebi spored konfiguracijata na seloto

Konfiguracija na selo

Vkupno Ramni~arsko

Ridsko - planinsko

Nema dovolno pari da kupi hrana 17,0 15,8 23,6 Ima dovolno pari da kupi hrana, no nao|a te{kotii da kupi obleka i obuvki 40,3 40,0 41,4 Ima dovolno pari da kupi hrana, obleka i obuvki, a ne moè da si dozvoli da kupi skapi raboti 34,5 35,3 30,7 Moè da kupi skapi raboti, no ne sé {to saka 7,8 8,5 4,3 Moè da si dozvoli sé {to saka 0,4 0,4 0.0 Vkupno 100,0 100,0 100,0

So ogled na ekonomskite, demografskite i socijalnite nas-

tani vo ridsko-planinskite sela vo Republika Makedonija, is-traùvaweto pokaùva deka 24% od anketiranite se izjasnile deka nemaat pari da kupat hrana, a 41% deka imaat dovolno pari da kupat hrana, no postojat pote{kotii da kupat obleka i obuvki.

Odredeno nivo na korelacija pokaùva vo odnos na socijalni-ot status na doma}instvata (S=0,2999). Imeno, zna~itelni otsta-puvawa od normalnata distribucija se zabeleùvaat kaj nezemjo-delskite doma}instva, od koi 30% nemaat dovolno pari da kupat hrana, i kaj ~isto zemjodelskite doma}instva, od koi 23% ne-maat dovolno da kupat hrana.

Dene{nata ruralna siroma{tija proizleguva ne samo od eko-

nomskata tranzicija, iako toa e eden od faktorite so negativno vlijanie, tuku e rezultat i na nasledenoto nivo na ekonomskata i socijalnata razvienost od minatite godini. Siroma{ni doma}in-stva vo ruralnite sredini imalo i pred po~etokot na tranzicija-ta, gi ima i denes, no so razli~ni karakteristiki i dimenzii.


57

Izvori na Prihodi

Grafikon 10 Struktura na prihodot na nezemjodelskite doma}instva (sostojba 1994 i 1998)

Vrabote

ni (plat

a)

Sopstve

nost

Socijalna p

omo{

Potr

o{uv

a~ka

Drugo

1994

1998

61.5

2.2

22.4

1.512.4

68

2.2

18.11

10.70

10

20

30

40

50

60

70

Nezemjodelski doma}instva

1994 1998

Hroni~no siroma{ni - najranlivi kategorii na selo se sta-

re~kite doma}instva. Tie pretstavuvaat seriozen ekonomski i socijalen problem. Na ekonomski plan se istaknuva neiskoriste-nosta na raspolo`livite kapaciteti (obrabotlivo zemji{te), a na socijalen plan toa {to voop{to ne ostvaruvaat ili ostvaru-vaat mali i skromni prihodi.

Zna~itelen del od ~isto zemjodelskite doma}instva na selo

imaat rizik od osiroma{uvawe. Se namaluva u~estvoto na pari~-nite prihodi od imotot, a se zgolemuva u~estvoto na prihodot od socijalnite transferi i vrednosta na naturalnata potro{uva~ka.

Glavni karakteristiki na ovie doma}instva se: niskoto obra-

Jorde Jakimovski

58

Izvori na Prihodi

zovno nivo na ~lenovite, bez nitu eden vraboten, nekvaliteten zemji{ten posed, prevladuvaat stari lica vo doma}instvoto i sli~no.

Grafikon 9 Struktura na prihodot na zemjodelskite doma}instva (sostojba 1994 i 1998)

Vrabote

ni (plat

a)

Sopstve

nost

Socijalna p

omo{

Potr

o{uv

a~ka

Drugo

1994

1998

2.7

39.7

5.6

27.8

24.2

2.8

61.6

3.6

22.1

9.90

10

20

30

40

50

60

70

%

Zemjodelskite doma}instva

1994 1998

Stepenot na obrazovanieto, isto taka, ima odredeno vlijanie

vrz ìvotniot standard na selskato naselenie, pa taka, na primer, sekoj petti ispitanik so nezavr{eno osnovno i so os-novno obrazovanie se izjasnil deka nema dovolno pari za hrana, dodeka kaj ispitanicite so vi{o i visoko obrazovanie za ovoj


59

modalitet se izjasnile samo 7,9%. Izrazito pro{iruvawe i prodlabo~uvawe na siroma{tijata

na doma}instvata postoi vo ridsko-planinskite selski podra~ja. Pokraj malite prihodi - doma}instvata nemaat mo`nost da obez-bedat dovolno prihodi za pristoen ìvot, u{te pogolemo vli-janie ima nedostapnosta na osnovnite elementarni uslovi za ìveewe (pat, soobra}ajni vrski, zdravstvo, obrazovanie, PTT i sli~no). Vo ovoj kontekst, se nametnuva u{te eden element, od-nosno niskiot op{testven standard treba da bide tretiran kako sostaven del na siroma{tijata zatoa {to vlijae vrz namalu-vaweto na ìvotniot standard. Imeno, dokolku naselenieto od odale~enite ridsko-planinski podra~ja poradi neizgradena os-novna infrastruktura (pat, prevoz) ne moàt da gi koristat uslugite od oblasta na zdravstvoto, obrazovanieto, kulturata itn., toga{ tie ili se otkaùvaat od tie uslugi ili se prinudeni da vloàt daleku pogolemi sredstva za koristewe na uslugite (za prevoz, {koluvawe na decata).

Jorde Jakimovski

60

6. Sistemot na socijalna pomo{ Vo ramkite na socijalno - ekonomskite prava na gra|anite

vo Makedonija, Ustavot propi{uva obvrska za sozdavawe i odrùvawe minimum opredelena socijalna i ekonomska bla-gosostojba na lu|eto.3 (~len 34 i 35). Vo ovaa smisla, dràvata utvrduva i prezema merki na socijalna politika so cel da obez-bedi uslovi za zadovoluvawe na ekonomskite i socijalnite pot-rebi na gra|anite so najnisko nivo na socijalna i ekonomska eg-zistencija, koi{to od razli~ni pri~ini ne se vo mo`nost da gi zadovoluvaat.

Egzistencijata na siroma{noto naselenie vo Makedonija u{te od prvite godini na tranzicijata se organizira preku sood-vetna Programa za za{tita na socijalno zagrozenoto naselenie, preku primena na poseben vid na socijalna pomo{ "socijalno za{titno nivo", kako minimum na socijalna sigurnost za sekoe doma}instvo. Visinata na socijalnata pomo{ utvrdena vrz rela-tivnata linija na siroma{tija na godi{no nivo iznesuva 36.000 denari, odnosno 3000 denari mese~no. Spored ovaa metodologija, zavisno od brojot na ~lenovi na doma}instvoto, taa iznesuva od 1700 denari za edno~leno doma}instvo, do 4200 denari za doma}instvo so pet i pove}e ~lenovi (od 30 $ - 70 $).4 Odlukata obezbeduva uniformna stapka na skalata i za urbanite i za ruralnite oblasti. Pred 1998 godina,programata im garantira{e na ruralnite i na urbanite doma}instva minimalen prihod od 50% od soodvetnite oficijalni linii na siroma{tija za dvete sredini, so razliki vo iznosot na pomo{ta, vo zavisnost od brojot na ~lenovi vo doma}instvoto i urbanata / ruralnata lokacija.

3 Ustav na R. Makedonija, "Sl. vesnik br. 52/1991 4 Odluka za uslovite, kriteriumite, visinata, na~inot i postapkataza utvrduvawe i ostva-ruvawe na pravoto na socijalna pari~na pomo{ Sl. vesnik na R. M. br. 15/1998


61

Konkretno, garantiraniot minimalen prihod be{e povisok za gradskite doma}instva (od 1.812 do 4.983 den.) od iznosot za rural-nite (od 1.482 do 4.076 den.).

Dvièweto na brojot na korisnicite na socijalna pari~na

pomo{ od ruralnite podra~ja vo osnova ne beleì nekoi pozna~aj-ni promeni vo vkupnata zastapenost. Tie ja zadrùvaat pozicijata na okolu edna polovina od site korisnici vo Makedonija, kako na pr: 49,5% vo 1999 god., 50,8% vo 2000 god. i 46,7% vo trite meseci od 2001 god. Toa pokaùva deka vo ruralnite sredini brojot na siroma{ni doma}instva ne se zgolemuva, a spored merewata na siroma{tijata se namaluva i nejzinata dlabo~ina.

Jorde Jakimovski

62

7. Fukcioniraweto na lokalnata vlast vo

ruralnite op{tini

Trendot na transformacija na ulogata na op{tinata vo na-

soka na nejzino pribliùvawe do konceptot na zapadnite demok-ratii otpo~na so amandmanite na Ustavot na SRM izglasani vo 1990 i potoa so donesuvaweto na najnoviot Ustav vo 1991. Spored Ustavot, nadle`nostite na op{tinite i gradot Skopje se: ur-banoto planirawe, komunalnite dejnosti, kulturata, sportot, socijalnata sigurnost, griàta za decata, prdu~ili{noto i u~ili{noto obrazovanie, osnovnata zdravstvena za{tita i dr. Vo narednite nekolku godini, vo otsusutvo na zakonska regulativa koja bi gi regulirala odnosite od ovaa oblast, vo pravna smisla, postoe{e edna specifi~na, bi rekle, inter regnum situacija, vo koja funkcionira{e eden model na lokalna samouprava koj se bazira{e na Ustavot i na predlozite na Zakonot za lokalna samouprava.

Vo sredinata na 90-tite godini se donesuvaat nekolku zakoni

koi se odnesuvaat na ovaa oblast: Zakonot za lokalna samouprava, Zakonot za teritorijalna podelba i Zakonot za lokalni izbori.

Vo esenta 1996 godina se odràa prvite lokalni izbori spored novata zakonska regulativa i se vospostavija, za prvpat, lokalnite organi na vlast spored noviot koncept na lokalna samouprava.

Koga stanuva zbor za ruralnite op{tini, od posebno zna~ewe e Zakonot za teritorijalna podelba od 1996 godina, koj vnese zna~ajni promeni vo goleminata i brojnosta na edinicite na lo-kalnata samouprava. Od postojnite 34, se sozdadoa 123 op{tini, {to zna~i deka nivniot broj e zna~ajno nagolemen, a teritorijata


63

na novite op{tini namalena. Novosozdadenite op{tini se isklu~ivo selski i na toj na~in se sozdava mo`nosta dosta selski naselbi da se zdobijat so realna mo`nost da odlu~uvaat za svoite potrebi. Imeno, vo periodot do 1996 godina, site op{tini se so-stoeja od eden grad i okolu 50 sela. No, so ogled na faktot {to gradot ima{e pogolem broj na ìteli otkolku site sela koi vle-guvaa vo soodvetnata op{tina, vo op{tinskite organi sekoga{ primat im se dava{e na gradskite investicii. Za da se izbegne vakvata majorizacija pri glasaweto, koja negativno se odrazuva{e na razvojot na ruralnite sredini, so ovaa teritorijalna podelba bea vostanoveni ruralni op{tini, so {to im se sozdadoa mo`no-sti i na selskite naselbi da se zdobijat so poramnopravni uslovi za zadovoluvawe na svoite potrebi.5 Ova bi moèlo da se oceni kako pozitivna pretpostavka za razvojot na selata.

Drugata dimenzija na ovaa teritorijalna podelba, goleminata

na op{tinite spored teritorija i brojnost na naselenie, odnosno raspolagaweto so materijalni i ~ove~ki resursi potrebni za da moè edna teritorija da funkcionira kako posebna politi~ka zaednica, izgleda ne se zadovoleni vo site slu~ai. Imeno, vo no-vosozdadenite selski op{tini ima i takvi vo koi vkupniot broj na naselenieto ne nadminuva 500 ìteli, gustinata na naselenie e od 1 ìtel na km i vo koi procesot na demografsko stareewe e o~igleden (okolu 50% od naselenieto e nad 60 godini). Od druga strana, ima selski op{tini vo koi brojot na naselenieto nad-minuva 20 000 ìteli (na pr., Tearce, Lipkovo), gustinata na naselenieto e 250-300 ìteli na eden km (pr. Vele{ta, Ara~inovo itn.), i kade {to ~ove~kite resursi vo odnos na vozrasta i obra-zovanieto na naselenieto se mo{ne povolni.

Pogore poso~enite primeri ukaùvaat na sosema razli~niot demografski ambient vo koi se implementira sistemot na lokal-nata samouprava i sosema e logi~no da se o~ekuva toj da dade razli~ni rezultati. [to se odnesuva do prvata grupa na op{tini,

5 Se razbira i ponatamu del od selata ostanaa vo gratskite op[tini i vo niv povtorno se javuva problemot na majorizacija na odlukite, odnosno bi mo1èlo da se pretpostavi deka interesite na tie sela }e bidat zapostaveni vo odnos na gradskite naselbi.

Jorde Jakimovski

64

na primer, se postavuva pra{aweto za celishodnosta od nivnoto postoewe kako posebni politi~ki zaednici.

No bez ogled na drasti~nite razliki pome|u selskite

op{tini (demografski, ekonomski i dr. obele`ja), funkcionira-weto na sistemot na lokalna samouprava vo poslednite nekolku godini gi pokaà slednite nekolku zaedni~ki obele`ja.6

Sistemskite re{enija za lokalnite zaednici i lokalnata vlast ne kreiraa dovolno prostor za vistinska avtonomi-ja na op{tinite i za pogolema odgovornost na lokalnata vlast. Mo{ne restriktivno postavenite nadle`nosti, koi prakti~no se odnesuvaat samo na lokalnata infra-struktura, ne sozdavaat povolni uslovi za re{avawe na brojni problemi so koi se sudiraat lokalnite zaednici.

Na~inot na finansiraweto na op{tinite e sosema ne-soodveten i sredstvata za podmiruvawe na tekovnoto rabotewe na lokalnata vlast, kako i za re{avawe na problemite vo lokalnata zaednica se mo{ne skromni. Ruralnite op{tini nemaat svoi izvori na prihodi, za razlika od gradskite, i tie se nao|aat vo u{te ponepo-volna situacija, primorani da se potpiraat isklu~ivo na skromnite sredstva {to gi dodeluva dràvata. Osven toa, vo dobar del od niv nedostasuvaat osnovnite organi-zaciono-tehni~ki pretpostavki za nivno normalno funk-cionirawe.

Vakvite obele`ja vo funkcioniraweto na lokalnata samouprava vo ruralnite sredini ne deluvaa pozitivno vo razre{uvawe na lokalnite problemi. Interesno e pritoa {to mnozinstvoto od ìtelite na op{tinite ne se zado-volni od aktivnosta na op{tinata vo razre{uvaweto na ruralnite problemi. Rezultatite koi se dobieni od is-

6 istraùvawa:"Funkcioniraweto i ostvaruvasweto na lokalnata samouprava vo R.Makedonija" finansiran od Ministerstvoto za nauka na RM, period na realizacija 1998-2000 godina; "Sostojbi i problemi na lokalnata samouprava vo novoformiranite op{tini vo R.Makedonija". finansiran od Fondacijata Fridrih Ebert, period na realizacija 1999 i "Strategija, politika i upravuvawe so razvojot na ruralnite sredini vo R.Makedonija, period na realizacija 1996-1998.


65

traùvaweto ja potvrduvaat takvata konstatacija. Na{eto pra{awe glase{e: Spored Va{e mislewe, vo koja mera op{tinata e aktivna vo razre{uvawe na problemite na selo?

Na ova pra{awe ispitanicite gi dadoa slednite odgovori: 1. Mnogu aktivna 3,5% 2. Delumno aktivna 37,1% 3. Neaktivna 56,1% 4. Ne moàm da ocenam 3,3%

Odgovorite na ova pra{awe spored socijalniot status na doma}instvata pokaùvat izvesni otstapuvawa vo odnos na op{tata distribucija. Ispitanicite vo socijalnata grupa zem-jodelski doma}instva (72,6%) i vo nezemjodelski doma}instva (62,8%) se so natprose~en negativen stav kon ova pra{awe.

Jorde Jakimovski

66

Tabela 20. Razre{uvawe na lokalnite problemi spored mestoto na ìveewe

Mes

to

na

ìv

eew

e

Vku

pno

Izr

azit

o us

pe{

no

Dos

ta

uspe

{no

Del

umno

us

pe{

no

Neu

spe-

{

no v

o iz

vesn

a m

era

Izr

azit

o ne

uspe

{

no

Nem

a od

govo

r

1 2 3 4 5 6 Izgradba i odrùvawe na vodovodna mreà

Grad 100,0 13,1 30,4 31,1 13,0 10,0 2,4 Selo 100,0 3,6 22,9 17,4 15,5 36,2 4,5

Izgradba i odrùvawe na kanalizaciska mreà Grad 100,0 8,9 24,3 28,5 14,6 20,6 3,1 Selo 100,0 1,0 3,1 9,5 23,6 46,0 16,9

Izgradba i odrùvawe na ulici Grad 100,0 8,1 18,9 33,7 21,9 14,8 2,6 Selo 100,0 1.2 11,4 32,4 25,0 24,3 5,7

Izgradba i odrùvawe na pati{ta Grad 100,0 8,5 17,0 33,9 25,2 20,7 6,9 Selo 100,0 1.4 11,7 34,0 25,2 20,7 6,9

Uli~no osvetluvawe Grad 100,0 7,8 22,6 35,2 20,6 11,3 2,6 Selo 100,0 2,9 20,5 32,1 19,0 19,3 6.2

îstewe na smet Grad 100,0 10,0 29,1 27,6 15,4 13,1 4,8 Selo 100,0 5,2 20,5 34,8 11,0 20,5 8.1

Javen prevoz Grad 100,0 10,0 29,1 27,6 15,4 13,1 4,8 Selo 100,0 5,2 20,5 34,8 11,0 20,5 8,1

Urbanisti~ki razvoj (izgradba na stanovi, ku}i i dr.) Grad 100,0 3,5 18,3 32,4 19,1 15,4 11,3 Selo 100,0 0,5 3,8 18.8 11,7 29,5 35,7

Zaìvuvawe na ìvotnata sredina Grad 100,0 12,8 31,5 21,1 21,7 8,9 8,9 Selo 100,0 0,7 2,9 17,4 13,1 27,6 38,3

Izvor: Proekt: Fukcionirawe na lokalnata samouprava, Institut za

sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa, Skopje, 2000 godina. So natprose~na ocena deka "uspe{no" se razre{uvaat prob-

lemite vo "kanalizacijata" (6,1%), "~istewe na smetot" (59,9%), "urbanisti~kiot razvoj" (54,2%), "za~uvuvaweto na ìvotnata sredina" (49,4%) se odlikuvaat ispitanicite vo gradskite sred-ini, dodeka ispitanicite na selo vo zna~itelno mal procent go


67

delat nivnoto mislewe za uspe{no razre{uvawe na problemite - kanalizacija (12,6%), ìvotna sredina (21,0%), ~istewe na smet (24,4%) i urbanisti~ki razvoj (23,1%).

Posebno iznenaduva visokiot procent "neuspe{no" razre{u-vawe na problemite vo ruralnite op{tini, i toa vo "izgradbata i odrùvaweto na vodovodnata mreà" (51,7%), "izgradbata i oddr-ùvaweto na kanalizaciskata mreà", (69,9%), "izgradbata na ulici" (49,5%) "izgradbata na pati{ta" (45,0%), "~isteweto na smetot" (54,5%), "urbanisti~kiot razvoj" (41,2%). Ovie podatoci ukaùvaat deka razre{uvaweto na problemite vo ruralnite sre-dini e daleku od potrebite na gra|anite, so {to golem del od na-selenieto rabotata na op{tinata ja ocenuva kako neuspe{na. Ova zna~i deka vlijanieto na lokalnata samouprava e nedovolno ili otsustvuva tokmu vo osnovnite infrastukturni potrebi na sekoe naseleno mesto.

Jorde Jakimovski

68

8. Grià na dràvata za

razvojot na seloto

Vrz osnova na odgovorite {to gi dobivme vo ovaa anketa vo

odnos na griàta na dràvata za razvoj na seloto, moè da se kaè deka site merki i aktivnosti ne vlijaat vrz optimizmot na lu|eto vo toj pogled. Imeno, i ovoj pat, kako {to pokaùvaat po-datocite, najgolem e brojot na odgovori {to poso~uvaat na toa deka dràvata voop{to ne se griì za seloto (61,4%), a dodeka za modalitetot dràvata za niv pravi pomalku otkolku {to moè se izjasnile 33,1%. Samo 3,1% od ispitanicite smetaat deka dràvata pravi za niv sé {to moè.

Grafikon 12.

Kolku dràvata se griì za razvojot na seloto i zemjodelstvoto

3,1%

2,4%

61,4%

33,1%1

2

3

4

Klu~: 1. Da, dràvata prvi se' {to moè 2. Mislam deka pravi pomalku otkolku {to moè 3. Mislam deka voop{to ne se griì za zemjodelstvoto i seloto 4. Nemoàm da ocenam


69

Vakvite odgovori sekako se usloveni od ukinuvaweto na sub-venciite po odnos na regresot za seme, regresot na kamati na krediti i premii, a povremeno sé u{te se koristi finansiskata poddr{ka na garantirani ceni za p~enica, tutun i izvoz na jagne{ko meso. Ukinuvaweto i namaluvaweto na subvenciite vo zemjodelstvoto, nedovolniot pristap do pazarot i pazarnite in-formacii, namaluvaweto na investiciite vo ruralnite sredini i zemjodelstvoto, neizgradenosta na osnovnata infrastruktura na selo, visokata stapka na nevrabotenost i sli~no, vo golema mera gi vlo{i uslovite za profitabilno rabotewe na zemjodelcite i dovede do stagnacija na zemjodelskoto proizvodstvo, nesigurnost i ekskluzija na selskoto naselenie.

Vo Republika Makedonija sé u{te postojat golem broj selski naselbi so lo{i uslovi na ìveewe i sela koi se tipi~no zapo-staveni. Osobeno visok stepen na ekskluzija kaj ridsko-planin-skite sela postoi poradi nedostatok na ifrastruktura i nedos-tapnost na razni obrazovni institucii, zdravstveni centri, kako i visoka konvetracija na siroma{ni stare~ki doma}instva koi ne moàt da gi iskoristat postojnite mo`nosti vo zemjodelstvoto.

Vo zemjodelstvoto im se nudat krediti na zemjodelcite so re-lativno visoki kamati, kusi rokovi na vra}awe i so nesoodvetni uslovi za garancija. Zemjodelskite doma}instva se àlat na vi-sokite ceni na sirovinite, nesigurnosta na proda`bata, niskite ceni koi gi dobivaat i te{kotiite vo dobivaweto na kreditite.

Vkrstuvaweto na pokazatelite pokaùva deka obrazovanieto i socijalniot status ostvaruvaat odredeno vlijanie vrz opredel-bata na ispitanicite na gorenavedenoto pra{awe.

Taka, spored obrazovanieto, osobeno kriti~en odnos kon ak-tuelnata politika vo agrarot i na seloto manifestiraat anketi-ranite so nezavr{eno osnovno obrazovanie ( 62,9%) i ispitanic-ite vo ~isto zemjodelskite doma}instva (73,9%).

Vo pogled na modalitetot dràvata pravi pomalku ot-kolku {to moè, natprose~na opredelba se zabeleùva kaj soci-jalnata kategorija vraboten- farmer (43,2%) i ispitanicite so vi{o i visoko obrazovanie (48,7%).

Jorde Jakimovski

70

9. Interes za politika i vklu~uvawe

vo politi~kiot ìvot

Pluralisti~kata demokratija vo na{iot op{testveno-poli-

ti~ki ìvot se temeli vrz neposrednoto izrazuvawe na stavovite i interesite na gra|anite. Na ovoj na~in se ovozmoùva artiku-lacija na op{testvenite interesi na javnosta, se motiviraat gra|anite za neposredna demokratska participacija, a gi akti-vira vo politi~kiot ìvot i vo realizacijata na zaedni~kite potrebi i interesi.

Me|utoa, kolku selskata populacija e aktivna vo politi~ki-ot ìvot, kolku se vklu~eni vo pretstavni~kite formi i kolku se motivirani vo artikulacijata i re{avaweto na problemite zavi-si od ekonomskata mo}, kako i od organiziranosta na formite na neposrednoto izjasnuvawe na gra|anite. Site ovie elementi vli-jaat vrz javnosta, vrz nejzinata angaìranost i aktivnost vo pro-cesot na soo~uvawe na stavovite i interesite i usoglasuvawe na procesite i donesuvaweto na odlukite i re{enijata.

Vo ova istraùvawe preku pra{awata: Dali spa|ate vo lu|eto {to se interesiraat za politika i kolku ste vklu~eni vo razre-{uvaweto na sekojdnevnite problemi vo Va{ata sredina? se obi-dovme da sogledame nekoi aspekti na procesot na politi~kata participacija vo sistemot na pluralisti~kata demokratija.

So prvoto pra{awe: Dali se interesirate za politikata?,

sakavme da doznaeme najnapred kakov e odnosot na selskata popu-lacija za ona {to se slu~uva okolu nas i vo svetot, odnosno kolku moème selskoto naselenie, so ogled na interesot za politikata, da go smetame za politi~ka javnost i kolku e kaj nas prisuten procesot na politizacija na selskoto naselenie. Vsu{nost, in-teresot za politikata e povrzan so mo`nosta za politi~ka par-ticipacija, odnosno vklu~uvawe na selskoto naselenie vo


71

politi~kiot ìvot. Na ova pra{awe anketiranite gi dadoa sled-nite odgovori:

1.Mnogu 9,3% 2.Sredno 24,5% 3. Malku 29,9% 4. Voop{to ne 36,4% Vkupno: 100,0%

Ona {to moè nau~no da se kaè vo vrska so dobienite odgo-vori e slednovo: Vidliv e interesot kaj ispitanicite za politi-kata. Zna~i okolu dve tretini od anketiranite se interesiraat za politikata ( 9,3% - mnogu, 24,5%- sredno, 29,9% - malku). Dobar del (36,4%) od anketiranite voop{to ne se soglasuvaat so izne-senoto tvrdewe.

Spored socio-profesionalnite belezi na ispitanicite, od-govorite upatuvaat na interesni soznanija i konstatacii. Imeno, poaktivni vo politi~kiot ìvot i pogolem interes za po-litikata pokaùvaat maìte (70,9%), farmerite (68,1%) i onie so vi{o i visoko obrazovanie (84,2%). Nasproti niv se ispita-nicite koi voop{to ne pokaùvaat interes za politi~kite nas-tani, a toa se ènite (45,5%), doma}inkite (52,2%) i onie so ne-zavr{eno osnovno obrazovanie (50,9%).

Vsu{nost, najvidlivi razliki vo stepenot za interesot za po-litika i politi~kiot ìvot se pokaùva vo vkrstenite podatoci spored obrazovanieto, rabotniot status i polot. Vakvata sostojba na odgovori né naveduva na razmisluvawe i konstatacija za posto-ewe na dva sloja za selska populacija: aktivni ( farmeri, maì i lica si vi{o i visoko obrazovanie) i neaktivni (èni, doma-}inki i lica so nezavr{eno osnovno obrazovanie) vo politikata.

Kolku selskata populacija se angaìra i vklu~uva vo razre-{uvaweto na problemite vo svojata ìvotna sredina se obidovme da doznaeme od pra{aweto: Kolku ste vklu~eni vo razre{uvaweto vo sekojdnevnite problemi vo Va{ata sredina? Vsu{nost, koga zboruvame za angaìranost mislime, pred sé, na aktivnost vo raz-re{uvaweto na sekojdnevnite pra{awa i problemi. Na ova pra-{awe anketiranite gi dadoa slednive odgovori:

Jorde Jakimovski

72

Tabela 21. Vklu~enost vo razre{uvaweto na problemite

Celosno 10,5 Delumno 29,0 Malku 28,1 Ne sum voop{to vklu~en 32,4 Vkupno 100,0

Vo o~i pa|a razli~nata op{testvena angaìranost na gra|a-

nite na selo. Najgolem broj od niv ili edna tretina (32,4%) voop-{to ne se angaìrani vo razre{uvaweto na problemite vo nivnata sredina. Isto taka, golem e brojot na ispitanicite koi vr{at selekcija na svojata aktivnost, odnosno delumno (29%) ili mnogu malku se angaìrani (28,1%). Najmal broj ili sekoj de-setti ispitanik e celosno angaìran vo odlu~uvawe i razre{u-vawe na problemite. Vakvata skala na odgovori na anketiranite upatuva na konstatacijata deka selskata populacija sé u{te e ne-dovolno angaìrana vo razre{uvaweto na sekojdnevnite pro-blemi vo svojata ìvotna sredina. Me|utoa, toa ne vaì za site socijalni kategorii podednakvo. Imeno, pogolema op{testvena angaìranost pokaùvaat maìte, od koi 14,8% odgovorile ce-losno, a 35,7% delumno se vklu~eni vo razre{uvaweto na prob-lemite, dodeka 5,1% èni celosno i 20,6% delumno op{testveno se angaìrani.

Obrazovanieto na ispitanicite vlijae vrz intenzitetot na

nivnata op{testvena angaìranost. Taka, dodeka najgolem broj anketirani (60,5%) so vi{o i visoko obrazovanie celosno i de-lumno se vklu~eni vo razre{uvaweto na sekojdnevnite problemi vo svojata sredina, ispitanicite so nezavr{eno osnovno obrazo-vanie mnogu malku celosno i delumno se vklu~eni (19,8%), pri {to najmnogu se izjasnile za odgovorot ne sum voop{to vklu~en (50,9%).


73

Tabela 22. Vklu~enost vo razre{uvaweto na problemite spored stepenot na obrazovanieto

Ce-losno

De-lumno

Mal-ku

Voop{to ne e

vklu~en Vkupno Nezavr{eno osnovno i bez obrazovanie 4,3 15,5 29,3 50,9 100,0 Osnovno obrazovanie 11,1 29,0 28,6 31,3 100,0 Sredno obrazovanie 10,7 31,4 28,1 29,9 100,0 Vi{o i visoko obra-zovanie 17,1 43,4 25,0 14,5 100,0

Socijalniot status na selskata populacija ostvaruva isto

taka golemo vlijanie vrz stavovite, pa taka, najmnogu op{tes-tveno angaìrani se vrabotenite (16,2%), najmalku farmer-ite (38,9%). Ponatamu, voop{to ne se vklu~eni vo razre{uva-weto na problemite doma}inkite (52,2%).

Moème da konstatirame deka interesot na ispitanicite za politika pretstavuva i nivno op{testveno angaìrawe. Imeno, socijalnite kategorii koi pokaùvaat pogolem interes za politikata, pove}e se vklu~eni vo razre{uvaweto na problemite vo svojata sredina i obratno, onie koi ne se interesiraat za politikata ne se i op{testveno angaìrani.

Jorde Jakimovski

74

10. Pristap do infrastrukturata -

komunalnata i socijalnata infrastruktura

Kako faktori koi vo Republika Makedonija vo najgolema

mera pridonesuvaat za socijalna nesigurnost kaj selskoto nasele-nie se:

• nere{enite osnovni infrastrukturni potrebi na rural-nite sredini-pat, redovna avtobuska linija, snabduvawe so osnovni ìvotni artikli, dovolna i zdrava voda za piewe, kanalizacija i sli~no;

• nedostatok na pristap do obrazovnite institucii, osobeno za lu|eto koi ìveat vo ridsko-planinskite podra~ja;

• nedovolen pristap do pazarot i pazarnite informacii pri {to sitnite farmeri ne se vo mo`nost da ostvarat podo-bri ceni na svoite proizvodi i poniski ceni na reproma-terijalot;

• Nedostapnost do osnovnite zdravstveni uslugi, vklu~uvaj-}i gi i primarnite zdravstveni uslugi.

Op{to zemeno, selskata populacija e nezadovolna od uslugite

vo oddelni oblasti od ìvotot vo Republika Makedonija. Ova osobeno se odnesuva na uslugite na: srednite u~ili{ta, Centarot na socijalnata za{tita, lokalnata samouprava, sudstvoto i usta-novite od kulturata, pri {to pove}e od polovinata anketirani izjavile deka uslugite se premnogu pristapni za samite gra|ani.

Stepenot na nezadovolstvoto od uslugite na pretprijatijata i ustanovite se zgolemuva so zgolemuvaweto na nadmorskata viso~ina i oddale~enosta na selata od op{tinskite centri. Imeno, nadmorskata viso~ina (konfiguracijata) se javuva kako faktor koj vlijae vrz stepe-not na socijalnata ekskluzija na selskoto naselenie.


75

Grafikon 13: Stavovi na ispitanicite za dostapnosta na uslugite " premala dostapnost"

0102030405060708090

100

1 2 3 4 5 6 7 8

Grad Ram. Selo Rid. Plan. Selo

Klu~: 1. Prodavnici za ìvotni namirnici 2. Medicinski (zdravstveni) centri, 3. Osnovni u~ili{ta, 4. Sredni u~ili{ta, 5. Centri za soci-jalna grià, 6. Organi na lokalna samouprava, 7. Sudovi, 8. Ustanovi od kulturata Izvor: Proekt "Socijalna isklu~enost i nesigurnost na naselenieto vo Republika Makedonija", 2000 godina. Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa-Skopje

Najgolem broj na lica {to smetaat deka dostapnosta na us-lugite e premala vo ridsko-planinskite sela ima kaj: medicinski-te ustanovi (88,55%), srednite u~ili{ta (87,02%), Centarot za socijalna za{tita (91,00%) i lokalna samouprava (68,70%), sudstvoto (85,50%) i ustanovite od kulturata (90,08%).

Jorde Jakimovski

76

10.1. Na~in na re{avawe na problemite na selo Poa|ajki od toa deka razvojot na seloto vo golema mera e

usloveno od sloènata ekonomska i socijalna sostojba, vo is-traùvaweto pobaravme mislewe od selskoto naselenie na koj na~in moè da se re{at aktuelnite problemi na selo. Vrz osnova na odgovorite na ova pra{awe ja dobivme slednata tabela:

Tabela 22. Re{enija od koi zavisi razvojot na seloto, spored reljef-skata konfiguracija

Re{enija Konfiguracija na seloto Vkupno Ramni-

~arski selaRidsko-

planinski sela Izgradba na komunalna in-frastruktura 6.9 6,9 7,1 Investicii vo prerabotuva~ki kapaciteti 6,7 7,1 5,1 Izgradba i podobruvawe na zemjodelska infrastruktura 6,6 6,9 4,7 Olesnuvawe na pristap do zdravstvo 5,9 5,7 6,7 Olesnuvawe na pristap i podobruvawe na obrazovanie 5,7 5,5 6,6 Vloùvawe vo primarno zemjodelsko proizvodstvo 5,6 5,9 4,1 Formirawe na centar za razvoj na selo 4,8 4,5 6,0 Podr{ka na programi za razvoj na selo 4,7 4,6 5,2 Osnovawe i razvoj na zem-jdelski zadrugi 4,6 4,6 4,5 Zasiluvawe na zemjodelska obuka 3,4 3,3 4,1

Kako {to se gleda, navedenite odgovori nemaat podednakvo

zna~ewe za razvojot na seloto za ispitanicite, pa ottamu pro-izleguvaat i razlikite vo reljefskite konfiguracii na seloto.

Op{tata distribucija na odgovorite ukaùva na toa deka sta-vovite na selskoto naselenie se sloevito rasporedeni okolu ova pra{awe. Pritoa, najfrekventen odgovor (6,9) e deka {ansite za


77

razvoj na seloto se vo "izgradbata na komunalna infrastruk-turata", a za "izgradba na infrastrukturata" se opredelile 29,9%. Isto taka, ne e mala i grupata koja se opredelile za "izgradba na prerabotuva~ki kapaciteti" (22,8%).

Percepcijata za re{enijata od koi zavisi razvojot na seloto grubo se poklopuva so razvienosta na seloto, odnosno konfiguracijata na seloto e faktor koj po pravilo go opredeluva misleweto na gra|anite, sepak vo odnos na ova pra{awe doveduva do pogolemi otstapuvawa na odgovorite. Investiciite vo pre-rabotuva~kite kapaciteti ( 7,1), izgradbata na komunalna infrastruktura (6,9) i izgradbata i odrùvaweto na zem-jodelska infrastruktura (6,9) se najva`ni re{enija za ramni-~arskite sela. Me|utoa, drugo pravilo e prisutno pri izborot na re{enijata za ridsko-planinskite sela. Na prvo mesto e is-taknata potrebata od izgradba na komunalnata ifrastruktura (7,1), potoa olesnuvawe na pristapot do zdravstvoto (6,7) i olesnuvawe na pristapot do obrazovanieto ( 6,6).

Jorde Jakimovski

78

11. Mesto na ìveewe i rabota So ogled na ekonomskite, socijalnite i drugite nastani vo

Republika Makedonija, istraùvaweto pokaùva deka selskoto naselenie vo najgolem broj slu~ai (60,1%) smeta deka treba da "ìvee na selo i da bide vraboteno", natamu, "da se otseli v grad i tamu da ìvee i da raboti" (22,8%), a samo 14,8% "saka da ìvee na selo i da raboti vo zemjodelstvo". Grafikon 14

Izbor na na~in na ìveewe i rabota

22,8%2,4% 14,8%

60,1%

1234

Klu~: 1-Da ìvee na selo i da raboti vo zemjodelstvo ( semejna farma) 2-Da ìvee na selo i da bide vraboten( von semejnata farma) 3-Da se otseli vo grad i tamu da ìve i da raboti 4-Bez odgovor, ne moàm da procenam


79

Tabela 24. Mesto za ìvot i rabota spored reljefskata konfiguracija na seloto

Konfiguracija na seloto Mesto na ìveewe i rabota Vkupno Ridsko-

planinski sela

Ramni~arski

sela 1. Da ìvee na selo i da raboti vo zemjodelstvo

14,8

10,0

15,8

2.Da ìvee na selo i da bide vraboteen

60,1

60,7

60,0

3.Da se otseli vo grad i tamu da ìvee i da raboti

22,8

26,4

22,0

5.Bez odgovor 2,4 2,9 2,3 Vkupno: 100,0 100,0 100,0

Nadmorskata visina na selata ostvaruva odredeno vlijanie

vrz opredelbata na ispitanicite vo odnos na mestoto na ìveewe i rabota. Taka na primer, stavot "da ìvee na selo i da raboti von zemjodelstvoto" e potprose~no koncentriran vo ridsko-planinskite sela (10,0%).

Socijalniot status na ispitanicite isto taka pokaùva ko-

relacija so mestoto na ìveewe i rabota na ispituvanata popu-lacija na selo. Vo taa smisla, indikativno e {to 47,8% od "pen-zionerite-farmeri", 28,7% od farmerite i 20,4% od doma}in-kite sakaat "da ìveat na selo i da se zanimavaat so zem-jodelstvo", a nasproti niv, socijalnite grupi "vraboteni i nevraboteni" vo ne{to pogolem obem sakaat da "se otselat v grad i tamu da rabotat i da ìveat".

Jorde Jakimovski

80

Tabela 25. Mesto na ìvot i rabota spored socijalnite kategorii

Mesto za ìvot i rabota Socijalni kategorii Da ìvee na selo i

da raboti vo zem-

jodelstvo

Da ìvee na selo i

da bide vraboten

Da se ot-seli v grad

i tamu da ìvee i raboti

Bez odgovor

1. Rabotnik 5,2 62,3 27,9 4,5 2. Rabotnik-farmer 14,8 65,4 19,8 0,0 3.Farmer 28,7 52,8 18,5 0,0 4. Penzioner 14,8 55,6 21,0 8,6 5. Penzioner-farmer 47,8 32,6 17,4 2,2 6. Domakinka 20,4 69,0 8,8 1,8 7, Nevraboten 5,4 65,6 28,5 0,5

Vo zavisnost od stepenot na obrazovanieto na ispituvanata

populacija na selo, distribucijata na odgovorite na ova pra{awe zna~itelno se razlikuva. Taka, za ìveewe na selo i rabota vo zemjodelstvoto najmnogu se opredelile nepismenite (50,0%) i ispitanicite so nezavr{eno osnovno obrazovanie (36,2%). Inte-resno e da se spomne deka ispitanicite so vi{o i visoko obrazo-vanie odlu~ile samo vo 2,6% slu~ai da ìveat na selo i da rabo-tat vo zemjodelstvoto, a duri 40% da se preselat da ìvet v grad i tamu da ìveat i da rabotat. Ispitanicite so povisoko obrazova-nie imaat i povisoki potrebi za razlika od ispitanicite so po-nisko obrazovanie. Ottuka poteknuva i razlikata vo odgovorite.

[to se odnesuva do vozrasta, ispitanicite na vozrast od 18 do 29 godini samo vo 5,0% slu~ai sakaat da ìveat na selo i da rabotat vo zemjodelstvoto, dodeka duri 35,9% od anketiranite na vozrast od 60 i pove}e godini go delat istiot odgovor. Toa poka-ùva deka postoi pogolem interes na vozrasnite za zemjodelstvo-to za razlika od pomladite.


81

12. Sostojbi - nasoki na deluvawe

12.1. Sostojbi

Nasproti namaluvaweto na brojot na aktivnoto zemjodelsko

naselenie (rabotnata sila vo zemjodelstvoto), raste brojot na in-dividualnite zemjodelski stopanstva (farmi). Zemjodelskoto na-selenie se namalilo na nivo 11,7%, {to deneska go imaat razvie-nite zemji vo svetot, no bez pridru`ni strukturni promeni vo zemjodelstvoto. Brojot na doma}instvata koi imaat zemjodelsko stopanstvo (farmi) se zgolemuva (od 156.676 vo 1960 godina na 178.087 vo 1994 godina) i dominiraat sitni individualni zemjo-delski stopanstva (vo prosek od 1.28 ha obrabotliva povr{ina) i 7 parceli po edna farma. Usitnetosta i rascepenosta na posedot vo golema mera ja namaluva profitabilnosta i konkurentnosta na farmerite.

Vo periodot 1990-2002 godina doa|a do zastoj, pa duri i do zapostavuvawe na razvojot na zemjodelskoto zadrugarstvo. Za ilu-stracija, brojot na zemjodelskite zadrugi e namalen od 320 vo 1990 godina na 80 vo 2002 godina. Vakviot ambient ne odgovara na ba-rawata na zemjodelcite i na vkupnoto selsko naselenie, pri {to se odrazuva vrz nedovolen pristap do pazarot i pazarnite infor-macii, a so toa sitnite farmeri ne se vo mo`nost da ostvarat po-dobri ceni na svoite proizvodi i poniski ceni na repromaterija-lite.

Postoi nekontroliran ruralen egzodus i devitalizacija na zemjodelskoto naselenie. Za razlika od 1948 godina koga vo selata ìvee{e 72,4% od naselenieto, denes vo niv ìvee 40,62% od vkupnoto naselenie vo Republika Makedonija. Brzoto namaluva-we na selskoto naselenie vo Republika Makedonija ne e posledi-ca samo na razvojot na gradovite, tuku pred sé e posledica na dras-ti~noto zapostavuvawe na ridsko-planinskite sela na socio-

Jorde Jakimovski

82

ekonomski plan i vo pogled na nivnoto inforastrukturno uredu-vawe.

Ona {to problemot na seloto go pravi posebno teòk e mo-{ne zna~itelnoto u~estvo na staro i nedovolno obrazovno nivo na naselenieto. Seloto go napu{taat prete`no mladite i vital-nite kontigenti na naselenieto, a ostanuvaat starite i pomalku obrazovanite. Naselenieto vo ruralnite sredini ima mnogu po-mal obrazoven status otkolku onie vo urbanite sredini. Preku 62% od vkupnoto naselenie so "bez {kolska podgotovka" i 58% so "nezavr{eno osnovno obrazovanie" ìvee na selo. Vo ruralnite oblasti mnozinstvoto od naselenieto ima osnovno obrazovanie (41%) ili nezavr{eno osnovno obrazovanie (27%).

Nepismenite (lica bez obrazovanie), kako i drugite obrazov-ni grupi ne se ednakvo zastapeni vo odnos na polovata struktura. @enite na selo se zna~itelno pove}e zastapeni vo grupite: ne-pismeni (73%), bez u~ili{te (73%) i so nezavr{eno osnovno obrazovanie (57%). Naselenieto so nizok stepen na obrazovanie se soo~uva so siroma{tijata poradi namalena mo`nost na vrabo-tuvawe i so ote`nat pristap do site institucii {to davaat javni uslugi.

Okolu edna polovina od selskoto naselenie ìvee ispod ofi-cijalnata granica na siroma{tijata ( 48%). Ona {to go pravi problemot na selskite sredini u{te poteòk e visokata koncen-tracija na siroma{nite stare~ki doma}instva ~ii {to ~lenovi ne moàt vo celost da gi iskoristat postojnite mo`nosti vo zem-jodelstvoto i generiraat mali prihodi od nivnite ekonomski aktivnosti. Me|u najsiroma{nite ruralni doma}instva spagaat starite doma}instva vo ridsko-planinskite podra~ja. Glavna pri-~ina za porast na ruralnata siroma{tija e padot na realniot pri-hod vo doma}instvoto. Opa|aweto na realnite prihodi proizlegu-va od niskata zarabotuva~ka vo zemjodelstvoto i niskite realni plati. @ivotniot standard zna~itelno e vlo{en kaj naselenieto vo ridsko-planinskite sela. Imeno, 24% od populacijata nema pa-ri da kupi hrana, a 41% imaat dovolno pari da kupat hrana no po-stojat te{kotii da kupat obleka i obuvki.

Hroni~no siroma{ni se stare~kite doma}instva bez penzija ili bez drugi fiksni prihodi i nemaat prihodi od zemjodelstvo-to. Tie se daleku posiroma{ni vo sporedba so koja bilo kategorija doma}instva i kako takvi se najneobrazovani,


83

pothraneti i so ote`nat pristap do site institucii {to davaat javni uslugi.

Najsiroma{ni doma}instva na selo se onie koi ostvaruvaat prihod samo od zemjodelstvo. Ovie doma}instva gi imaat site ka-rakteristiki koi imaat pozitivna korelacija so siroma{tijata (nemaat izvor na fiksen prihod, mal del od niv se penzioneri i so niska penzija, imaat nisko nivo na obrazovanie, osobeno ènite, i preovladuvaat stari ~lenovi vo doma}instvoto).

Nezemjodelskite doma}instva koi ìveat na selo se nova grupa na siroma{ni (glavite na ovie doma}instva se nevraboteni ili se so mali socijalni transferi).

Iznosot na penzijata isto taka e mnogu zna~aen za objasnuva-

weto na ruralnata siroma{tija. Zemjodelcite ostvaruvaat ponis-ka penzija vo odnos na drugite penzioneri. Prose~nata penzija na zemjodelcite e poniska za 30% od prose~nata penzija vo Republi-ka Makedonija, a kaj penzioniranite zemjodelci spored Zakonot za starosno osiguruvawe duri i za 50%. So Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (Sl.vesnik br.4 od 1989) samo zemjodele-cot obvrznik na danokot od prihod od zemjodelskata dejnost ima obvrska da pla}a pridones za penzisko invalidsko osiguruvawe.

Postoi ra{irena socijalna nesigurnost i masoven pesimi-zam kaj selskoto naselenie vo Republika Makedonija. Selskata populacija se soo~uva so: Nere{eni osnovni infrastrukturni potrebi na ruralnite

sredini - pat, avtobuski linii, dovolno i kvalitetna voda za piewe, kanalizacija, snabduvawe so osnovni ìvotni artikli i sli~no.

Re{avaweto na problemite vo ruralnite sredini se daleku od potrebite na gra|anite, so {to pogolem del od selskata populacija rabotata na dràvnata i lokalnata vlast ja ocenuvaat kako neuspe{na. Merkite i aktivnostite na dràvata za razvojot na seloto ne vlijaat vrz optimizmot na selskata populacija. Najgolem del od anketiranite ocenuvaat deka dràvata voop{to ne se griì za seloto (61,4%) ili dràvata za niv pravi pomalku otkolku {to moè ( 33,1%). Lokalnata vlast vo ruralnite sredini ras-polaga so prili~no ograni~eni kapaciteti (sredstva) za spravuvawe so problemite na lokalnata zaednica vklu~u-vaj}i ja i ruralnata siroma{tija.

Jorde Jakimovski

84

Nedovolna dostapnost do obrazovnite institucii i zdrav-stvoto. Stepenot na nezadovolstvoto od uslugite na insti-tuciite na sistemot se zgolemuva so zgolemuvaweto na nad-morskata viso~ina i oddale~enosta na selata od op{tin-skite centri. Edna od osnovnite pre~ki za {koluvaweto na decata pretstavuvaat mali i nesigurni prihodi na selski-te doma}instva. Imeno, decata na 35,4% od anketiranite vo periodot na tranzicijata go prekinale obrazovanieto poradi lo{ata materijalna polo`ba.

Pra{aweto za socijalnite razliki stanuva mnogu ak-tuelno. Stavot deka razlikite me|u bogatite i siroma{ni-te se zgolemuvaat dosta e prifaten (42%). Socijalnite razliki najmnogu se manifestiraat vo oblasta na {kolu-vaweto na decata.

Selskata populacija e sklona kon egalitarnoto iterpreti-rawe na socijalnite razliki. Poradi nezadovolstvoto od na~inot na bogateweto, 78%od anketiranite se soglasuva-at deka razlikite me|u bogatite i siroma{nite treba da se namalat, pa duri i toa da zna~i pobaven ekonomski razvoj.

Nedovolen pristap do pazarot i pazarnite informacii na prifatnite farmeri.

Nezavisno od vkupnata ekonomska i socijalna polo`ba na seloto, 74,9% od ispituvanata populacija prifa}a da ì-vee na selo i toa: 60,1% da ìvee na selo, a da bidat vrabo-teni von zemjodelstvo, a 14,8 da ìvee na selo i da raboti vo zemjodelstvo.

Na seloto vo Republika Makedonija seriozna zakana se: Depopulacijata na seloto Egzodus na mlada, obrazovana, fertilno sposobna i raboto-

sposobna populacija Debalans na polovata i starosnata struktura - maskulini-

zacija i senilizacija na seloto Neramnoteà vo rasprostranetosta na naselenieto i zem-

jodelskite kapaciteti ( zemjodelskoto zemji{te) Nedovolen pristap do socijalniot servis Nedovolna razvienost na stopanskata i komunalnata in-

frastruktura


85

12.2. Nasoki na deluvawe Vleguvaweto na nezemjodelskite dejnosti vo selskata zaedni-

ca pokaùva znaci na ekonomska i op{testvena stabilizacija. Heterogenizacijata na stopanskite, op{testvenite i socijalnite strukturi moè da osigura idnina na selskata zaednica.

Pogolemoto u~estvo na nezemjodelskata ekonomija vo sel-skata zaednica }e pridonese za ekonomsko-socijalna i demograf-ska stabilnost na seloto. Zemjodelskoto i selskoto naselenie vo modernata selska zaednica tesno se povrzani so ostanatite dejno-sti i zanimawa nadvor a isto taka i vnatre vo samoto doma}in-stvo. Zatoa deneska sekoj izoliran pristap i re{avawe na prob-lemite vo zemjodelstvoto ne dava uspe{ni rezultati.

Integralniot razvoj na selskata zaednica, pri {to se misli na vkupen ekonomski, socijalen i kulturen napredok na ruralniot prostor i zaednicata, se pokaà kako uspe{en model za oìvuva-we i napredok na selskite zaednici vo Zapadna Evropa.

Vakviot koncept na razvoj bara posebni uslovi i toa ne samo vo maksimalizacija na ekonomskite veli~ini (profit) tuku i op-timalizacija na prirodnite i ~ove~kite resursi. Vakviot pri-stap implicira multisektorski a ne monosektorski razvoj (zem-jodelstvo) kako {to be{e dosega vo Republika Makedonija. Ne-zemjodelskiot sektor nudi mo`nosti za apsorbirawe na vi[okot na rabotnata sila vo zemjodelstvoto, namaluvawe na migracijata selo-grad, zgolemuvawe na nacionalnoto bogatstvo i poramno-merna raspredelba na prihodite.

Vo pogled na strategijata na prostorniot razvoj, integralni-ot ruralen razvoj bara urbanizacija na selskite zaednici. Pre-min od konceptot na razvojot na urbanite centri kon konceptot na razvojot na prostorot, so cel smaluvawe na regionalnite i lo-kalnite razliki vo pogled na infrastrukturata i ekonomskiot razvoj. Apsolutno mislam a i se zalagam za toa da seloto gi zadr-ì sopstvenite specifi~nosti. Seloto sekoga{ }e ima svoja spe-cifi~nost, prosto zatoa {to sekoga{ go zadrùva zemjodelsko proizvodstvo, a nie znaeme deka kolku zemjodelstvoto bi se in-dustrijaliziralo i moderniziralo sekoga{ }e bide i odreden na-~in na ìveewe. Zna~i }e pominuva od ekonomska vo socijalna i kulturna svera. Samo vo nezemjodelskiot segment na socijalnata struktura na selo moè da se o~ekuva nekakvo izedna~uvawe me|u

Jorde Jakimovski

86

negovata i gradskata nezemjodelska struktura. Seloto i gradot sekoga{ treba da se razlikuvat i taa e na{ata sre}a

Na seloto mu e potreben razvoj na infrastrukturata kako preduslov za ekonomski i kulturen razvoj, {to }e obezbedi povi-sok ìvoten standard za naselenieto. Za razvoj na seloto e potre-ben multisektorski pristap izgraden vo soglasnost so mo`nosti-te na ruralniot prostor. Treba da se obrne posebno vnimanie na razvoj na malite pretprijatija vo ruralnite zednici i podra~ja kade {to ima neiskoristeni kapaciteti i ~ove~ki resursi. Pro-movirawe na zadrugi i zdruènija so cel da se podobri pristapot do repromaterijali, pazarot i tehnologijata

Vo ruralnite zaednici e osobeno va`no da se pomogne vo raz-vojot na pretpriema~kiot duh na po{irok krug na selski doma-}instva so cel postepen premin od tradicionalni zanaeti i zani-mawa kon vklu~enost vo sovremenite industriski dejnosti. Pro-movirawe na tradicionalen selski turizam, odnosno voveduvawe na turisti~ki paketi od netradicionalni iskustva kako {to se kursevi za opstanok, planinski patuvawa, zemjodelska rabota i sli~no. Ohrabruvawe na NVO programi za poddr{ka na nezemjo-delskiot biznis kaj siroma{noto ruralno naselenie

Prezemawe na merki za integrirawe ili reintegrirawe na naselenieto vo ridsko-planinskite i kompakno zaostanatite po-dra~ja i toa so investicii za izgradba na infrastrukturni objek-ti, povolni krediti za povratnici na selo, dano~ni olesnuvawa i sli~no. Izgradba i podobruvawe na pati{ta do oddale~nite planinski sela so cel da se ovozmoì lu|eto da se vratat vo se-lata i da ja obrabotuvaat zemjata.

Olesnuvawe na pristapot i podobruvawe na obrazovanieto za decata koi ìveat vo ridsko-planinskite podra~ja preku oddrù-vawe na osnovnite u~ili{ta, u~ili{nite domovi obezbeduvawe na besplatnaana, u~ebnici i zdravstvena za{tita so cel da se zadràt decata vo obrazovanie. Organizirawe na prevoz na deca od selski podra~ja vo sredno obrazovanie. Zasiluvawe na zemjo-delskata obuka za poefikasno koristewe na postojnite tehnolo-gii i {irewe na novi tehnologii.

Obezbeduvawe na ostvaruvawe na pravata na socijalno osigu-ruvawe (penzisko invalidsko i zdravstveno osiguruvawe) za site lica so zemjodelsko zanimawe. Penzisko-invalidskoto osiguru-vawe treba da gi opfati site ~lenovi vo doma}instvoto na koi osnovno zanimawe e zemjodelstvoto bez razlika na toa dali se


87

dano~ni obvrznici ili ne. Za mnogu starite i iznemo{tenite lica na selo mora da se razvie sistemot na socijalna pomo{ (formalen i neformalen) a so cel da se sozdadat uslovi, griàta na starite lica da se organizira vo ramkite na semejstvo. Vospo-stavuvawe na ulogata na lokalnata samouprava za da se pomogne vo kreiraweto i naso~uvaweto na fondovite za socijalna za{tita. Sozdavawe na kapaciteti (sredstva) vo lokalnata samouprava za spravuvawe so ruralnata siroma{tija. Sistemot na socijalnata pomo{ treba da se razvie za postarite i siroma{nite lica koi {to ìveat na selo. Poddr{ka na programi za socijalna za{tita - pokrivawe na danoci za plati za odreden deficitaren period za pretprijatija koi vrabotuvaat lu|e koi vo minatoto primale so-cijalna pomo{.

Poddr{ka na merkite i postapkite za iznao|awe na na~in za

zgolemuvawe na zemji{en posed (zakup, koncesija, kreditirawe). Promovirawe i {irewe na finansiski institucii i programi na selo i obezbeduvawe praveden pristap do kredit na lokalno nivo. Obezbeduvawe na stimulacii za podobruvawe na pristapot do krediti za lu|eto koi ìveat vo siroma{tijata. Vospostavu-vawe na stimulativni merki za ekonomski razvoj na zemjodelstvo-to i seloto.

Jorde Jakimovski

88

Literatura 1. Anakiev, Boris i Pe{evski, Mile. Sovremeni zadru`ni

modeli vo zemjodelstvoto i agrobiznisite. 23-37, Zbornik. Zdruènie na agroekonomistite na Republika Makedonija, Skopje: 2000.

2. Bubevski, Du{an i drugi. Strategija, politika i upravuvawe so razvojot na ruralnite sredini vo Republika Makedonija. Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa, Skopje: 1998, str. 160.

3. Galev, Todor i drugi. Straregija za razvoj na zemjodelstvoto vo Republika Makedonija do 2005 godina. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. Skope: 2001, str. 273.

4. Galev, Todor. Sostojbata i razvojot na zemjodelskite pret-

prijatija vo privatizacioniot period vo Republika Make-donija. 15-33, Zbornik, Zdruènie na agroekonomistite na Republika Makedonija, Skopje: 1999.

5. Ganev, Atanas. Zemjodelskata proizvodstvena kooperacija

osnovna forma vo bugarskoto zemjodelie. 70-78 Zbornik. Zdruènie na agroekonomistite na Republika Makedonija, Skopje: 2000.

6. Dimitrieva, Elka i Janeska, Verica. Stareewe na nasele-

nieto i na rabotnata sila vo Republika Makedonija. Eko-nomski institut. Skopje: 2001, Str. 242.

7. Dobreva, Stanka. “The Bilgarian Rural Household in Transition (an

attempt at a stratification typology).” 114-159, The Bukgarian Village and Late Modernity, Sofija: 1999

8. Hodzić, Alija.”Socijalna struktura u selu u tranzicii”. 79-105, Soci-

ologija sela. Zagreb: 2000.


89

9. Jakimovski, Jorde. Zadrugarstvoto vo Makedonija. Hel-

vetika, Skopje: 1995, str. 192. 10. Jakimovski, Jorde, Bubevski, Du{an i Matilov, Naum. Vli-

janieto na Industrijalizacijata vrz socijalnite procesi i pro-meni na selo vo republika Makedonija. Skopje: 1995, str. 181.

11. Jakimovski, Jorde. Determinati na demografskata deagrari-

zacija vo Republika Makedonija. Zbornik, Problemi na de-mografskiot razvoj vo SR makedonija, Makedonska akademija na naukiter i umetnostite, Skopje: 1985.

12. Jakimovski, Jorde. Aktuelni problemi i perspektivi na

selo vo Republika Makedonija. 141-143, Godi{nik na In-stitutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraù-vawa, Skopje: 1993.

13. Jakimovski, Jorde. Sostojbi i perspektivi na politikata i

upravuvaweto na ruralnite sredini. 211-229, Godi{nik, In-stitut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa, Skopje: 1994.

14. Jakimovski, Jorde i Matilov, Naum. Polo`bata i ulogata na

ènata na selo. - GTZ, Deutsche Gesellschaft fur, Technische Zu-sammenarbeit (GTZ) GmbH i Fridrich Ebert Stiftung vo Skopje: 2002, str. 151

15. Jakimovski, Jorde. Nekoi aspekti na politikata na razvojot

na ruralnite sredini, 259-268, Zbornik, XXII sredba-Fakul-tet-stopanstvo 97, Zemjodelski fakultet, Skopje: 1997.

16. Jakimovski, Jorde. Sostojba i perspektiva na seloto vo Re-

publika Makedonija. 41-53. BÝlgarskoto selo i predizvi-katelstvata na novi® vek, Trojan 1998.

Jorde Jakimovski

90

17. Jakimovski, Jorde"Economic and Social Foundations of Rural Development in the Republic of Macedonia. 13-26, The Bulgarian Village and Late Modernity. Sofia: 1999.

18. Jakimovski, Jorde. Socio-ekonomska osnova za agraren i

ruralen razvoj. 35-44, Zbornik, Zdruènie na agroekonomis-tite na Republika Makedonija, Skopje: 1999.

19. Jakimovski, Jorde.”Rural Development in Macedonia.” – 99-107,

South East Europe Review for Labour and Social Affairs: Quar-terly of the Hans-Bockler-Foundation - Baden-Baden, Germany: 2002.

20. Jost, Marjan. “Globalizacija: ekonomski problemi i patenti na

zivot”. 407-415, Sociologija sela, Zagreb: 2000. 21. Kartalov, Hristo. Sociologija na seloto. Skopje: 1996. str.

387. 22. Kozhuharova, Veska. “The Bulgarian Village and its Paradoxes:

The Advent of Late Modernity”. 5-12, The Bukgarian Village and Late Modernity, Sofia: 1999.

23. Stefanovi¢, –ura i Pe{i¢, Mihajlo. Uticaj industrijali-

zacije poqoprivrede na promene odnosa selo-grad. 62-76. Viђewa ~asopis za ruralni razvoj, Beograd: 1995.

24. Seferagić, Dušica. “Kvaliteta življenja u selu u tranziciji”. 109-147.

Sociologija sela, Zagreb: 2000. 25. Zupancić, Milan.”Seoska modernizacija i tranzicija”. 53-66, Soci-

ologija sela, Zagreb: 1998.

Documents

OP[TESVENATA STRUKTURA NA SELOTO