Embed Size (px)
Citation preview
TRO[OK NA KAPITALOTTRO[OK NA KAPITALOT
Poslediplomski studii MBA-MenaxmentPoslediplomski studii MBA-Menaxment
Ekonomski fakultet - SkopjeEkonomski fakultet - Skopje
Doc. d-r Sa{o ArsovDoc. d-r Sa{o Arsov
Tro{ok na kapitalot vo finansiskiot Tro{ok na kapitalot vo finansiskiot menaxment e menaxment e stapka na prinos {to stapka na prinos {to firmata mora da ja ostvari za da ja firmata mora da ja ostvari za da ja odr`i nenamalena pazarnata odr`i nenamalena pazarnata vrednost na firmata.vrednost na firmata.
Prinosot od kapitalot za sopstvenikot Prinosot od kapitalot za sopstvenikot e prakti~no tro{ok na kapitalot za e prakti~no tro{ok na kapitalot za firmatafirmata
TRO[OCI NA ODDELNITE KOMPONENTI NA KAPITALOTTRO[OCI NA ODDELNITE KOMPONENTI NA KAPITALOT
1. TRO[OK NA DOLGORO^NITE OBVRSKI1. TRO[OK NA DOLGORO^NITE OBVRSKI
Tro{okot na dolgot pred Tro{okot na dolgot pred odano~uvawetoodano~uvaweto
Mo`nosti za presmetka na tro{okot na Mo`nosti za presmetka na tro{okot na dolgot pred odano~uvaweto:dolgot pred odano~uvaweto:
stapkata na prinosot do dostasuvaweto stapkata na prinosot do dostasuvaweto ((yield to maturityyield to maturity).).
kalkulirawe na internata stapka na prinos kalkulirawe na internata stapka na prinos (ISP)(ISP)
aproksimacija na tro{okotaproksimacija na tro{okot
TRO[OCI NA ODDELNITE KOMPONENTI NA KAPITALOTTRO[OCI NA ODDELNITE KOMPONENTI NA KAPITALOT
1. TRO[OK NA DOLGORO^NITE OBVRSKI1. TRO[OK NA DOLGORO^NITE OBVRSKI
Tro{okot na dolgot pred Tro{okot na dolgot pred odano~uvawetoodano~uvaweto
Postapka za aproksimacija na tro{okot:Postapka za aproksimacija na tro{okot:
kdkd = = tro{ok na dolgot pred odano~uvawe tro{ok na dolgot pred odano~uvawe K K = = godi{en iznos na kuponskata kamatagodi{en iznos na kuponskata kamata NN = = nominalna vrednost na obvrznicatanominalna vrednost na obvrznicata NpdNpd = = neto prihod od proda`ba na dolgot (obvrznicata)neto prihod od proda`ba na dolgot (obvrznicata) n n = = broj na godini na dostasuvawe na obvrznicatabroj na godini na dostasuvawe na obvrznicata
kK
N NP
nNP Nd
d
d
2
TRO[OCI NA ODDELNITE KOMPONENTI NA KAPITALOTTRO[OCI NA ODDELNITE KOMPONENTI NA KAPITALOT
1. TRO[OK NA DOLGORO^NITE OBVRSKI1. TRO[OK NA DOLGORO^NITE OBVRSKI
Tro{ok na dolgot po odano~uvawetoTro{ok na dolgot po odano~uvaweto
kknn== tro{ok na dolgot po odano~uvawe tro{ok na dolgot po odano~uvawe
kkdd = = tro{ok na dolgot pred odano~uvawe tro{ok na dolgot pred odano~uvawe dd = = procent na danokot na dobivkaprocent na danokot na dobivka
k k dn d 1
TRO[OCI NA ODDELNITE KOMPONENTI NA KAPITALOTTRO[OCI NA ODDELNITE KOMPONENTI NA KAPITALOT
2. TRO[OK NA KAPITALOT OD PRIORITETNI AKCII2. TRO[OK NA KAPITALOT OD PRIORITETNI AKCII
- KpKp – tro{ok na kapitalot – tro{ok na kapitalot- DpDp – godi{na dividenda – godi{na dividenda- NpNp – neto-prihod od proda`bata na prioritetnata akcija – neto-prihod od proda`bata na prioritetnata akcija
kpp
p
D
NP
3. TRO[OK NA KAPITALOT OD OBI^NI AKCII3. TRO[OK NA KAPITALOT OD OBI^NI AKCII
Tro{ok na kapitalot od prethodno Tro{ok na kapitalot od prethodno emitiranite obi~ni akciiemitiranite obi~ni akcii
Modelot na konstantna stapka na raste`Modelot na konstantna stapka na raste` na dividendatana dividendata
- PVPV – proda`na (pazarna) vrednost na akcijata – proda`na (pazarna) vrednost na akcijata - DD11 – godi{na dividenda vo prvata godina – godi{na dividenda vo prvata godina- kksbsb – barana stapka na prinos (diskontna stapka)– barana stapka na prinos (diskontna stapka)- rr – stapka na konstanten godi{en raste` ( – stapka na konstanten godi{en raste` (gg))
rk
DPV
sb 1 r
PV
Dksb 1
3. TRO[OK NA KAPITALOT OD OBI^NI AKCII3. TRO[OK NA KAPITALOT OD OBI^NI AKCII
Tro{ok na kapitalot od nova emisija na Tro{ok na kapitalot od nova emisija na obi~ni akciiobi~ni akcii
NPnNPn = neto prihodite od proda`ba na nova = neto prihodite od proda`ba na nova obi~na akcija, pri {to obi~na akcija, pri {to NPn = PV x (1 - f)NPn = PV x (1 - f) ff = tro{oci na flotacijata = tro{oci na flotacijata
rNP
Dk
nsn 1
4. TRO[OK NA KAPITALOT OD AKUMULIRANATA DOBIVKA4. TRO[OK NA KAPITALOT OD AKUMULIRANATA DOBIVKA
sbad kk
PONDERIRAN PROSE^EN TRO[OK NA PONDERIRAN PROSE^EN TRO[OK NA VKUPNIOT KAPITAL VKUPNIOT KAPITAL ((WACCWACC))
ssppdd pkpkddpkk 1
IzvorIzvorTro{ok na oddelnite
izvori
U~estvo vo
vkupniot kapital
Proizvod
Dolgoro~ni obvrznici
Prioritetni akcii
Obi~ni akcii
Primer:Primer: Pretprijatieto koristi tri izvori vo svoeto finansirawe:Pretprijatieto koristi tri izvori vo svoeto finansirawe:
Obi~ni akcii – 60%Obi~ni akcii – 60% Obvrznici – 20%Obvrznici – 20% Reinvestirana dobivka – 20%Reinvestirana dobivka – 20%
Elementite potrebni za utvrduvawe na cenata na kapitalot se Elementite potrebni za utvrduvawe na cenata na kapitalot se slednive:slednive:
Obvrznici:Obvrznici: Nominalna vrednost = 1.000 denariNominalna vrednost = 1.000 denari Tekovna pazarna cena = 1.100 denariTekovna pazarna cena = 1.100 denari Stapka na kuponska kamata = 10%Stapka na kuponska kamata = 10% Godini do dostasuvawe = 8Godini do dostasuvawe = 8 Stapka na danokot na dobivka = 15%Stapka na danokot na dobivka = 15%
Akcii:Akcii: Tekovna pazarna cena = 1.500 denariTekovna pazarna cena = 1.500 denari O~ekuvana stapka na raste` na dividendata = 4%O~ekuvana stapka na raste` na dividendata = 4% Dividenda vo poslednata godina = 100 denariDividenda vo poslednata godina = 100 denari
PONDERIRAN PROSE^EN TRO[OK NA PONDERIRAN PROSE^EN TRO[OK NA VKUPNIOT KAPITAL VKUPNIOT KAPITAL ((WACCWACC))
ssppdd pkpkddpkk 1
IzvorIzvorTro{ok na oddelnite
izvori
U~estvo vo
vkupniot kapital
Proizvod
Dolgoro~ni obvrznici
8,33% 0,20 1,42%
Reinvestirana dobivka
10,93% 0,20 2,19%
Obi~ni akcii 10,93% 0,60 6,56%
Vkupno 10,16%
Teorija za strukturata na kapitalot
Koj od elementite na kapitalot na Koj od elementite na kapitalot na firmata ima najnizok tro{ok?firmata ima najnizok tro{ok?
Zo{to toga{ kompanijata ne se Zo{to toga{ kompanijata ne se finansira celosno so toj izvor?finansira celosno so toj izvor?
Teorijata na Modiqani i Miler (MM)Teorijata na Modiqani i Miler (MM) Nema danociNema danoci Postojat danoci na dobivkaPostojat danoci na dobivka Postojat danoci na dobivka i personalen Postojat danoci na dobivka i personalen
dohoddohod
Teorijata na kompenzira~ki efektiTeorijata na kompenzira~ki efekti
Modelot na HamadaModelot na Hamada
Teorija na signaliziraweTeorija na signalizirawe
Zadol`uvaweto kako ograni~uvawe Zadol`uvaweto kako ograni~uvawe za menaxeriteza menaxerite
Teorijata na MM – prv del Teorijata na MM – prv del (1958): (1958):
Ne postojat danociNe postojat danoci MM doka`uvaat, vo ramkite na nivnite MM doka`uvaat, vo ramkite na nivnite
pretpostavki, deka vrednosta na firmata ne pretpostavki, deka vrednosta na firmata ne zavisi od izborot na izvorite na finansirawe.zavisi od izborot na izvorite na finansirawe.
Spored toa, strukturata na kapitalot e Spored toa, strukturata na kapitalot e irelevantnairelevantna..
Sekoe zgolemuvawe na stapkata na prinos na Sekoe zgolemuvawe na stapkata na prinos na sopstveniot kapital (sopstveniot kapital (ROEROE) kako rezultat na ) kako rezultat na zadol`uvaweto, zadol`uvaweto, celosno se kompenziracelosno se kompenzira so so porastot na rizikot (tro{okot na akcionerskiot porastot na rizikot (tro{okot na akcionerskiot kapital). kapital).
Postoeweto na danocite na dobivka go Postoeweto na danocite na dobivka go favorizira finansiraweto preku zadol`uvawe.favorizira finansiraweto preku zadol`uvawe.
So vklu~uvaweto na danocite na dobivka, So vklu~uvaweto na danocite na dobivka, korista od finansiskiot leverix ja nadminuva korista od finansiskiot leverix ja nadminuva {tetata od rizikot na zadol`uvaweto: {tetata od rizikot na zadol`uvaweto: Pogolem del od operativnata dobivka odi vo Pogolem del od operativnata dobivka odi vo racete na investitorite, a pomalku za danoci.racete na investitorite, a pomalku za danoci.
Spored toa, firmite treba da se finansiraat Spored toa, firmite treba da se finansiraat 100% preku zadol`uvawe, za da ja 100% preku zadol`uvawe, za da ja maksimiziraat sopstvenata vrednost.maksimiziraat sopstvenata vrednost.
Teorijata na MM – vtor del Teorijata na MM – vtor del (1963): (1963):
Postojat danoci na dobivkaPostojat danoci na dobivka
Personalnite danoci go namaluvaat pozitivniot Personalnite danoci go namaluvaat pozitivniot efekt na zadol`uvaweto:efekt na zadol`uvaweto: Danocite na dobivka go pottiknuvaat Danocite na dobivka go pottiknuvaat
finansiraweto preku zadol`uvawe.finansiraweto preku zadol`uvawe. Personalnite danoci go favoriziraat Personalnite danoci go favoriziraat
finansiraweto preku akcii.finansiraweto preku akcii.
Upotrebata na zadol`uvaweto ostanuva korisna, Upotrebata na zadol`uvaweto ostanuva korisna, no koristite se daleku pomali otkolku pri no koristite se daleku pomali otkolku pri postoeweto edinstveno na danocite na dobivka.postoeweto edinstveno na danocite na dobivka.
Firmite s# u{te teba da koristat 100% Firmite s# u{te teba da koristat 100% zadol`uvawe.zadol`uvawe.
Teorijata na MM – tret del: Teorijata na MM – tret del: Danok na dobivka i personalen danokDanok na dobivka i personalen danok
Modelot na HamadaModelot na Hamada
Teorijata na MM implicira deka beta-Teorijata na MM implicira deka beta-koeficientot se menuva pod dejstvo na koeficientot se menuva pod dejstvo na leverixot (zadol`uvaweto).leverixot (zadol`uvaweto).
UU e beta koeficientot na firma koja ne e beta koeficientot na firma koja ne koristi zadol`uvawekoristi zadol`uvawe
LL = = UU(1 + (1 - T)(D/E))(1 + (1 - T)(D/E))
MODELOT NA HAMADAMODELOT NA HAMADA
)1()()( TS
DkkkkRk rfmUrfmUfeL
KKelel = = Bezrizi~na Bezrizi~na ++ Premija zaPremija za ++ Premija zaPremija za stapka stapka deloven rizikdeloven rizik finansiski finansiski
rizikrizik
kkeLeL = stapka na prinos na akciite na zadol`ena firma= stapka na prinos na akciite na zadol`ena firma
uu = beta koeficient na kompanijata bez zadol`uvawe = beta koeficient na kompanijata bez zadol`uvawe
RRff = stapka na prinos bez rizik = stapka na prinos bez rizik
KKmm= prinos na pazarnoto portfolio na sredstva= prinos na pazarnoto portfolio na sredstva DD = vkupen dolg = vkupen dolg SS = vkupen akcionerski kapital = vkupen akcionerski kapital TT = stapka na danok na dobivka = stapka na danok na dobivka
Teorija na kompenzira~ki efektiTeorija na kompenzira~ki efekti
Teorijata na MM gi ignorira tro{ocite vrzani za Teorijata na MM gi ignorira tro{ocite vrzani za opasnosta od bankrotstvo (finansiska kriza), koi se opasnosta od bankrotstvo (finansiska kriza), koi se zgolemuvaat koga zadol`uvaweto se koristi pove}e.zgolemuvaat koga zadol`uvaweto se koristi pove}e.
Pri niski nivoa na leverix, dano~nite efekti se posilni od Pri niski nivoa na leverix, dano~nite efekti se posilni od tro{ocite na zadol`uvaweto.tro{ocite na zadol`uvaweto.
Pri visoki nivoa na leverix, tro{ocite na zadol`uvaweto se Pri visoki nivoa na leverix, tro{ocite na zadol`uvaweto se posilni od dano~nite efekti.posilni od dano~nite efekti.
Postoi optimalna struktura na kapitalot, koja gi balansira Postoi optimalna struktura na kapitalot, koja gi balansira ovie tro{oci i koristi.ovie tro{oci i koristi.
Teorija na signaliziraweTeorija na signalizirawe MM pretpostavuvaat deka menaxerite i MM pretpostavuvaat deka menaxerite i
investitorite raspolagaat so istite informacii.investitorite raspolagaat so istite informacii. No, menaxerite ~esto imaat podobri informacii. No, menaxerite ~esto imaat podobri informacii.
Poradi toa, tie bi:Poradi toa, tie bi: Prodavale obvrznici dokolku o~ekuvaat Prodavale obvrznici dokolku o~ekuvaat
prosperitet na kompanijata.prosperitet na kompanijata. Prodavale akcii dokolku kompanijata ima lo{a Prodavale akcii dokolku kompanijata ima lo{a
perspektiva.perspektiva. Investitorite go sfa}aat ova, poradi {to Investitorite go sfa}aat ova, poradi {to
emituvaweto akcii se smeta za negativen signal.emituvaweto akcii se smeta za negativen signal. Implikacii za menaxerite?Implikacii za menaxerite?
- Rezerven kapacitet za zadol`uvawe.- Rezerven kapacitet za zadol`uvawe.
Finansiraweto preku zadol`uvawe Finansiraweto preku zadol`uvawe kako na~in na disciplinirawe na kako na~in na disciplinirawe na
menaxeritemenaxerite
Eden od Eden od problemite na zastapuvaweproblemite na zastapuvawe e vo e vo toa {to menaxerite mo`at da gi toa {to menaxerite mo`at da gi upotrebuvaat sredstvata na kompanijata upotrebuvaat sredstvata na kompanijata za celi koi ne zna~at maksimizirawe na za celi koi ne zna~at maksimizirawe na vrednosta.vrednosta.
Poradi toa, se smeta deka zadol`uvaweto Poradi toa, se smeta deka zadol`uvaweto gi disciplinira menaxeritegi disciplinira menaxerite
Sepak, toa go zgolemuva rizikot od Sepak, toa go zgolemuva rizikot od finansiska kriza. finansiska kriza.
Optimalnata struktura na Optimalnata struktura na kapitalotkapitalot
Presmetajte go tro{okot na dolgot pri Presmetajte go tro{okot na dolgot pri sekoe nivo na zadol`enost.sekoe nivo na zadol`enost.
Presmetajte go tro{okot na akcionerskiot Presmetajte go tro{okot na akcionerskiot kapital pri sekoe nivo na zadol`enost.kapital pri sekoe nivo na zadol`enost.
Presmetajte ja vkupnata vrednost na Presmetajte ja vkupnata vrednost na firmata (sopstven kapital + dolg) za sekoe firmata (sopstven kapital + dolg) za sekoe nivo na zadol`enost.nivo na zadol`enost.
Optimalnata struktura na kapitalot e onaa Optimalnata struktura na kapitalot e onaa {to ja maksimizira vkupnata vrednost na {to ja maksimizira vkupnata vrednost na firmata.firmata.
