ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN TEHNOLOGIJA IZVEDBE BETONSKE ... · prikazati tehnološke procese grajenja betonske konstrukcije in tako zajeti celoten proces organizacije grajenja. Zastavljene

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Mateja Glažar

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN TEHNOLOGIJA IZVEDBE BETONSKE KONSTRUKCIJE ZA MHE MARKOVCI

Diplomsko delo

Maribor, april 2012

I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN TEHNOLOGIJA

IZVEDBE BETONSKE KONSTRUKCIJE ZA MHE

MARKOVCI

Študent: Mateja Glažar

Študijski program: Univerzitetni, Gradbeništvo

Smer: Komunalna

Mentor: doc. dr. Uroš Klanšek, univ. dipl. gosp. inž.

Somentor: izr. prof. dr. Andrej Štrukelj, univ. dipl. inž. grad.

Maribor, april 2012

II

III

Zahvala Zahvaljujem se mentorju g. Urošu Klanšku in somentorju g. Andreju Štruklju za vso pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem združbi DEM, d.o.o. in podjetju Granit, d.d., za dostop do potrebnega gradiva in za vso strokovno pomoč. Posebna zahvala gre družini, parterju Goranu in prijateljicam za pomoč ter podporo tekom študija.

IV

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN TEHNOLOGIJA

IZVEDBE BETONSKE KONSTRUKCIJE ZA MHE

MARKOVCI

Ključne besede: gradbeništvo, gradbena dela, organizacija gradbišča, tehnologija

izvedbe betonske konstrukcije

UDK: 69.05:624.156.3(043.2)

Povzetek:

V diplomskega delu je obravnavana organizacija gradbišča in tehnologija izvedbe

betonske konstrukcije za MHE Markovci. Vsebinsko diplomsko delo zajema opis objekta,

proučitev pogojev za gradnjo objekta, ter organizacijo gradbišča z rušitvenimi deli,

tehničnim poročilom, predračunom pripravljalnih in zaključnih del in organizacijsko

shemo ureditve gradbišča. V zaključnem delu diplomskega dela je obravnavana

tehnologija za izvedbo betonske konstrukcije.

V

ORGANIZATION OF CONSTRUCTION SITE AND

TECHNOLOGY OF CONCRETE STRUCTURES FOR

SMALL HYDRO POWER PLANT MARKOVCI

Keywords: civil engineering, building works, organization of construction site,

technology of concrete structures

UDK: 69.05:624.156.3(043.2)

Summary:

The diploma thesis present the organization of construction site and technology of concrete

structures for small hydro power plant Markovci. Content of the thesis includes a

description of the facility, preliminary examination of the conditions for the building, and

the organization of the construction site with demolition works, technical report,

preliminary assessment of costs for preliminary and final works and the organization chart

of the building site. The final part discuss about technology for the implementation of

concrete structures.

VI

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ........................................................................................... 1

1.2 CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA ............................................................................. 2

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA ................................................... 3

1.4 PREDVIDENE METODE DELA ....................................................................................... 4

2 SPLOŠNI DEL ................................................................................................................. 5

2.1 SPLOŠNE INFORMACIJE O OBJEKTU ............................................................................ 5

2.2 ROK GRADNJE ............................................................................................................. 6

2.3 PROJEKTNA DOKUMENTACIJA .................................................................................... 7

2.4 SEZNAM UDELEŽENCEV V GRADNJI............................................................................ 8

3 OPIS OBJEKTA ............................................................................................................ 10

3.1 SPLOŠNO ................................................................................................................... 10

3.2 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA ...................................................................................... 11

3.3 OPIS NAČRTOVANEGA STANJA ................................................................................. 12

3.3.1 Vtočni objekt MHE Markovci ........................................................................ 12

3.3.2 Tlačni cevovod MHE Markovci ..................................................................... 17

3.3.3 Strojnica MHE Markovci ............................................................................... 19

3.3.4 Iztočni objekt MHE Markovci........................................................................ 25

3.4 LOKACIJA IN GRADBENA PARCELA .......................................................................... 26

3.5 PRIPADAJOČA INFRASTRUKTURA ............................................................................. 27

3.5.1 Priključitev na električno in TK omrežje....................................................... 27

3.5.2 Vodovod, kanalizacija in odvodnjavanje ....................................................... 27

3.6 ZUNANJA UREDITEV IN DOSTOPNOST ....................................................................... 28

3.6.1 Zunanja ureditev okoli vtočnega objekta in tlačnega cevovoda................... 28

3.6.2 Zunanja ureditev okoli strojnice ..................................................................... 29

3.6.3 Dostopnost do načrtovanega objekta ............................................................. 29

3.7 INŠTALACIJE V OBJEKTU ........................................................................................... 30

3.7.1 Elektro inštalacije ............................................................................................ 30

3.7.2 Strojne inštalacije ............................................................................................ 31

VII

4 PREUČITEV POGOJEV ZA GRADNJO OBJEKTA............................................ 32

4.1 LOKACIJSKA INFORMACIJA....................................................................................... 32

4.1.1 Vrsta objekta in zemljiške parcele, ter občinski lokacijski načrt ................. 32

4.1.2 Podatki o namenski rabi prostora ................................................................... 33

4.1.3 Vrste dopustnih dejavnosti in gradenj............................................................ 33

4.1.4 Podatki o varovanju in omejitvah po posebnih predpisih ............................. 34

4.2 GRADBENO DOVOLJENJE .......................................................................................... 35

4.3 POROČILO O REZULTATIH GEOTEHNIČNIH PREISKAV IN POGOJIH TEMELJENJA ...... 36

4.4 VARNOSTNI NAČRT ................................................................................................... 37

4.5 SOGLASJA ................................................................................................................. 38

4.6 GRADBENA POGODBA ............................................................................................... 42

4.7 PROUČITEV ORGANIZACIJSKIH MOŽNOSTI ............................................................... 45

4.7.1 Topografske razmere....................................................................................... 45

4.7.2 Klimatsko – meteorološke razmere ................................................................ 46

4.7.3 Prometne razmere ............................................................................................ 47

4.8 PROUČITEV MOŽNOSTI PROMETNE UREDITVE NA MIKROLOKACIJI ......................... 48

4.9 PROUČITEV MOŽNOSTI NABAVE POTREBNIH SUROVIN IN MATERIALOV ................. 49

4.10 PROUČITEV RAZPOLOŽLJIVOSTI DELOVNIH SREDSTEV IN DELOVNE SILE ............... 49

5 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA ................................................................................ 50

5.1 RUŠITVENA DELA...................................................................................................... 50

5.1.1 Rušenje AB masivnega težnostnega zidu akumulacije HE Formin ............. 50

5.1.2 Izvedba odprtine v dolvodnem AB krilnem zidu .......................................... 52

5.1.3 Rušitev prometnih površin, infrastrukture in manipulativnih površin ......... 53

5.1.4 Odstranitev hortikulturnih ureditev in traven ruše ........................................ 54

5.2 OPIS ZAŠČITE GRADBENE JAME NA OBMOČJU VTOKA, TLAČNEGA CEVOVODA TER

STROJNICE Z IZTOČNIM KANALOM............................................................................ 54

5.2.1 Zaščita gradbene jame na vtoku ..................................................................... 54

5.2.2 Zaščita gradbene jame za potrebe izvedbe tlačnega cevovoda .................... 55

5.2.3 Zaščita gradbene jame za izvedbo strojnične zgradbe in iztočnega kanala . 55

5.3 TEHNIČNO POROČILO K ORGANIZACIJI GRADBIŠČA ................................................. 56

5.3.1 Struktura gradbišča.......................................................................................... 56

VIII

5.3.2 Obseg del na gradbišču in seznam potrebnih delavcev ................................ 56

5.3.3 Izvedba obvoznih poti ..................................................................................... 57

5.3.4 Dostopna pot do delovišča .............................................................................. 60

5.3.5 Gradbiščne oznake in gradbiščna ograja ....................................................... 60

5.3.6 Obstoječe inštalacije – komunalni vodi ......................................................... 62

5.3.7 Mesta postavitve gradbenih strojev in naprav ............................................... 62

5.3.8 Mehanizacija .................................................................................................... 63

5.3.9 Transportna sredstva na gradbišču ................................................................. 64

5.3.10 Gradbeni odri ................................................................................................... 66

5.3.11 Namestitev materiala, ki bo uporabljen pri gradnji ....................................... 67

5.3.12 Označevanje in zavarovanje nevarnih mest................................................... 68

5.3.13 Delo v neposredni bližini nevarnosti in zdravju škodljivimi vplivi ............. 69

5.3.14 Varovanje okolice ........................................................................................... 70

5.3.15 Varnost pred požarom ..................................................................................... 71

5.3.16 Prva pomoč na gradbišču ................................................................................ 72

5.4 RAVNANJE Z ODPADKI .............................................................................................. 72

5.4.1 Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki ................................................... 73

5.4.2 Predvideni načini odstranjevanja gradbenih odpadkov ................................ 74

5.5 DIMENZIONIRANJE ZAČASNIH OBJEKTOV IN INSTALACIJA ...................................... 75

5.5.1 Dimenzioniranje potrebnih skladišč in deponij ............................................. 75

5.5.2 Dimenzioniranje gradbiščnih prometnic ........................................................ 82

5.5.3 Dimenzioniranje kapacitete žerjava ............................................................... 83

5.5.4 Dimenzioniranje kapacitete začasnih inštalacij na gradbišču ...................... 84

5.5.5 Osvetlitev gradbišča ........................................................................................ 87

5.5.6 Preskrba z vodo ............................................................................................... 87

5.5.7 Komunikacije na gradbišču ............................................................................ 90

5.5.8 Dimenzioniranje kapacitet začasnih gradbiščnih prostorov ......................... 90

5.6 PREDRAČUN PRIPRAVLJALNIH IN ZAKLJUČNIH DEL S KOLIČINAMI ......................... 91

5.7 ANALIZA OVREDNOTENIH STROŠKOV PRIPRAVLJALNIH IN ZAKLJUČNIH DEL ......... 97

6 TEHNOLOGIJA IZVEDBE BETONSKE KONSTRUKCIJE.............................. 99

6.1 BETONSKE MEŠANICE IN TEHNIČNE ZAHTEVE ......................................................... 99

6.1.1 Vrste betonov in kakovostni razred.............................................................. 101

IX

6.1.2 Organizacija gradnje ..................................................................................... 103

6.1.3 Opaži .............................................................................................................. 103

6.1.4 Načrt betoniranja ........................................................................................... 107

6.2 NAČRT KONTROLE KAKOVOSTI BETONA ................................................................ 113

6.2.1 Kontrola kakovosti na mestu vgrajevanja.................................................... 113

6.2.2 Plan odvzema vzorcev za preiskavo ............................................................ 113

6.2.3 Notranja kontrola........................................................................................... 115

6.2.4 Ocena kakovosti betona v konstrukcijah ..................................................... 116

7 SKLEP ........................................................................................................................... 117

8 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 119

9 PRILOGE ..................................................................................................................... 126

9.1 SEZNAM SLIK IN RISB .............................................................................................. 126

9.2 SEZNAM TABEL ....................................................................................................... 127

9.3 OSTALE PRILOGE .................................................................................................... 127

9.4 NASLOV ŠTUDENTA ................................................................................................ 127

9.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ............................................................................................ 127

X

UPORABLJENE KRATICE

AB - Armirani beton

DEM - Dravske elektrarne Maribor

DN - Diameter oz. nazivni premer

ELES - Elektro - Slovenija

EN - Evropske norme

EPO - Ekološko pomembna območja

HE - Hidroelektrarna

HSE - Holding slovenskih elektrarn

IPE - European I - Beam profile

IZS - Inženirska zbornica Slovenije

kN - Kilonjuten

kV - Kilovolt

kVA - Kilovolt amper

kW - Kilovat

k. o. - Katastrska občina

LC - Lokalna cesta

lx - Luks - enota za merjenje osvetljenosti

MHE - Mala hidroelektrarna

m.n.v - Metrov nadmorske višine

NN - Nizka napetost

Nm - Njuten meter

NPV - Nivo talne vode

OE - Območna enota

PE - Polietilen

XI

PGD - Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

PISO - Prostorski informacijski sistem občin

PP - Polipropilen

PTT - Pošta, telegraf, telefon

PV - Stopnja odpornosti betona proti prodiranju vode

PVC - Polivinilklorid

PZI - Projekt za izvedbo

PZR - Projekt za razpis

RA - Rebrasta armatura

RTP - Razdelilna transformatorska postaja

R – 60 - Požarna odpornost

SIST - Slovenski inštitut za standardizacijo

SN - Srednja napetost

SV - Severovzhod

TK - Telekomunikacijski

TP - Transformatorska postaja

UV - Ultravijolično valovanje

VZD - Varnost in zdravje pri delu

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Po%C5%A1ta,_telegraf,_telefon&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ultravijoli%C4%8Dno_valovanje

Mateja Glažar, diplomsko delo Stran 1

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

Dela ki opredeljujejo proces graditve objektov so izrazito svojevrstna. Gradnja objektov se

čestokrat odvija v zahtevnem okolju, izvajanje gradbenih del pa je še dodatno oteženo z

neugodnimi vremenskimi vplivi, hrupom in vplivi samega naravnega okolja. Slednje je

potrebno obravnavati s posebno pozornostjo, saj je za obravnavani hidrotehnični objekt

značilna neposredna simbioza z vodnimi vplivi. Med izvajanjem gradbenih del je potrebno

procese, ki tvorijo širšo organizacijo gradbišča neprestano prilagajati in omogočati

organizacijsko mobilnost, kot npr. selitev delavcev, mehanizacije ter opreme. Gradbena

dela se izvajajo v večji meri v odprtem naravnem okolju in se tako pomembno razlikujejo

od industrijskih del v zaprtih deloviščih.

Gradbišča je mogoče organizirati na več načinov. Za izvedbo obravnavanega objekta bo

značilen delni industrijski način gradnje. Proizvodnja gradbenih materialov in polizdelkov

se bo izvajala ločeno v industrijskih objektih, ter se bo na gradbišču le vgrajevala. Projekt

organizacije grajenja sodi v del operativne priprave grajenja, katera se ukvarja z

organizacijo in optimizacijo gradbene proizvodnje skladno z varnostnimi zahtevami.

Nemudoma po izbiri gradbenega izvajalca se z aktivnostmi na področju izdelave projekta

organizacije gradbišča prvi seznani bodoči vodja gradbišča. V začetni fazi je potrebno

raziskati lokacijo bodočega gradbišča, v nadaljevanju pa proučiti vso projektno

dokumentacijo, ki se navezuje na obravnavani objekt. Sledi izdelava nepogrešljivega

projekta organizacije gradbišča, ki je običajno sestavljen iz sklopov prikazanih v

naslednjem seznamu:1

● naslovna stran,

1 Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N.: Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009.


● splošni del,

● opis objekta,

● dimenzioniranje začasnih objektov, naprav in napeljav,

● tehnično poročilo k projektu organizacije gradbišča,

● organizacijsko shemo ureditve gradbišča,

● predračun pripravljalnih in zaključnih del,

● terminski plan izvedbe pripravljalnih in zaključnih del,

● elaborat o varnem delu na gradbišču,

● gradbiščni in požarni red,

● priloge.

Objekt je iz vidika tehnologije izvedbe mogoče izvesti na več načinov. Problematiko

tehnologij in tehnoloških procesov grajenja raziskuje in določa tehnološka priprava dela.

Tehnologija grajenja obravnava različne sisteme grajenja, kot npr. klasični sistem grajenja.

Primerno tehnologijo grajenja določijo projektanti, optimalne tehnološke procese za

izgradnjo objekta pa določi priprava dela gradbenega izvajalca.2

1.2 Cilji in teze diplomskega dela

Navedeno temo diplomskega dela sem izbrala predvsem na osnovi veselja do operativnega

gradbeništva. V zaključnem projektu želim tako svoj študij obogatiti z delom v katerem bo

zajeta organizacija gradbenih del, ekonomika in tehnologija grajenja. Osnovni cilj

diplomske naloge je izdelava projekta organizacije gradbišča in na njegovi osnovi doseči

optimalni potek gradnje objekta. Celoten projekt organizacije gradbišča ter organizacijsko

shemo je potrebno izdelati v skladu z varnostnimi predpisi oz. varnostnim načrtom. Višjo

kvaliteto diplomske naloge želim doseči z izdelavo predračuna pripravljalnih in zaključnih

del z ovrednotenjem stroškov in obravnavanjem tehnologije za izvedbo betonskih

konstrukcij.

Diplomsko nalogo bo potrebno tudi povezati z izvedbo del na gradbišču, ter tako

neprestano spremljati izvajanje vseh gradbenih del. Tematsko se bo naloga iz operativnega



dela oz. organizacijskega dela prevesila v tehnološki del. Namen tehnološkega dela je

prikazati tehnološke procese grajenja betonske konstrukcije in tako zajeti celoten proces

organizacije grajenja.

Zastavljene cilje želim doseči, ter ob tem izčrpati številne nauke iz same operativne

priprave dela. Prav tako želim opredeliti primerno tehnologijo za izvedbo betonske

konstrukcije, ter ovrednotiti stroške pripravljalnih in zaključnih del za gradnjo omenjenega

industrijskega objekta.

1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela

S predpostavkami lahko poenostavimo obravnavo posameznih sklopov. Predpostavimo

lahko, da bo za izdelavo projekta organizacije gradbišča potrebno proučiti naslednjo

dokumentacijo:

● gradbeno pogodbo,

● gradbeno dovoljenje,

● dokumentacijo o lokaciji objekta,

● projektno dokumentacijo za izvedbo objekta,

● načrt ravnanja z gradbenimi odpadki,

● možnosti nabave potrebnih surovin in materialov,

● razpoložljiva delovna sredstva in možnosti njihove nabave,

● organizacijske možnosti na lokaciji bodočega gradbišča.

● tehnološko dokumentacijo objekta.

Na večje omejitve v smislu dostopa do podatkov oz. projektne dokumentacije nisem

naletela. Izpostavim lahko veliko pripravljenost, razumevanje in pomoč iz strani

gradbenega izvajalca ter vodje gradbišča. Predvsem vodja gradbišča mi je s svojimi

strokovnimi nasveti v veliki meri pripomogel k boljšemu razumevanju problemov.

Omenim lahko nekoliko večjo zaprtost investitorja in težjo dostopnost do njegovih

predstavnikov. Deli projektne dokumentaciji so tudi označeni kot poslovna tajnost in jih

tako ni mogoče proučevati v študijske namene. Omejitve predstavlja tudi težavno

pridobivanje slikovnega gradiva in načrtov objekta v elektronski obliki.


1.4 Predvidene metode dela

Z metodami dela opredeljujemo načine dela, dostop do podatkov, ter dostop do informacij.

V izdelavo diplomske naloge je potrebno vložiti veliko lastnega truda in raziskovanja. Pred

samim pisanjem posameznih poglavij je potrebno temeljito proučiti projektno

dokumentacijo in raziskati vso strokovno literaturo, ki se navezuje na obravnavano

tematik, ter proučiti razmere na terenu.

Ozko teoretično gledano lahko metode, ki bodo uporabljene pri izdelavi diplomske naloge

razdelimo na deskriptivno metodo in kavzalno metodo. V večji meri bom uporabljala

deskriptivno metodo, saj z njo interpretiramo opise in lahko tako proučimo celotno

projektno dokumentacijo. Kavzalno metodo bom uporabila pri analiziranju podatkov in

reševanju konkretnih izračunov, kot je dimenzioniranje objektov, naprav in napeljav v

tehničnem poročilu. Vedno uporabljamo obe omenjeni metodi, saj sta le – ti medsebojno

odvisni.

Lastno raziskovalno delo lahko opredelim z dvema tujima besednima zvezama:

● »At the desk«, ti. raziskovanje v pisarni,

● »On the field«, ti. raziskovanje na terenu.

V prvem primeru raziskovanja bo potrebno proučiti projektno dokumentacijo, elaborate,

normative in tehnološko dokumentacijo. Ob tem bo potrebno dosledno upoštevati predpise

in zakonodajo. Ne nazadnje se je mogoče zanesti na že pridobljeno študijsko znanje in

zbirko univerzitetnih učbenikov s področja operativnega gradbeništva. Raziskovanje bo

potekalo tudi z internetom s pomočjo katerega je mogoče proučiti številne strokovne vire.

Navedeni metodi raziskovanja bo potrebno združiti, ter ju izvajati vzporedno.

Raziskovanje na terenu bo potekalo predvsem kot priprava na izvajanje pripravljalnih in

kasneje gradbenih del. Terensko raziskovanje je zelo pomembno, saj si z njegovo pomočjo

lahko dodatno razjasnimo pogosto suhoparno projektno dokumentacijo.


2 SPLOŠNI DEL

2.1 Splošne informacije o objektu

V splošnem delu organizacije gradbišča bodo navedene splošne informacije, podatki o

projektni dokumentaciji in seznam odgovornih udeležencev v procesu izgradnje objekta. V

naslednjem seznamu so obdelane splošne informacije o objektu.

● Naziv in naslov investitorja: Dravske elektrarne Maribor, d.o.o., Obrežna ulica 170,

Maribor,

● Poimenovanje objekta iz gradbenega dovoljenja: MHE Markovci3,

● Številka, naziv izdajatelja in datum izdaje gradbenega dovoljenja: 351 – 126/2011 –

7 (04064), Upravna enota Ptuj, dne, 9.3.2011,

● Mesto gradnje: Markovci,

● Odgovorni predstavnik investitorja: Andrej Rajh, univ. dipl. inž. grad.,

● Nadzornik gradbenih del: Iztok Šišernik, dipl. inž. grad.,

● Odgovorni predstavnik izvajalca gradbenih del: Ivan Kosi, univ. dipl. inž. grad.,

● Odgovorni vodja del: Matjaž Stopar, grad. teh.,

● Zahtevnost objekta: manj zahteven objekt,

● Zemljišča namenjena za gradnjo: parcelna št. 837/1 (jezero), parcelna št. 837/5,

parcelna št. 837/6, in 134 vse k.o. Markovci,

● Namembnost objekta: proizvodnja električne energije,

● Klasifikacija objekta: 23020 Energetski objekt ,

● Vrsta gradnje oziroma izvajanja del: novogradnja.

3 Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PZI dokumentacija, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti,

Gradbeni posegi potrebni za ureditev gradbišča in gradbene jame – splošni podatki o objektu in soglasjih,

št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-7X/M01, Maribor, maj 2011.


V naslednjem seznamu so podani osnovni podatki o dimenzijah in oblikovanju objekta:

● Zazidalna površina:

○ vtočni objekt: 121,50 m2,

○ cevovod: L = cca. 35,00 m,

○ strojnica: 142,40 m2,

○ iztočni objekt: 121,40 m2,

● Bruto prostornina:

○ vtočni objekt: 731,92 m3,

○ cevovod: /,

○ strojnica: 2146,08 m3,

○ iztočni objekt: 886,22 m3,

● Absolutna višinska kota:

○ vtočni objekt: ± 0.00 = 221,50 m.n.v.,

○ cevovod: /,

○ strojnica: ± 0.00 = 215,80 m.n.v.,

○ iztočni objekt: ± 0.00 = 215,80 m.n.v.,

● Najvišja višina objekta: strojnica: 7,94 m,

● Fasada: fasada bo gladko ometana in popleskana v svetlih tonih.

● Naklon strehe in kritina: naklon strehe na strojnici znaša 35º, slemenitev poteka

vzdolž daljše smeri. Kritina bo opečna.

2.2 Rok gradnje

Rok gradnje objekta je razviden iz gradbene pogodbe sklenjene med investitorjem in

glavnim izvajalcem gradbenih del, Granit, d.d. Pripravljalna dela so se začela dne,

23.8.2011. Predviden rok zaključitve vseh gradbenih del je dne, 30.4.2012. Iz opisanega

časovnega intervala gradnje je razvidno, da bodo gradbena dela potekala 7 mesecev.4

4 Gradbena pogodba št. PG11-0247 (5325) sklenjena med naročnikom Dravske elektrarne Maribor, d.o.o. in

izvajalcem Granit, d.d. za gradbena dela za MHE Markovci, LOT A – knjiga 1, Slovenska Bistrica, marec

2011.


2.3 Projektna dokumentacija

Projektna dokumentacija je sestavljena iz treh delov, in sicer iz vodilne mape, načrtov in

elaboratov. Vodilna mapa vsebuje podatke o projektu in udeležencih pri graditvi,

lokacijske podatke ter druge dokumente, iz katerih izhajajo podatki, ki so pomembni za

ugotavljanje skladnosti rešitev v projektu s prostorskimi akti. Načrti vsebujejo sistematično

urejene sestave grafičnih prikazov in opisov, s katerimi so določene lokacijske,

funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti obravnavane gradnje. Elaborati vsebujejo

študije, zasnove, strokovne ocene, geodetske načrte, ter druge tehnične dokumente v zvezi

z gradnjo. Zahtevani elaborati so zaradi posebnosti posamezne vrste objekta ali lokacije, na

kateri se objekt gradi, potrebni in jih zahtevajo posebni predpisi, s katerimi se dokazuje

izpolnjevanje predpisanih bistvenih zahtev.5 Vso v seznamu navedeno projektno

dokumentacijo za obravnavani objekt je izdelala družba HSE Invest, d.o.o., za družbo

Dravske elektrarne Maribor:

● načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti,6

● načrt električnih inštalacij in električne opreme,7

● načrt strojnih inštalacij in strojne opreme.8

Med ostalo spremljajočo dokumentacijo objekta prištevamo tudi elaborate. Naslednji

seznam prikazuje elaborate za obravnavan objekt. Elaborati so sestavni del PZI in PGD

dokumentacije:

● elaborat geodetske izmere – geodetski načrt,9

5 Klemenčič, S., idr.: Projektna dokumentacija PGD, citirano dne, 8.3.2012, dostopno na spletnem naslovu:

http://www.ingra.si/vsebina-vloge-za-izdajo-gradbenega-dovoljenja/projektna-dokumentacija-pgd.

6 Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PZI dokumentacija, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti, št.

projekta HIMA-06-2009, Maribor, maj 2011.

7 Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PZI dokumentacija, Načrt električnih inštalacij in električne opreme, št.

projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-7E/M02, Maribor, junij 2011.

8 Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme, št. projekta

HIMA-06-2009, št. mape HIMA-5X/M01, Maribor, junij 2011.

9 Krajnc, U., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Elaborat geodetske izmere – geodetski načrt,

Geodetski načrt 2009015, Geodetski biro Iztok Slatinšek, s.p., Maribor, junij 2009.

http://www.ingra.si/vsebina-vloge-za-izdajo-gradbenega-dovoljenja/projektna-dokumentacija-pgd


● elaborat požarne varnosti,10

● elaborat ravnanja z gradbenimi odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih,11

● poročilo o rezultatih preiskav in pogojih temeljenja,12

● elaborat prometne ureditve,13

● varnostni načrt.14

2.4 Seznam udeležencev v gradnji

Sledeči seznam prikazuje vse udeležence, ki bodo sodelovali v procesu graditve

objekta:

● Investitor: DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR, d.o.o., Obrežna ulica 170,

Maribor.

● Projektant: HSE INVEST, d.o.o., Obrežna ulica 170 a, Maribor,

○ odg. vodja projekta: Andrej Rajh, univ, dipl. inž. grad, IZS G-2664.

● Izvajalec: GRANIT, d.d., IZS 0974, Ljubljanska cesta 69, Slovenska Bistrica,

○ odg. vodja del: Matjaž Stopar, grad. teh.

● Nadzornik: DRAVSKE ELEKTRARNE Maribor, d.d., Obrežna ulica 170,

Maribor,

10 Uzar, M., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Elaborat požarne varnosti, Zasnova požarne varnosti,

št. elaborata HSE/SPV/24-016/11, Baueau Veritas, d.o.o., Ljubljana, januar 2011.

11 Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Elaborat ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri

gradbenih delih, št. projekta HIMA-06-2009, št. elaborata HIMA-5P/01, št. mape HIMA-5P/M01,

Maribor, januar 2011.

12 Škrabl, S., idr.: Poročilo o rezultatih preiskav in pogojev temeljenja MHE ob desnem boku jezu Markovci,

št. GP-01/11-10, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Inštitut za geotehniko, Laboratorij za

mehaniko tal, Maribor, 2010.

13 Mikl, D., idr.: Elaborat prometne ureditve, Začasna prometna ureditev obvoza za osebna vozila v času

gradnje Male hidroelektrarne (MHE) ob jezu v Markovcih, št. projekta 173/11, Cestni inženiring, d.o.o.,

Maribor, maj 2011.

14 Bandur, V., idr.: Jez Markovci, izgradnja MHE, varnostni načrt, št. projekta DEMA-7X/01, št. mape

DEMA-7X/M01,Maribor, april 2011.


○ odg. vodja nadzora: Iztok Šišernik, dipl. inž. grad, IZS G-1722.

● Varstvo pri delu:

○ koordinator za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih:

Vlado Bandur, s.p., Inženiring, svetovanje in projektiranje, Starše 55/a, 2205

Starše.


3 OPIS OBJEKTA

3.1 Splošno

Z izgradnjo MHE Markovci želimo izkoriščati hidroenergetski potencial, ki ga sedaj

izgublja z zagotavljanjem ekološko sprejemljivega pretoka preko prelivnih polj jezu v

Markovcih v strugo reke Drave (5 m3/s oz. 10 m

3/s). Na sliki 3.1 je prikazana lokacija

načrtovane MHE Markovci.15

Slika 3.1: Prikaz območja načrtovane MHE Markovci na levem bregu jezu v Markovcih.16

15

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PZR dokumentacija, Gradbena dela, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape

HIMA-6X/M02, Maribor, februar 2011.

16 Google zemljevidi, 2012, Tele atlas, Podatki na zemljevidu, Markovci, citirano dne 8.3.20012, dostopno na

spletnem naslovu: http://maps.google.si/maps?hl=sl&q=markovci&tab=il.

http://maps.google.si/maps?hl=sl&q=markovci&tab=il


MHE Markovci je načrtovana na desnem bočnem objektu obstoječega jezu v Markovcih

kot pretočna elektrarna. Sestavljajo jo naslednji ključni objekti:

● vtočni objekt,

● dovodni sitem (tlačni cevovod),

● strojnica,

● iztočni objekt ter

● pripadajoča infrastruktura.

3.2 Opis obstoječega stanja

HE Formin je druga elektrarna kanalskega tipa na Dravi, ter zadnja v verigi HE na Dravi v

Sloveniji. Zajezitev HE Formin predstavlja jez v Markovcih s Ptujskim jezerom. Jez

Markovci, prikazan na sliki 3.2, prestavlja mejo med strugo Drave in akumulacijo.17

Slika 3.2: Obstoječe stanje jezu Markovci.18

17



18 Dravske elektrarne Maribor, 2011, Jez Markovci, citirano dne 11.3.2012, dostopno na spletnem naslovu:

http://www.dem.si/slo/fotopopup/171.

http://www.dem.si/slo/fotopopup/171


Pregrada jezu Markovci je po zasnovi težnostna pregrada. Konstrukcijska višina pregrade

znaša 19,00 m, hidravlična pa 11,50 m, kar omogoča akumuliranje 171.000 m3 vode za

pregrado odnosno 23.000.000 m3 v akumulaciji. Pregrada, dolžine 122,00 m, je bila

zgrajena leta 1968 in omogoča s šestimi prelivnimi polji kapaciteto prelivanja 4.650 m3/s.

Dostop v pregrado in kanalni hodnik na koti 205,80 m.n.v. je možen po dostopnih

stopnicah ob upravni stavbi. Do kontrolnega hodnika vodi spiralno stopnišče premera 2 ,00

m. Kontrolni hodnik je širok 2,00 m in njegova višina znaša 2,50 m. V kontrolnem

hodniku se nahajajo:

● zbirni kanal pronicajoče vode,

● merilna mesta tehničnega opazovanja,

● zasilna razsvetljava in električna napeljava,

● črpalka drenažnega kanala.

Na koncu kanalnega hodnika se nahaja vertikalni jašek (desni breg Drave) s snemljivim

litoželeznim pokrovom. Ob levem boku pregrade se nahaja pogonski prostor potreben za

manipuliranje zapornic jezu Markovci, ter dovodni energetski kanal HE Formin. Preko

energetskega kanala je speljan most (kot potopna stena). Dolvodno ob jezu v Markovcih

(cca 60,00 m) je izvedena nova diafragma, ki zagotavlja konstantno gladino spodnje vode

na koti 209,30 m. Desni bok akumulacijskega jezera, kjer je načrtovana MHE Markovci, je

nasut iz gramoza.19

3.3 Opis načrtovanega stanja

3.3.1 Vtočni objekt MHE Markovci

Splošno

Vtočni objekt je načrtovan ob desnem boku pregrade, v nasipu akumulacijskega jezera HE

Formin. Vtočni objekt je tlorisnih dimenzij cca. 10,00 m × 19,50 m, ter se konusno oži

19

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PZI dokumentacija, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti,

št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-7G/M06, Maribor, junij 2011.


proti vtoku v tlačni cevovod. Opisani vtočni objekt je podrobneje prikazan na sliki 3.3.

Vtok v vtočni objekt je predviden na koti 217,00 m.n.v., kar bo omogočalo zanesljivo

obratovanje elektrarne pri dovoljeni denivelaciji Ptujskega jezera na 219,00 m.n.v.

Predvidena kota temeljenja objekta na vtoku je na začetku vtoka na koti cca. 215,00 m.n.v.,

ter se proti vtoku v cevovod znižuje na koto cca. 211,00 m.n.v.20

Slika 3.3: Tloris vtočnega objekta.21

Vtočni objekt bo opremljen s potopno steno, ki bo preprečevala vtok plavja v vtočni

objekt. Potopna stena – AB nosilec dim. 50 / 100 cm, razpona cca. 9,00 m bo potopljen v

vodno gladino 0,50 m. Za potrebe odstranjevanja plavin je predviden kovinski podest

širine 80 cm, razpona cca. 9 m, ograje višine 1,20 m. V vtočni objekt so še predvidene

zapornice in vtočne rešetke s čistilnim strojem. Ob njih sta prav tako predvidena dva

20

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PZI dokumentacija, Vodilna mapa, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi

gradbeni načrti, Vtočni objekt MHE Markovci, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMABV-7G/M02,

Maribor, junij 2011.

21 Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti,

št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-5X/M01, načrt št. HIMA-5V1007, Maribor, februar 2011.


kovinska podesta razpona cca. 9,00 m, širine 0,80 m, širina ograje je 1,20 m. Ob vtočnem

objektu je predviden prostor za zbiranje plavja iz čistilnega stroja. Območje vtoka bo

ograjeno.

Del vtočnega objekta (zožitveni del pred vtokom v tlačni cevovod) je načrtovan pod

obstoječo prometnico, vendar je zaradi globine izvedbe vpliv prometne obtežbe

zanemarljiv. Ob vtočnem objektu je načrtovana poglobitev na koti 220,50 m.n.v., v katero

bo nameščen kontejner za odlaganje plavja. V področju poglobitve bo izveden jašek

povezan s ponikalnico, v katero se bo odcejala izcedna voda plavja iz kontejnerja.

Na vtočnem objektu bo vgrajena naslednja oprema:

● AB potopna stena dim. 30 – 50 / 200 cm, svetlega razpona 8 cm,

● AB podesti širine 0,70 m, svetlega razpona 8,0 m,

● grobe rešetke dim. 2,60 m × 3,00 m,

● zapornici dim. 3,50 × 3,00 m,

● fina rešetka (dim. 3,50 m × 6,00 m) s čistilnim strojem in zabojnikom plavja.

Opis AB konstrukcije

Konstrukcija vtoka je načrtovana kot AB konstrukcija po sistemu » belih kadi ». Stene

vtočnega objekta so deb. 60 cm, medtem ko je talna plošča deb. min. 80 cm in se prilagaja

terenu. Širina razpok bo omejena na 0,15 mm. Na sliki 3.4 je prikazan vzdolžni prerez

skozi konstrukcijo.


Slika 3.4: Vzdolžni prerez skozi vtočni objekt – vodni trakt.22

AB talna plošča bo na vtoku sidrana v obstoječi AB težnostni zid (4 sidra Ø 16 / m –

dolžine 1,00 m). plošča bo izvedena iz masivnega betona in se bo stopničasto prilagajala

koti terena, medtem ko bo notranja stran konstrukcije prilagojena hidravličnim zahtevam

vodnega traka.

V temeljno ploščo sta vpeti steni vtočnega objekta deb. 60 cm. V stenah je na začetku

vtoka izveden utor za vgradnjo prefabriciranega AB nosilca svetlega razpona cca. 8,00 m

dim. 50 / 100 cm, ki bo imel funkcijo potopne stene. Nad potopno steno je predvidena

postavitev jeklenega podesta – vroče cinkanega svetlega razpona 8,00 m za potrebe

odstranjevanja plavja. Za njim sledijo v AB konstrukciji pritrjene grobe vtočne rešetke

dim. 8,00 m × 2,40 m.

Za potopno steno in grobimi rešetkami sledita dve vtočni zapornici dim. 3,80 m × 2,40 m,

medsebojno ločeni z AB konstrukcijo višine cca. 4,00 m, prereza 75 / 50 cm, v katero

22

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti,

št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-5X/M01, št. načrta HIMA-6X5104, Maribor, februar 2011.


bosta izvedena utora dim. cca. 30 / 10 cm v dolžini cca. 4,00 m. na obeh (gorvodni in

dolvodni) strani zapornic sta predvidena jeklena – vroče cinkana podesta svetlega razpona

8,00 m za potrebe dostopa in upravljanja zapornic. Zapornicam sledijo fine rešetke dim.

6,00 m × 4,00 m in v nadaljevanju prehod v cevovod.

Čistilni stroj je predviden na masivnem AB podestu dim. 3,90 m × 2,90 m, na koti 220,50

m.n.v. Pred čistilnim strojem je predviden še transportni trak, ki bo pobral plavje

transportiral do kontejnerja na levi bočni strani vtočnega objekta. Kontejner je predviden

na koti 220,50 m in bo nameščen v poglobitev. Potreben prostor bo približnih dim. 3,50 m

× 1,50 m × 1,00 m.

Za podestom čistilnega stroje se konstrukcija konusno oži proti vtoku v tlačni cevovod.

Debelina plošče znaša 50 cm, povprečni razpon pa od cca 2,00 m do cca. 5,00 m. Plošča je

na tem mestu nadkrita za do cca. 5,50 m zemeljskega nasutja. Nad njim bo urejena

prometna površina.

Opis hidromehanske opreme

Za potrebe izvajanje gradbenih del – pomoči in same vgradnje. opisujemo osnovne

značilnosti hidromehanske opreme vtoka. Hidromehansko opremo vtoka sestavljajo.

Grobe rešetke

Za preprečevanje vstopa večjih naplavin in odpadnih kosov v vodni trakt, ter za zmanjšanje

dela čistilnega stroja so na vtočnem delu pred vtočnimi zapornicami nameščene grobe

rešetke. Rešetke so izdelane v segmentih iz varjene kovinske konstrukcije z največjim

razmikom med palicami 25 cm. Nazivna dimenzija rešetke (svetla odprtina) je 2,60 m ×

8,00 m.

Vtočni zapornici

Na vtoku sta predvideni dve vtočni zapornici iz varjene kovinske konstrukcije dim. cca

3,80 m × 2,40 m. Tesnjenje bo izvedeno z gumo. Drsne in tesnilne površine bodo izvedene

iz nerjaveče pločevine. V zaprtem in v odprtem položaju bo omogočeno mehansko


zaklepanje. Dvižni mehanizem bo hidravlične izvedbe, ter omogoča nastavitev časa

odpiranju in zapiranju zapornice. Upravljanje z zapornicami bo lokalno in daljinsko.

Fina rešetka

Za preprečevanje vstopa manjših plavajočih delcev v tlačni cevovod so nameščene fine

rešetke. Dimenzije (svetla mera) rešetke so cca. 6,00 m × 4,40 m. Izdelane so iz varjene

kovinske konstrukcije, iz lamel maksimalne debeline 8 mm, razdaljo med lamelami

maksimalno 50 mm ter naklonom najmanj 55º merjeno od horizontalne ravnine. Fine

rešetke bodo pričvrščene na podporno konstrukcijo.

Avtomatski čistilni stroj s transportnim trakom

Za čiščenje finih rešetk je predviden čistilni stroj s hidravličnim pogonom, ki s kovinskimi

grabljami pobira naplavine med rešetkami v celotni širini. Zbrane naplavine med rešetkami

se na vrhu rešetk odstranijo v zbirni kanal od koder se s transportnim trakom odstranijo v

posebni kontejner nameščen ob robu vtočnega objekta.

3.3.2 Tlačni cevovod MHE Markovci

Splošno

Tlačni cevovod od vtoka na koti 214,50 m poteka tlačni cevovod DN 1800 dolžine cca.

35,00 m do strojnice, kjer se priključi na turbino v osi 210,70 m. Jekleni cevovod, ki je

prikazan na sliki 3.5, bo v celotni dolžini vkopan v obstoječ teren. Položen bo na AB bloke

dim. 3,00 m × 1,00 m × 1,00 m. Pred strojnico se cevovod z račvo razdeli na dva vtočna

priklopa in se zaključi s pritrdilno prirobnico.23

23


Tlačni cevovod MHE Markovci, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMADC-7G/M02, Maribor, junij

2011.


Slika 3.5: Tloris tlačnega cevovoda.24

Za potrebe izvajanja meritev in dostopa v tlačni cevovod bo pred račvo izveden AB

dostopni jašek tlorisnih dimenzij 1,50 m × 2,50 m, globine 3,5 m z dostopno lestvijo.

Pokrov nosilnosti 250 kN bo izveden vodotesno. Območje račve bo zaradi delujočih sil

ojačeno z betonskim blokom v celotnem območju račve (2 × DN 1600 mm) v dolžini cca.

9,00 m. Tlačni cevovod je načrtovan iz večjih kosov, ki bodo pripeljani na gradbišče, ter

bodo s pomočjo avtodvigala postavljeni na temelje. Tlačni cevovod bodo sestavljali

naslednji kosi:

● montažni kos 1, premera 1,80 m, dolžine 2,00 m, obbetoniran in deloma v loku,

● montažni kos 2, premera 1,80 m, dolžine cca. 7,00 m – koleno 1,

● montažna kosa 2 in 3, premera 1,80 m, dolžine 6,00 m,

● montažni kos 4, premera 1,80 m, dolžine 5,00 m,

● montažni kos 4, premera 1,80 m, dolžine 4,60 m – koleno 2,

● montažni kos 5, premera 1,80 m, dolžine 1,60 m – razcepni kos,

● montažni kos 5, premera 2 × 1,60 m, dolžine 7,80 m – račva.

24


št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMADC-7G/M02, št. načrta HIMADC-7G5302, Maribor, februar

2011.


Na tlačnem cevovodu sta predvidena merski in kontrolni jašek. Merski jašek je svetlih

dimenzij 2,80 m × 2,00 m globine cca. 6,10 m, kontrolni jašek dim. 1,65 m × 2,00 m,

globine cca 7,10 m. Vstop vanj je predviden skozi transformatorsko etažo strojnice. V

merskem jašku se bodo izvajale ultrazvočne meritve pretoka. Cevovod mora v celotni

dolžini biti podprt v kotu 90º. Med sedli je cevovod v celoti podlit. Vstop v cevovod bo

možen iz strojnice skozi AB jašek tlorisnih dimenzij 2,40 m × 1,65 m, višine 5,90 m. V

jašku bodo nameščene montažne stopnice. Debelina stene jaška je min. 20 cm.

3.3.3 Strojnica MHE Markovci

Splošno

Strojnica je gradbeno inženirski objekt tlorisnih dimenzij 16,00 m × 8,90 m, višine cca.

8,00 m. Podrobneje je prikazana na sliki 3.6. Načrtovana je na desnem bregu Drave, tik za

nizvodnim krilnim zidom jezu Markovci, cca 35,00 m pod jezom. Strojnica je objekt

temeljen na koti cca. 206,00 m.n.v. Streha strojnice je načrtovana kot dvokapnica.25

Objekt je razdeljen na dva glavna prostora:

● prostor za elektro – opremo na koti 215,80 m.n.v. tlorisnih dimenzij cca. 5,30 m ×

7,90 m,

● generatorska etaža na koti 210,10 m.n.v. tlorisnih dimenzij 10,30 m × 7,90 m.

Prostora elektro opreme in električnih instalacij je z jeklenimi stopnicami, širine 1,20 m,

povezan z generatorsko etažo. V generatorski etaži se nahajata dve turbini (generatorja)

nazivne moči 2 × 450 kW. Za potrebe manipulacije strojne in elektro opreme je v strojnici

načrtovan mostni žerjav nosilnosti 70 kN.

25


Strojnica MHE Markovci, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMAA-7G/M04, Maribor, junij 2011.


Slika 3.6: Prečni prerez B – B in C – C skozi strojnico.26

Turbinska etaža med kotoma 209,50 m.n.v. – 210,10 m.n.v. in sesalna cev

Na turbinski etaži, ki je podrobneje prikazana na sliki 3.7, so locirani naslednji elementi:

● turbini z generatorjema,

● vstopna vodotesna jaška dim 60 / 60 cm,

● pohodne kabelske kanate dim. 40 / 40 cm in kabelske police,

● črpalni jašek s potopno črpalko,

● drenažne cevi.

Turbini z generatorjema sta sidrani v masivno AB konstrukcijo, ter jekleni del sesalne cevi.

Iz turbine vodijo drenažne cevi premera 5 cm vse do črpalnega jaška. Naklon drenažnih

cevi mora biti izvedeno tako, da bo omočena gravitacijsko odtekanje vode (min. padec 0,5

%) proti črpalnemu jašku. Od črpalnega jaška se bo voda prečrpavala po drenažni cevi

premera 5 cm v iztočni kanal.

26


HIMA-6X/M02, št. načrta HIMA-6X5104, Maribor, februar 2011.


Slika 3.7: Vzdolžni prerez skozi strojnico.27

Iz turbinske etaže bo možen dostop do sesalne cevi skozi dva vstopna jaška dim. 60 / 60

cm, pokrita z vodotesnim pokrovom (vodotesnosti 1 bar). V jaška bodo vgrajena pohodna

železa na medsebojni višinski razliki 15–20 cm. Voda iz sifonske cevi bo črpana s

pomočjo prenosnih potopnih črpalk.

Od generatorjev vodita kabelski kineti širine 40 cm in globine 40 cm vse do stene od koder

poteka po kabelskih letvah in policah do transformatorske etaže. Pod transformatorsko

etažo poteka račva tlačnega cevovoda premera 1,60 m. Naklon padnega betona etaže mora

biti 1 %. Ob robovih mora biti izveden utor v katerega se bo stekala voda. Zaradi relativno

visoke temperature v prostoru predvidevamo da bo voda v ujetem utoru sproti izhlapevala.

27




Nad iztokom objekta je predviden AB balkon deb. 20 cm, širine 1,90 m dolžine 8,90 m, ki

bo konzolno vpet v strojnico. Dostop na balkon bo iz zunanje strani po jeklenih stopnicah.

Nad njim sta načrtovana dvižna kavlja – konzolno vpeta v steno strojnice za potrebe

manipulacije iztočne zapore.

Od stojnice se nadaljujeta masivni iztočni steni in vmesni steber, v katere bosta vgrajeni

zapornici. Zapornici se nalegata v talno ploščo sifonskega iztoka deb. min 80 cm. Objekt

strojnice je dilatiran od iztočnega objekta. Kontakt bo ustrezno tesnjen.

Transformatorska etaža na koti 215,80 m.n.v.

Transformatorska etaža je elastično podprta na zemeljsko podlago in naslonjena na

vertikalno steno. Na transformatorski etaži se nahajajo:

● ograjen obzidan transformatorski prostor z oljnim transformatorjem in tirnicami,

● vstop v tlačni cevovod premera 60 cm in

● kabelske kinete.

Tla v generatorski etaži morajo biti izvedena v naklonu 1 %, tako da bo omogočeno

odtekanje morebiti pronicajoče vode. Ob robovih mora biti izveden utor, ki bo speljan v

drenažni jašek. Transformatorska etaža je narejena kot AB plošča deb. 25 cm na elastični

podlagi, ločena od sten. Stiki s stenami so dobro tesnjeni. Plošča bo pred vplivi vlage

zaščitena s hidroizolacijo.

Stene transformatorske etaže so konzolno vpete v steno strojnice. Tak način izvedbe

omogoča omejitev posedkov, hkrati pa omogoča dostop do tlačnega cevovoda – račve z

relativno majhnimi gradbenimi posegi.

Opis konstrukcije strojnice

Leseno ostrešje je načrtovano kot enostavno trikotno vešalo. Ta je povezano s škarjami

naklona strešin 35º. Svetla širina razpona znaša 7,90 m. Ostrešje bo sestavljeno v naslednji

sestavi:

● imitacije opečne strešne kritine bobovec – termoizolirana profilirana pločevina,


● primarni nosilec z lomljeno osjo IPE 160 / raster na 4,00 m,

● sekundarni nosilec IPE 120.

Stene, plošče, podesti in nosilci strojnice bodo izvedeni iz armiranega betona. Vsa armirno

betonska konstrukcija strojnice bo izvedene po principu »bele kadi«. Razpoke na elementih

bodo omejena na 0,15 mm. Osnovni konstrukcijski elementi strojnice so:

● nosilne AB stene, širine 50 cm, višine od 4,00 m do cca. 10,00 m,

● nenosilne AB stene širine 40 cm, višine 4,00 m do cca. 10,00 m,

● AB plošča tlorisnih dimenzij 7,90 m × 5,30 m, deb. 50 cm na koti 215,80 m,

● AB plošča tlorisnih dimenzij 7,90 m × 10,30 m, deb. 80 cm na koti 210,10 m,

● masivni sifonski del ter

● žerjavna proga mostnega žerjava v dolžini cca. 15,20.

Stavbno pohištvo

Stavbno pohištvo obsega dobavo oken, vrat in zračnikov. Okna in vhodna vrata bodo iz

kovinskih profilov U = 1,30 W/m2K, dvoslojna stekla U = 1,10 W/m

2K. Zračniki bodo iz

vroče cinkane pločevine, prav tako vrata transformatorskega prostora. Predvidena je

vgradnja naslednjega stavnega pohištva:

● vhodna vrata – dvokrilna dim. višine 290,00 m, širine 300 cm (100 / 200 cm) z

vgrajenimi zračnimi žaluzijami,

● okno dim. 200 / 110 cm – 2 ×,

● okno dim. 90 / 110 cm,

● požarno varna vrat transformatorskega prostora R – 60 dim. (90 cm + 210 cm) /

220 cm iz pocinkane pločevine z zračniki spodaj. Površina zračnika spodaj cca. 2

m2,

● zračniki iz vroče cinkane pločevine 5,00 m2 – spodaj, 5,00 m

2 – zgoraj – vgrajeni v

stene strojnice.

Opis strojne, hidromehanske in elektro opreme

Oprema v objektu strojnice obsega naslednje:


● 2 turbini s pripadajočo premo, iztočni zapornici, kavelj, razsvetljavo, ozemljitve,

● elastika (fleksibilna spojka) gredi turbina / generator,

● predturbinski zaporni organ s hidravlično enoto,

● drenaži,

● prezračevanje, ogrevanje in hladilni sistem,

● kabelske trase in police,

● mostni žerjav,

● transformator,

● elektro in komandne omare.

Ključavničarski izdelki

Ključavničarski izdelki obsegajo dobavo in montažo:

● pohodni jeklenih stopnic širine 0,80 m, višinske razlike 6,00 m in stopnic širine 80

cm za dostop na balkon nad iztočnimi zapornicami,

● varnostne ograje višine 1,10 m,

● pohodnih rešetk kabelske kanalizacije z ogrodjem in

● pokrovov jaškov.

Opleski, podi in tlaki

Zunanje stene strojnice ne bodo posebej toplotno izolirane, saj bo strojnica zaradi potreb

po prezračevanju odprta (rešetke v vratih, steni). Zunanja stena bo ometana s finim

ometom deb. 1 cm, ter opleskana z nežnimi pastelnimi barvami. Notranji opleski bodo

pobarvani s pralno epoksidno barvo do višine 2,00 m. Predvideno je dvojno barvanje. Nad

višino 2,00 m je predvideno barvanje z barvo za betonske podlage. Na tleh strojnice bo

izveden olje odporni in protiprašni epoksidni premaz v sivem odtenku. Pod bo na etaži na

nivoju 215,80 m.n.v. dodatno ojačen z mikroarmiranimi vlakni.


3.3.4 Iztočni objekt MHE Markovci

Splošno

Iztočni objekt prestavlja AB konstrukcijo dolžine cca. 16,00 m, širine do 11,10 m. Širina

iztoka je pogojena z iztočno hitrostjo, ki je manjša od 1 m / s.28

Spodnja kota iztoka v reko

Dravo je predvidena na koti 208,10 m.n.v. Višina sten odvodnega kanala je prilagojena

koti terena; od cca. 6,60 m na začetku do 5,70 m na koncu iztoka v reko Dravo. Odvodni

kanal bo izveden kot škatlasta AB konstrukcija, zasnovan bo princip t.i. » belih kadi » z

omejitvijo razpok na 0,15 mm. Širini sten znašata 60 cm in 70 cm, talne plošče pa 80 cm.

Opisani iztočni objekt je prikazan na sliki 3.8. Iztok v strugo Drave bo izveden skozi

dolvodni krilni zid, za kar bo predvideno rušenje z diamantno žago. Rušenje dolžine cca.

11,00 m, višine 6,00 m, debeline stene od 0,60 m do 1,80 m.

Slika 3.8: Tloris iztoka.29

Iztočni objekt MHE Markovci, prikazan na sliki 3.9, je načrtovan med iztočnimi

zapornicami objekta, ter obstoječim dolvodnim krilnim zidom. Najnižja točka iztočnega

28


Iztok MHE Markovci, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMABV-7G/M05, Maribor, junij 2011.

29 Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PZR dokumentacija, Gradbena dela, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape



objekta je načrtovana na koti 207,50 m.n.v., ter se proti krilnemu zidu vpenja do kote

208,10 m. V krilnem zidu je predvideno zaklinjenje v širini 60 cm.

Slika 3.9: Vzdolžni prerez iztočnega objekta skozi steni.30

3.4 Lokacija in gradbena parcela

Investitor družba Dravske elektrarne Maribor, d.o.o. namerava v občini Markovci zgraditi

Malo hidroelektrarno. Predvideni objekt bo zgrajen na zemljiščih s parcelnimi številkami

837/1, 837/6. Gradbena parcela se nahaja na desnem bregu reke Drave ob obstoječem jezu

Markovci. Gradbena parcela je precej razgibane narave in nepravilne oblike. Njene

približne dimenzije znašajo 106,00 m × 58,00 m. Gradbena parcela zavzema površino

6.148,00 m2.31

30



31 Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Vodilna mapa, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape



3.5 Pripadajoča infrastruktura

3.5.1 Priključitev na električno in TK omrežje

Elektrarna bo priključena na javno SN omrežje napetosti 20 kV/0,4 kV na osnovi

pripadajočega soglasja Elektra Maribor32

. Priključek bo izveden v 20 kV/0,4 kV stikališču

v upravni zgradbi, v katerem bo nameščena energetska, krmilna in zaščitna oprema

ločilnega mest in energetska ter merilna oprema merilnega mesta. Elektrarna bo s

stikališčem povezana z 20 kV/0,4 kV vodnikom. Elektrarna bo obratovala brez posadke –

daljinsko. Zaradi česar bo objekt preko optičnega vodnika (optični dvojček) povezan s

komandno zgradbo na desnem bregu.

Ob strojnici bosta potekala 20 kV/0,4 kV kablovod in optični vodnik v PVC trojčku 3 × Ø

160 mm v dolžini in cca. 170,00 m; od tega cca. 16,00 m v zemljini, cca. 30,00 m v asfaltni

površini v zaščitni cevi v kontrolnem hodniku v jezu Markovci vse do komandnega

prostora na levem bregu.

3.5.2 Vodovod, kanalizacija in odvodnjavanje

Na objektu nista predvidena vodovod in priključek za kanalizacijo. Odvodnjavanje

meteorne vode vtoka bo potekalo preko točkovnih požiralnikov, ki bodo preko lovilca

lahkih tekočin speljani v Ptujsko jezero. Meteorna voda iz strehe strojnice ne bo

kontaminirana, zato bo preko peskolovilca speljana direktno v iztok. Manipulativni plato

strojnice bo gramoziran, zato ne obstaja potrebe po izvedbi posebnega sistema

odvodnjavanja, saj bo voda poniknila.33

32

Elektro Maribor, d.d., Soglasje za priključitev, št. 544953, Maribor, z dne 22.9.2008.


št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-5X/M01, Maribor, februar 2011.


3.6 Zunanja ureditev in dostopnost

3.6.1 Zunanja ureditev okoli vtočnega objekta in tlačnega cevovoda

Zunanje ureditve vtočnega objekta obsegajo ureditve prometnih površin in ograjnega

območja vtoka. Prometna površina okoli vtočnega objekta bo asfaltirana in izvedena v

naslednjem obsegu:

● spodnja nosilna nevezna plast deb. 30 cm iz zmrzlinsko odpornega drobljenca,

granulacije do 125 mm,

● zgornje nosilne nevezne plasti – proda, deb. 20 cm, granulacije 4 / 32 mm,

● vezane nosilne plasti asfalta, deb. 5 cm,

● vezane obrabne plasti asfalta, deb. 3 cm.

Na prometnih površinah bo postavljena odbojna ograja. Dostop do elektrarne bo zagrajen.

Na območju kjer bodo zaradi izvajanja del potrebne odstranitve ograje, bo po končanju del

nameščena nova. Ograjno območje vtoka bo ograjeno s panelno kovinsko ograjo, višine

2,00 m, ocenjene mase 90 kg / m. Vstop v ograjeno območje bo možen preko dvokrilnih

vrat dim. 2,00 m × 3,00 m. Ob območju vtoka bo postavljen kontejner plavja prostornine

7,00 m3. Izcedna voda iz kontejnerja plavja bo ponikovala v ponikovalnici na koti cca.

216,00 m.n.v. Dostop do samega vtoka bo ograjen s panelno kovinsko vroče cinkano

ograjo, višine 1,20 m. Območje bo varovano z varovalno avtomobilsko odbojno ograjo,

dolžine 50,00 m in bo asfaltirano v sledečem obsegu:

● spodnja nosilna nevezna plast deb. 30 cm iz zmrzlinsko odpornega drobljenega,


● zgornje nosilne nevezne plasti – prodca, deb. 20 cm, granulacije 4 / 32 mm,

● vezane nosilne plasti asfalta, deb. 5 cm,

● vezane obrabne plasti asfalta, deb. 3 cm.

Po končanih delih na objektu tlačnega cevovoda je predvideno humusiranje odkopanih

površin z izkopanim materialom ter zatravitev z avtohtonim rastlinjem. Ocenjena površina

humusiranja in zatravljanja znaša cca. 1000 m2.


3.6.2 Zunanja ureditev okoli strojnice

Zunanje ureditev strojnične zgradbe obsega ureditev manipulativnega prostora. Obstoječa

ograja na območju strojnice v dolžini 230,00 m se odstrani in nadomesti z novo panelno

ograjo – višine 2,00 m. Vstop v območje bo možen skozi dvokrilna vrata širine 3,00 m.

Plato bo urejen z gramoziranjem. Plato površine cca. 300 m2 bo izveden predvidoma v

naslednji sestavi:34

● spodnja nosilna nevezna plast deb. 30 cm iz zmrzlinsko odpornega drobljenca,


● zgornje nosilen nevezne plasti - proda deb. 20 cm, granulacije 4 / 32 mm.

Ob steni je načrtovana postavitev AB jaška hladilne vode dim. 150 / 200 cm, globine 200

cm, nosilnost pokrova 250 kN, dim. 80 / 80 cm.

3.6.3 Dostopnost do načrtovanega objekta

Sam objekt je dostopen iz dveh smeri. Iz SV oz. iz smeri Markovci je dostopen preko

kanala HE Formin in preko samega jezu Markovci. Cestišče preko teh dveh ovir je zelo

ozko, zato je omogočen samo izmeničen enosmerni promet. Za izogibališča je posrbljeno.

Prvo je locirano med obema ovirama, na tako imenovanem ustavitvenem platoju. Na

ustavitvenem platoju pred upravno zgradbo DEM – a so locirani parkirni prostori. Ti so

namenjeni za parkiranje delavcev, ki izvajajo servisne storitve. Drugo izogibališče je

locirano za jezom Markovci. Ta cesta ni primerna za težko mehanizacijo, zato pa je cesta,

ki se razprostira proti zahodu toliko primernejša. Govorimo o cesti, ki poteka iz Vidma pri

Ptuju do Markovcev (jez).

34

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti,

št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-5X/M01, Maribor, februar 2011.


3.7 Inštalacije v objektu

3.7.1 Elektro inštalacije

Vse inštalacije za ozemljevanje objekta temeljijo na tehničnih izračunih in

dimenzioniranju, ki so bili podani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD

izdelanega v decembru 2010.35

V ta namen smo v ta načrt poleg splošnih dispozicijskih

risb ozemljevanja priložili še detajlne risbe z načini ozemljevanja. Na elektrarni bo

ozemljitveni sistem izveden po osnovnem zaščitnem ukrepu združenih zaščitnih in drugih

ozemljitev. Tako so med seboj združene:36

● SN zaščite,

● NN obratovalne,

● ozemljitev za izenačevanje potencialov,

● strelovodne ozemljitve,

● ozemljitve drugih infrastrukturnih medijev,

● ozemljitev opreme vtočnega objekta,

● ozemljitev opreme iztočnega objekta,

● ozemljitev zunanje razsvetljave,

● ozemljitev zunanje ograje kompleksa MHE.

Na elektrarni se mora izvesti temeljna ozemljila v beton, globinska vkopana ozemljila,

druga talna ozemljila in ozemljitve za izenačevanje potencialov med postroji in napravami.

Glavnina težke energetske opreme, kot so generatorji, transformatorji, imajo za

ozemljevanje vnaprej predvidenih več ozemljitvenih mest. Ta ozemljilna mesta so

označena z ustrezno markico z ozemljitvijo. Vsa ta mesta je obvezno povezati s centralnim

ozemljilom za izenačitev potenciala. Ozemljevanje kovinskih omar mora biti izvedeno

tako, da so vsi neaktivni kovinski deli omare, ki v normalnem obratovanju nikoli ni pod

35

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, elektrogradbene inštalacije, elektrogradbene

inštalacije, razsvetljava in ozemljitev, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-5X/M02, Maribor,

december 2010.

36 Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PZI dokumentacija, načrt električnih inštalacij in električne opreme, št.

projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-7E/M02, Maribor, junij 2011.


napetostjo, ozemljeni. To so vsi prevodni konstrukcijski deli omar in ohišja vseh v omari

vgrajenih energetskih in krmilnih naprav.

3.7.2 Strojne inštalacije

Na MHE Markovci bodo izvedene naslednje strojne inštalacije. V strojnico bosta

nameščeni neregulirani cevni S turbini. Njuna izvedba bo horizontalna. Nazivna moč

posamezne turbine znaša 450 kW. Turbina bo spojena z generatorjem z elastično spojko.

Spojka mora omogočati manjša odstopanja v ravninah gredi, ter omogočati prenos

minimalnega momenta, ki znaša 10.000 Nm. Predturbinski zaporni organ je namenjen

regulaciji pretoka med zagonom in zaustavitvijo turbine. Vse zaščitne funkcije turbine so

povezane s hidravlično enoto upravljanja ventila. Ta mora biti nameščen na koti 210,30

m.n.v. Ležaji ventila morajo biti izvedeni s samo – mazalnimi pušami.37

Drenažni sistem je dimenzioniran tako, da lahko prazni vso pronicajočo in drenažno vodo

iz drenažnega jaška. Vendar ne manj kot z hitrostjo 5 l/s z dobavno višino minimalno 7,00

m. Hladilni sistem za hlajenje generatorja bo zaprtega tipa, olje ki se bo uporabljalo pa bo

biološko razgradljivo. V objektu strojnice se mora vgraditi tudi ogrevalno – prezračevalni

sistem. Ta mora zagotavljati minimalno temperaturo strojnice 10ºC in maksimalno

temperaturo 35 ºC.

37

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, načrt strojnih inštalacij in strojne opreme, št. projekta

HIMA-06-2009, št. mape HIMA-5X/M01, Maribor, februar 2011.


4 PREUČITEV POGOJEV ZA GRADNJO OBJEKTA

4.1 Lokacijska informacija

Lokacijska informacija, izdana za gradnjo objektov in izvajanje drugih del, je veljavna tudi

za namen prometa z nepremičninami in namen določitve gradbene parcele k obstoječim

objektom. Velja do uveljavitve sprememb prostorskega akta.38

4.1.1 Vrsta objekta in zemljiške parcele, ter občinski lokacijski načrt

Zgradil se bo nov gradbeno inženirski objekt. Objekt je kompleksi industrijski objekt –

tako imenovani energetski objekt. Mala hidroelektrarna moči cca. 800 kW se bo zgradila

za izkoriščanje ekološko sprejemljivega pretoka reke Drave na lokaciji jez Markovci.

Parcele za katere se izdaja lokacijska informacija ležijo v k.o. Markovci in k.o. Nova vas

pri Markovcih. V k.o. Markovci so to parcele s št. 837/1 (jezero), 837/5, 837/6. V k.o.

Nova vas pri Markovcih je to parcela s št. 837/16 (vodotok). Območje parc. št. 837/1 k. o.

Markovci ureja Odlok o medobčinskem lokacijskem načrtu za del območja Ptujsko jezero

in del reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega

kanala hidroelektrarne Zlatoličje: za del območja P11-R11 Jezero v Mestni občini Ptuj in

del območja P13-R1 Jezero v Občini Markovci.39

38

Skupna občinska uprava Ptuj, Lokacijska informacija za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na

zemljiščih ali objektih, št. 3501-220/2008 (5009), Ptuj, z dne 6.2.2008.

39 Odlok o medobčinskem lokacijskem načrtu za del območja Ptujsko jezero in del reke Drave severno od

Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje: za del

območja P11-R11 Jezero v Mestni občini Ptuj in del območja P13-R1 Jezero v Občini Markovci, Uradni

list RS, št. 23/2007, z dne 16.3.2007.


4.1.2 Podatki o namenski rabi prostora

Naslednji seznam prikazuje osnovno namensko rabo parcel namenjenih za gradnjo

obravnavanega objekta:

● parcela št. 837/1 k. o. Markovci se nahaja v območju vodnih zemljišč P13 – R1

Jezero,

● parcela št. 837/5 k. o. Markovci se nahaja v območju poselitve, in sicer v območju

stanovanj,

● parcela št. 837/6 k. o. Markovci se nahaja v območju vodnih zemljišč P11 – R1

Jezero, ter v območju gospodarske, natančneje prometne infrastrukture,

● parcela št. 837/16 k. o. Nova vas pri Markovcih se nahaja v območju vodnih

zemljišč P11 – R1 Jezero.

4.1.3 Vrste dopustnih dejavnosti in gradenj

Iz naslednjega seznama so razvidne dopustne dejavnosti na območju vodnih zemljišč P13 –

R1:

● energetske,

● vodnogospodarske,

● športnorekreacijske,

● turistične,

● naravovarstvene in

● znanstveno – raziskovalne dejavnosti.

V kmečko oz. kmečko – stanovanjskih naseljih in razpršeni gradnji se dopuščajo naslednje

vrste gradenj: 40

● obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav,

40

Skupna občinska uprava Ptuj, Lokacijska informacija za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na

zemljiščih ali objektih, št. 3501-220/2008 (5009), Ptuj, z dne 6.2.2008.


● novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih in javnih objektov, ter objektov s

pisarniško – poslovno dejavnostjo,

● spreminjanje namenske rabe objektov in naprav.

4.1.4 Podatki o varovanju in omejitvah po posebnih predpisih

Omenjeno območje se nahaja v varovanem območju celinskih voda 1. reda. V ta red spada

reka Drava. Opredeljen je z predpisom o zakonu o vodah. Naslednja vrsta varovanega

območja sta naravna vrednota državnega pomena in naravna vrednota lokalnega pomena.

Predmet varovanega območja sta Ptujsko Jezero in Stara Drava. Opredeljuje ga nov

predlog o zavarovanju. Varovano območje EPO Drava in posebno varovano območje sta

opredeljena z Uredbo o ekološko pomembnih območjih41

in z Uredbo o posebnih

varstvenih območjih. 42

Omenjena je Natura 2000.

Za gradnjo obravnavanega objekta oz. organizacijo gradbišča so v odloku43

določene

sledeče določbe. Osvetlitev na gradbišču se naj izvede s svetili, ki ne sevajo UV svetlobe

in so oblikovana tako, da osvetljujejo samo talne površine, ne pa tudi neba. S tem

preprečimo negativne vplive na nočno aktivne ali seleče ptice in žuželke. Z gradnjo

nikakor ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno

predvideni posegi. Posege v času gradnje je potrebno izvajati tako, da bodo prizadete čim

manjše površine tal. Pri gradnji se morajo uporabljati transportna sredstva in gradbeni

stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi

neškodljivosti za okolje. Zaradi gradnje se kakovost voda in vodni režim na vplivnem

območju ne smeta poslabšati. Gradbena dela se morajo izvajati na način, da se prepreči

41

Uredba o ekološko pomembnih območjih, Uradni list RS, št. 48/04, z dne 30.4.2004.

42 Uredbo o posebnih varstvenih območjih, Uradni list RS, št. 43/08, z dne 5.5.2008.

43 Odlok o medobčinskem lokacijskem načrtu za del območja Ptujsko jezero in del reke Drave severno od

Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje: za del

območja P11-R11 Jezero v Mestni občini Ptuj in del območja P13-R1 Jezero v Občini Markovci, Uradni

list RS, št. 23/2007, z dne 16.3.2007.


onesnaževanje vode; izvajalec mora imeti pripravljen načrt44

za učinkovito ukrepanje v

primeru razlitij polutantov (goriva, olja in druge za vodne vire škodljive suspenzije) . Med

gradnjo je potrebna ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav ter drugih objektov.

Po končani gradnji mora izvajalec del sanirati vse morebitne poškodbe, nastale zaradi

gradnje in odstraniti ves neporabljen material. V primeru nezgode je dolžan zagotoviti

takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.

4.2 Gradbeno dovoljenje

Na zahtevo investitorja Dravske elektrarne Maribor, d.o.o. je Upravna enota Ptuj, Oddelek

za okolje in prostor izdal gradbeno dovoljenje za novogradnjo MHE Markovci. Gradbeno

dovoljenje je bilo izdano dne, 9.3.2011. V gradbenem dovoljenju so zajeti naslednji

podatki:45

● podatke o objektu,

● zahtevnost gradnje,

● namembnost objekta,

● lokacija predvidene gradnje,

● način zagotovitve minimalne komunalne oskrbe,

● soglasja,

● veljavnost gradbenega dovoljenja,

● priloge (načrti, elaborati).

V gradbenem dovoljenju je omenjeno, da se bo v času gradnje elektrarne povečala stopnja

hrupa, vendar ne bo presegala dovoljenih mejnih raven hrupa za posamezna obdobja

dneva. Dovoz do javne prometne komunikacije se uredi preko parcele št. 837/6 k.o.

Markovci. Cesto telo se izvede kot novo grajena makadamska pot v dolžini 40 ,00 m.

Makadamska pot se izvede tako, da se zagotovi nosilnost 10 t in širina 5,00 m. Omenjeno

je tudi, da je potrebno zagotoviti vse minimalne odmike med objekti, ter da je potrebno

44

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, št.

projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-5P/M01, elaborat št. HIMA-5P/01, Maribor, februar 2011.

45 Upravna enota Ptuj, Gradbeno dovoljenje, št. 351-126/2011-7 (04064), Ptuj, z dne 9.3.2011.


zagotoviti strelovodno napravo. Pred strojnično zgradbo se uredi makadamski

manipulativni plato površine cca. 300 m2. Za potrebe parkiranja se koristijo obstoječa

parkirišča pred upravno zgradbo DEM, d.o.o. jezu Markovci.

4.3 Poročilo o rezultatih geotehničnih preiskav in pogojih temeljenja

Terenske in laboratorijske geotehnične preiskave za ugotovitev sestave tal in povišanega

piezometričnega nivoja so bile opravljene v oktobru 2010. Terenska raziskovalna dela pri

izvedbi dveh sondažnih vrtin, ter pri vgraditvi in aktiviranju piezometrov je opravilo

podjetje Geodril, d.o.o. iz Maribora.46

Na lokaciji desnega boka jezu so se že v preteklosti pojavljale manjše težave z

vodotesnostjo omočene površine desnega boka ob akumulaciji, ki pa se po rezultatih le

občasnih meritev niso odražale v povišanih vodostajih v piezometrih na vplivnem

območju. Med izvedbo sondažnih del dne, 28.10.2010 je bil izmerjen nivo talne vode.

Ugotovljeno je bilo da se nivo talne vode nahaja na koti 209,78 m.

Temeljna tla na območju jezu Markovci sestavljajo dravski sedimenti kvartarne starosti.

Na površju se pod tanko plastjo humusa nahajajo gramozne zemljine z majhno količino

drobnih frakcij premera D < 0,075 mm. Zato je vodonosna plast vse do gladine dobro

prepustna. Oslabitev v tleh in malenkostno povišan nivo talne vode je izmerjen le v

neposredni bližini jezovne zgradbe. Pri oddaljenosti cca. 6,00 m do 8,00 m povišan nivo

talne vode ni bil zaznan. Zato ocenjujemo, da je pojav lahko bolj ali manj lokalne narave,

ki skoraj ne more ogroziti stabilnosti objekta.

Strojnica MHE okvirne velikosti 11,00 × 10,00 m2 bo temeljena na AB temeljni plošči na

dveh nivojih (209,50 m zgornji, ter 206,00 m spodnji del). Spodnji del temeljne plošče ob

izpustnem koritu bo segal cca. 3,00 m pod stalni nivo talne vode in zato bo potrebno

46

Škrabl, S., idr.: Poročilo o rezultatih preiskav in pogojev temeljenja MHE ob desnem boku jezu Markovci,




celotno območje strojnice vključno z območjem z AB koritom pod njo zavarovati pred

vdorom vode z neprepustno zaveso oz. pregrado (jet grouting, jeklene zagatne stene).

Iz poročila lahko ugotovimo, da je primerna lokacija za gradnjo objekta na platoju pod

bokom zemeljske pregrade oz. pod nasipom prometnice, ki poteka preko obravnavanega

jezu. Črpanje vode iz odprte gradbene jame na tem območju ni najprimernejša rešitev za

izvedbo del pod nivojem talne vode, vendar je iz ekološkega in varnostnega vidika

ustrezna.

Pri izvedbi tega objekta je potrebno zagotoviti geomehanski nadzor, ki bo sproti spremljal

sestavo temeljnih tal na območju izkopov po nivojem talne vode. Predvsem pa je potrebno

zagotoviti dobro zbitost tal pod celotno AB ploščo strojnice, ki je predvidena na dveh

bistveno različnih višinskih nivojih. Za preprečitev morebitnih škodljivih vplivov izpiranja

gramoznih zemljin je potrebno predvideti tesnenje na celotnem območju strojnice in AB

korita na območju odvodnega kanala pod njo.

4.4 Varnostni načrt

Varnostni načrt mora po zakonu pripraviti naročnik. V našem primeru so to Dravske

elektrarne Maribor, d.o.o. Obravnavan varnostni načrt zajema predvsem naslednja temeljna

poglavja:47

● osnovne podatke o investitorju,

● opis izbranih in uporabljenih tehnologij gradnje,

● opis in načrt ureditve gradbišča,

● določitev delovnih mest, na katerih je večja nevarnost za življenje in zdravje

delavcev ter vrste potrebne osebne varovalne opreme,

● smernice za usklajevanje interakcije z aktivnostmi v neposredni bližini gradbišča.

V varnostnem načrtu so opredeljena dela na gradbišču. Gradbena dela se lahko začnejo

izvajati šele po vzpostavitvi omejitve dostopa in zavarovanju nevarnih mest. Dostop na

47

Bandur, V., idr.: Jez Markovci, izgradnja MHE, varnostni načrt, št. projekta DEMA-7X/01, št. mape

DEMA-7X/M01, Maribor, april 2011.


gradbišče bo omejen z vseh možnih dostopnih smeri. Omejen bo z obstoječo ograjo jezu in

z nov gradbeno ograjo pri gradbeni jami MHE. V primeru izvajanja del izven obstoječe

ograje gradbišča, je potrebno predvideno območje dela pred začetkom del ograditi, označiti

in omejiti dostop. Na gradbišču se lahko nahajajo le delavci in druge osebe, ki so

evidentirane pri vodstvu gradbišča. Delavci, ki na gradbišču opazijo osebe, za katere

domnevajo, da so na gradbišču brez vednosti vodstva gradbišča, te osebe opozorijo, naj

zapustijo gradbišče ter o dogodku obvestijo vodja gradbišča.

4.5 Soglasja

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. – DARS, je na zahtevo investitorja

Dravske elektrarne Maribor, d.o.o. izdala soglasja k projektni dokumentaciji PGD za

objekt MHE Markovci.48

Soglasodajalec gradnji načrtovanega objekta ne nasprotuje,

poudarja pa da se morajo rešitve za MHE izvesti na način da ne bo potrebnih dodatnih

varstvenih ukrepov na predvideni cestni mreži. V primeru rekonstrukcije glavne ceste je

dolžan vse stroške investicije pokriti investitor.

V soglasju je predvsem pomembna ugotovitev, da se na obravnavanem območju načrtuje

glavna cesta Ptuj – Markovci, za katero je sprejet Program priprave državnega lokacijskega

načrta. Izdelana je tudi študija variant s predlogom najustreznejše variante rešitve. Zaradi

načrtovane gradnje objekta, rešitev za načrtovano glavno cesto Ptuj – Markovci »Varianta

jug 1« ne bo onemogočena.

ELES Elektro Slovenija, d.o.o., je izdalo soglasje na zahtevo investitorja za izdajo

projektnih pogojev k predvidenemu objektu MHE Markovci.49

Ugotovljeno je, da

načrtovana gradnja ne bo posegala v bližino visokonapetostnih naprav 110 kV, 220 kV oz.

400 kV. Predviden objekt bo oddaljen od visokonapetostnih naprav cca 1200 m.

48

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., soglasje k projektni dokumentaciji za objekt MHE

Markovci, št. 3517D-59/09-DPPVO/VD-586, Celje,z dne, 20.10.2011.

49 ELES Elektro Slovenija, d.o.o., soglasje za izdajo projektih pogojev k predvidenemu objektu MHE

Markovci, št. 54217532/vk, Ljubljana, z dne, 24.7.2009.


Telekom Slovenije, d.d., je na zahtevo investitorja izdal soglasje k projektnim rešitvam za

objekt MHE Markovci. Soglasodajalec investitorju sporoča, da so rešitve za prestavitev

TK omrežja ustrezne. Z dopisom pa ga tudi svari, da je dolžan najmanj 30 dni pred

pričetkom del o tem obvestiti skrbniško službo Telekoma Slovenije.50

Komunalno podjetje Ptuj, d.d., je na zahtevo investitorja izdalo soglasje za priključitev na

javni vodovod in oskrbo s pitno vodo.51

V soglasju je podano, da je potrebno upoštevati

vse pogoje, ki so bili predhodno izdani s soglasjem52

.

Geoplin plinovodi, d.o.o., je na zahtevo investitorja izdalo soglasje za gradnjo objekta

MHE Markovci.53

Podana je ugotovitev, da posegi v obravnavanem območju ne segajo v

nadzorovani oz. varnostni pas obstoječih ali predvidenih prenosnih plinovodov. Zato v

danem primeru ni projektnih pogojev, niti ni potrebe po soglasju k projektnim rešitvam.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje je v zadevi

gradnje objekta MHE Markovci, na zahtevo stranke, izdalo zahtevo za naslednje

naravovarstvene pogoje:54

● zemljino je potrebno odlagati neposredno ob trasi izkopa. Višek in odpadni

gradbeni material je potrebno dokončno deponirati izven območja Nature 2000, in

sicer na določeni lokaciji odlagališča,

● dovozne poti ni dovoljeno asfaltirati, pač pa le utrjevati z gramozom,

● predvideni plati ni dovoljeno utrjevati z betonom ali asfaltom,

50

Telekom Slovenije, d.d., Sektor za vzdrževanja omrežja in zagotavljanje storitev, center za vzdrževanje

omrežja in zagotavljanje storitev Maribor, soglasje k projektnim rešitvam št. 1309/2010-MB-VK, št.

soglasja 38/04-vk-00121201007220011, Maribor, z dne 23.7.2010.

51 Komunalno podjetje Ptuj, d.d, soglasje h gradnji MHE Markovci, št. 203-GM/2010, Ptuj, z dne 10.8.2010.

52 Komunalno podjetje Ptuj, d.d., soglasje k izdaji projektnih pogojev, št 172-GM/2009, Ptuj, z dne

27.07.2009.

53 Geoplin plinovodi, d.o.o., soglasje k projektnim rešitvam, št. S09-4837R-MP7RKP, Ljubljana, z dne

29.12.2009.

54 Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, naravovarstveno soglasje, št. 35620-4717/2010-4,

Ljubljana, z dne 25.8.2010.


● v času gradnje je potrebno zagotoviti vse tehnične in druge ukrepe za preprečitev

odtekanja nečistoč v vodotok,

● razsvetljavo je potreb načrtovati tako, da se uporabljajo žarnice z čim nižjim

deležem UV svetlobe in taka konstrukcijska svetila, ki omogočajo osvetljevanje

talne površine, ne osvetljujejo pa neba in širše okolice. Svetila naj bodo opremljena

s svetlobnimi tipali in se vklapljajo le po potrebi,

● investitor oz. izvajalec del mora v 8 dneh pred pričetkom del obvestiti pristojni

Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor in mu omogočiti spremljanje stanja v

času izvedbe del, ter preveritev pogojev o tehničnem pregledu.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za

opravljanje z vodami, oddelek porečja reke Drave je v zadevi gradnje objekta MHE

Markovci izdalo vodno soglasje.55

Pogoji tehnične narave zahtevajo, da se izdela projektna

dokumentacija. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljena mora vsebovati hidrološko

hidravlično presojo vodnega režima iz katerega bo razviden vpliv izgradnje in delovanje

MHE na obstoječi vodni režim, ter ustrezno prikazati vse ukrepe k preprečitvi škodljivih

vplivov na vode in vodni režim. Objekt strojnice mora biti umeščen v nepoplavnem

območju. Vsi objekti vezani na delovanje MHE morajo imeti zavarovanje pred erozijskim

delovanjem vode.

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je izdalo

soglasje k projektnim rešitvam za pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar le za objekte,

za katere je predpisana izdelava študije požarne varnosti.56

Iz soglasja je razvidno, da za

objekt MHE Markovci študija požarne varnosti ni obvezna in s tem je odobrena pridobitev

projektnih pogojev.

55

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, urad za upravljanje z vodami, oddelek porečja reke

Drave, vodno soglasje, št. 35507-2495/2010-2, Ljubljana, z dne 10.8.2010.

56 Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, soglasje k projektnim

rešitvam, št. 351-2455/2009-2, Ljubljana, z dne 22.7.2009.


Zavod za varstvo dediščine Slovenije je izdalo soglasje o kulturnovarstvenih pogojih.

Vendar je iz soglasja razvidno, da za načrtovan poseg iz vidika varovanja nepremične

kulturne dediščine ni kulturnovarstvenih pogojev.57

Zavod za ribištvo Slovenije je na zahtevo investitorja izdalo soglasje k projektni

dokumentaciji za gradnjo MHE Markovci.58

Soglasodajalec daje pozitivno soglasje k

projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljena za novo gradnjo, objekt MHE

Markovci.

Elektro Maribor, d.d., je izdal soglasje za priključitev za objekt MHE Markovci na

vodotoku Drava. Soglasodajalec v ugotovitvenem postopku ugotavlja, da bo v javno

omrežje ELES Elektro Slovenija, d.o.o. oddana celotna proizvedena energija. Vendar za

priključitev elektrarne v javno omrežje mora investitor rekonstruirati transformatorsko

postajo in jo vključiti v nov 20 kV kablovod RTP Ptuj – TP Obrtna cona Novi Jork. V SN

stikališču mora zmontirati potrebno merilno – stojno polje, kjer bo izvedeno ločilno mesto

ter meritve oddane energije v javno omrežje. Transformatorska postaja bo namenjena tudi

za potrebe odjema električne energije lastne porabe elektrarne in jazu Markovci.

Soglasodajalec investitorja opozarja, da mora pred priključitvijo elektrarne pridobiti še

soglasje za priključitev za napajanje za lastne potrebe. 59

Občina Markovci, Občinska uprava je na zahtevo investitorja izdalo pozitivno soglasje k

projektni dokumentaciji PGD za gradnjo MHE Markovci.60

Izdala je tudi soglasje na

57

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, soglasje o kulturnovarstvenih

pogojih, št. MK-2324/2009, Maribor, z dne 7.8.2009.

58 Zavod za ribištvo Slovenije, soglasje k projektni dokumentaciji za gradnjo MHE Markovci, št. 420-

223/2009/8, Ljubljana, z dne 15.11.2010.

59 Elektro Maribor, d.d., Soglasje za priključitev, št. 544953, Maribor, z dne 22.9.2008.

60 Občina Markovci, Občinska uprava, Soglasje k projektni dokumentaciji PGD za gradnjo MHE Markovci,

št. 351-0023/2010.


predhodno vloženi zahtevek od investitorja, za podaljšanje popolne zapore lokalen ceste

LC – 456211.61

Soglasodajalec daje pozitivno soglasje k podaljšanju popolne zapore lokalen ceste, vendar

pod naslednjimi pogoji. Popolna zapora se podaljša in izvede od 15.12.2011 do 15.2.2012.

Zaporo ceste izvede Cestno podjetje Ptuj, d.d., v skladu s predhodno izdelanim Elaboratom

prometne ureditve.62

V času gradnje je potrebno omogočiti obvoz za kmetijsko

obdelovalne stroje. Prosilec zapore odgovarja za vso škodo na materialu ali ljudeh, ki bi

nastale ob zaprtem delu ceste, zaradi neustrezne signalizacije prometa ali karkoli drugega,

kar bi nastalo v času zapore. Zaporo in obvoz mora objaviti preko občil obveščanja, in

obvestiti pristojno policijsko postajo. Preko zaprtega dela območja oz. na območju je

potremo zagotoviti možnost dostopa morebitnim intervencijskim vozilom oz. prevozom.

Zapora mora biti izvedena v skladu s sporazumom.63

4.6 Gradbena pogodba

Gradbena pogodba je pogodba sklenjena med investitorjem in izvajalcem, katere predmet

je gradnja obravnavanega objekta. V tem primeru je pogodba bila sklenjena med družbo

Dravske elektrarne Maribor, d.o.o., in podjetjem Granit, d.d.

Gradbena pogodba je sestavljena iz naslednjih glavnih določb:64

● obseg pogodbenih del,

● pogodbena cena,

61

Občina Markovci, Občinska uprava, Soglasje za podaljšanje popolne zapore lokalne ceste LC-456211, št.

351-0015/2011.

62 Mikl, D., idr.: Elaborat prometne ureditve, Začasna prometna ureditev obvoza za osebna vozila v času


Maribor, maj 2011.

63 Občina Markovci, Občinska Uprava, Sporazum o izgradnji in vzdrževanju obvozne poti v času gradnje

MHE Markovci, št. 371-031/2011, z dne 6.9.2011.



2011.


● obračun in plačilo izvedenih del,

● pogodbeni roki in pogodbena kazen,

● obveznosti pogodbenih strank,

● izpolnjevanje obveznosti do podizvajalcev,

● zavarovanje,

● pogodbeni prevzem del,

● garancijska doba,

● odstop od pogodbe.

Pogodbena dela obsegajo naslednje glavne sklope:

● skupna gradbena dela,

● gradbena dela za vtočni objekt,

● gradbena dela za dovodni sistem,

● gradbena dela za strojnično zgradbo,

● gradbena dela za iztočni objekt,

● gradbene elektro instalacije,

● gradbene strojne instalacije.

Popoln obseg del in dobave, vključno z vsemi relevantnimi tehničnimi podatki, zahtevami

in pogoji je podan v razpisni dokumentaciji.

Pogodbena cena za dela je določena po sistemu fiksnih cen za merske enote za posamezne

vrte del. Sistem fiksnih cen pomeni, da se cena po enoti mere za dela po sklenitvi pogodbe

ne bo spremenila tudi, če se zvišajo cene posameznih elementov. V pogodbeni ceni so

zajeti vsi stroški za popolno in kvalitetno dokončanje prevzetih del in vsi ostali stroški po

zahtevah razpisanih pogojev.

Izvajalec bo za opravljena dela izstaviti račun. Izvedena dela bo izvajalec obračunal z

mesečnimi situacijami in končno situacijo. Z mesečnimi situacijami bo izvajalec obračunal

mesečno izvedena dela na podlagi potrjene knjige obračunskih izmer. Izvajalec bo izstavil

situacijo do 5. v tekočem mesecu za pretekli mesec.

Pogodbeni stranki soglašata, da je šteti izvajalčevo zamudo, če izvajale ne opravi dobav in

ne izvede del v navedenih rokih. Za vsak dan zamude je izvajalec dolžan naročniku plačati


pogodbeno kazen, zaradi nepravočasne izpolnitve pogodbe. Naročnik ima pravico

zahtevati od izvajalca za vsak zamujen dan za vsak pogodbeni rok kazen v višini 0,2 %

neto pogodbene cene, vendar največ do 10 % skupne neto pogodbene cene.

Pri izvedbi del izvajalec sodeluje z naslednjimi podizvajalci:

● Teo-ten montaža, d.o.o., Ulica 5. prekomorske brigade 17, 9240 Ljutomer,

● Teleshop, d.o.o., Ulica heroja Staneta 10, 2000 Maribor,

● Panel, d.o.o., Pekel 32d, 2211 Pesnica pri Mariboru,

● Krajnc Miran, s.p. – Miral, Specialna gradbena dela, Dravinjski vrh 63, 2284

Videm pri Ptuju.

Pogodbeni stranki se dogovorita, izvajalec pa s tem izrecno soglaša, da bo naročnik delo

podizvajalca plačal direktno podizvajalcu. Izvajalec mora pred začetkom opravljanja

pogodbenih del zavarovati svojo odgovornost za škodo in jo imeti zavarovano ves čas

trajanja pogodbenega razmerja oz. do primopredaje pogodbenih del. Dolžan je zavarovati

tudi dodatne nevarnosti (poplava, visoka voda, zemeljski plaz, ipd.). Dolžan je tudi

naročniku predložit vinkulacijsko potrdilo v prid naročnika za vsa jamstva navedena na

zavarovalni polici.

Ob dokončanju del po pogodbi mora izvajalec pisno obvesti naročnika, da so dela

zaključena. Prevzem izvršenih del opravijo pooblaščeni obeh pogodbenih strank, ter

nadzorni organ. O prevzemu se sestavi zapisnik – Potrdilo o prevzemu, ki ga podpišejo

pooblaščenci.

Izvajalec jamči, da bo prevzeta dela opravil tako, da bodo v celoti in v vseh svojih delih

ustrezala zakonskim in tehničnim predpisom ter standardom. Jamči, da bo pri gradnji

uporabljal samo atestirane materiale ustrezne kakovosti in sodobne metodne postopke.

Izvajalec odgovarja za morebitne napake za dela po pogodbi, 2 leti od pogodbenega

prevzema del, 10 let pa za solidnost gradnje in streho objekta. Za skrite napake, ki se

pokažejo v garancijski dobi, je naročnik dolžan obvestiti izvajalca brez odlašanja. Ta pa je

k odpravi pomanjkljivosti dolžan pristopiti nemudoma in jih odpraviti na svoje stroške.

Naročnik lahko odstopi od pogodbe s pisnim obvestilom, če izvajalec dela ne izvaja

strokovno in skladno s pogodbo ali ne more izpolniti pogodbene obveznosti. V tem


primeru odstop prične veljati 8 dni od dneva, ko je izvajalec prejel pisno izjavo o odstopu.

V primeru odstopa od pogodbe bo naročnik plačal le tista dela, ki so bila dejansko

strokovno izvedena, potrjena s strani naročnika.

4.7 Proučitev organizacijskih možnosti

Proučitev organizacijske možnosti na lokaciji bodočega gradbišča je pomembna za

izdelavo projekta organizacije gradbišča. Organizacijske možnosti, ki smo jih ugotovili s

proučevanjem dokumentacije o lokaciji objekta in projektne dokumentacije, je potrebo na

terenu analizirati in potrditi. Naslednji seznam prikazuje organizacijske možnosti katere je

še potrebno podrobneje analizirati:65

● topografske razmere,

● klimatsko – meteorološke razmere,

● prometne razmere.

4.7.1 Topografske razmere

Topografske razmere je potrebno analizirati zaradi ugotavljanja možnosti dostopa in

dovoza na predvideno gradbišče ter lokacij gradbiščnih prometnih in poti. Topografske

razmere za obravnavano gradbišče so prikazane na sliki 4.1. Iz slike je mogoče razbrati

sestavo terena, nadmorske višine na območju gradbišča ter vodovje v okolici. Teren je

izrazito gozdnat in poraščen z grmovjem, zato bo za izvedbo objekta potreben tudi posek.

V označenem območju je teren zelo razgiban. V splošnem ga je mogoče razdeliti na

severni – višje ležeči del in južni – nižje ležeči oz. ravninski del. Kota terena variira vse od

221,00 m na višje ležečem delu, do 215,10 m na ravninskem delu. Zgornji iz spodnji del

gradbišča sta fizično ločena z umetno izvedeno hribino, lokalno cesto in cestno varovalno

ograjo.

65

Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N.: Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009.


Slika 4.1: Topografske razmere na območju predvidenega objekta.66

Zaradi višinskih razlik, ki nastopajo na obravnavanem terenu je potrebno za dostop do

samega gradbišča oz. do načrtovanega objekta namestiti dvojna vhodna vrata na dveh

različnih lokacijah. Prva vrata bodo nameščena na višjem ležečem predelu terena, druga pa

bodo nameščena na ravninskem delu. Za samo izgradnjo vtočnega objekta, na višjem delu

terena, je smiselno razdeliti deponiji za opaž in armaturo.

4.7.2 Klimatsko – meteorološke razmere

Organizacijski ukrepi za preprečevanje izgub pri delu zaradi padavin, vetrov in neustreznih

temperatur so odvisni od klimatsko – meteoroloških razmer na lokaciji gradbišča. Podatke

o temperaturi, padavinah, vetru smo dobili iz najbližje vremenske postaje. Vremenska

postaja se nahaja 9 km stran, v Orešju pri Ptuju. Ta je v obdobju od oktobra do marca 2011

zabeležila 102 hladnih dni, s temperaturo pod 0ºC. Najnižja temperatura, ki je bila

beležena v tem obdobju, znaša – 10,3ºC. Najvišje temperature so bile beležene v mesecu

66

PISO portal, Občina Markovci, Prostorski informacijski sistem, kraj Markovci, citirano dne, 10.3.2012,

dostopno na spletnem naslovu: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=MARKOVCI.

http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=MARKOVCI


juliju in avgustu 2011. Temperature desetih najbolj vročih dni v tem dvomesečnem

obdobju so znašale od 34,3 ºC do 35,7 ºC. Temperature visoko pod lediščem, to je pod -5

ºC, lahko pričakujemo v obdobju od decembra do februarja. Analiza nizkih in visokih

temperatur je pomembna iz vidika betoniranja.

Za obdobje z najvišjimi temperaturami sta značilna meseca julij in avgust, vendar v teh

mesecih betoniranja ne bomo izvajali. V letu 2011 se je mesec oktober pokazal kot najbolj

deževen mesec s 45,6 mm padavin. Najbolj deževni meseci, ki bi lahko ovirali delo na

gradbišču so april, julij in oktober. Veter predvsem pomembno vpliva na delo z žerjavi.

Delo z žerjavom je potrebno ustaviti ko veter doseže hitrost 72 km/h. Iz podatkov

vremenske postaje je razvidno, da na tem območju v letu 2011 hitrosti vetra niso presegale

50 km/h. Večjih vremenskih nevšečnosti zaradi vetra ni za pričakovati.67

4.7.3 Prometne razmere

Lokacija gradbišča je predvidena na levem boku jezu Markovci. Čez obstoječ objekt jezu

Markovci poteka pomembna prometna žila, ki povezuje občino Markovci z občino Videm

pri Ptuju. Sedež podjetja glavnega izvajalca se nahaja v Slovenski Bistrici. Razdalja do

gradbišča znaša približno 45 km.

Iz Slovenske Bistrice bo promet potekal po štajerski avtocesti A1/E57 in A4/E59. Pot se bo

nadaljevala po glavni cesti vse do Vidma pri Ptuju, ter nadalje po lokalni cesti skozi naselje

Šturmovci do gradbišča v Markovcih. Prometna povezava je podrobneje prikazana na sliki

4.2. Omenjena povezava omogoča hiter in ugoden transport do gradbišča. Primerna je za

vso predvideno težko mehanizacijo. Zgoraj omenjene prometne povezave se bodo

posluževali delavci, ki bodo dostopali do svojega delovnega mesta.

67

Vremenska postaja Orešje pri Ptuju, Podatki preteklega leta, citirano de 7.3.2012, dostopno na spletem

mestu: http://ptuj.zevs.si/NOAAPRYR.TXT.

http://ptuj.zevs.si/NOAAPRYR.TXT


Slika 4.2: Zemljevid optimalne transportne poti do gradbišča.68

4.8 Proučitev možnosti prometne ureditve na mikrolokaciji

Za izgradnjo predvidenega objekta je potrebno predhodno preučiti prometne razmere na

tem območju in njihove vplive. V času gradnje bo potrebno za ves promet zapreti eno

izmed, na tem območju, glavnih prometnih žil med desnim in levim bregom reke Drave.

Ta zapora je locirana na samem jazu v Markovcih. Zapora bo za krajane občine Markovci

in Vidma pri Ptuju predstavljalo veliko dilemo. Posebej bo zapora predstavljala problem za

kmete, saj bodo ostali brez najbližje dovozne poti do svojih njiv.

Možna obvozna pot za ves promet je preko Puhovega mosta na Ptuju. V času izgradnje

objekta je v kmetijski panogi največ dela na njivah, kar predstavlja večjo aktivnost

traktorjev na cestah. Ta aktivnost pa predstavlja večje zastoje in nevarnosti. Na podlagi teh

vplivov smo prišli do druge možne obvozne poti za traktorje. Obvozna pot bo potekala po

začasni obvozni cesti z zajezitvenim pragom čez Dravo. Ta bo omogočala premostitev reke

Drave s povezavo lokalne ceste Videm – Markovci (jez).

68

Google zemljevidi, Navodila za pot, 2012, Tele atlas, Podatki na zemljevidu, Markovci, citirano dne

10.3.20012, dostopno na spletnem naslovu: http://g.co/maps/a5276.

http://g.co/maps/a5276


4.9 Proučitev možnosti nabave potrebnih surovin in materialov

Za izgradnjo objekta je potrebno predhodno preučiti možnosti nabave surovin in

materialov. Nabava materialov in surovin pa močno vpliva na velikost odprtih in zaprtih

skladišč na gradbišču. V primeru, da materialov ni mogoče kupiti v trenutku vgrajevanja,

je potrebno le – te nabaviti že prej in jih skladiščiti v centralnem skladišču.

Izvajalec gradbenih del Granit, d.d., je podjetje z številnimi dejavnostmi in obrati. V

njihovo okrilje spada kamnolom, obrat betonarna, železokrivnica ter skladiščenje. V našem

primeru se bodo vsa sredstva za gradnjo dobavljala iz lastnih obratov, tako da ni potrebe po

nabavi materiala v velikih količinah pri drugih ponudnikih. Uporabljali se bodo materiali,

kot so gramoz, beton in železo. Vsi ti materiali se bodo po potrebi sproti dovažali na

gradbišče, skladno z terminskim planom69

in zahtevami vodstva gradbišča.

4.10 Proučitev razpoložljivosti delovnih sredstev in delovne sile

Delovna sredstva predstavljajo mehanizacija, naprave, oprema in orodja. Za gradnjo

objekta so potrebna delovna sredstva določena v projektu tehnološkega procesa grajenja.

Ta sredstva so lahko najeta ali lastna. Poglavitni del delovnih sredstev za izgradnjo objekta

ima podjetje Granit, d.d. v svoji lasti. Mehanizacijo za izvedbo zemeljskih del in oprema za

zabijanje zagatnic se lahko najame ali pa se zemeljska dela v celoti oddajo podizvajalcu.

Podroben opis delovnih sredstev je prikazan v tehničnem poročilu.

Podjetje Granit, d.d. ne razpolaga z opremo za izrez prelivnih sten, zato se vsa oprema in

delovna sila najameta pri podjetju Miral, s.p. V podjetju Granit, d.d. razpolagajo z

zadostnim številom kvalificiranih delavcev za izgradnjo obravnavanega podjetja. Delavci

imajo stalno prebivališče v Slovenski Bistrici ali v njeni bližnji okolici. Podjetje Granit,

d.d. v primeru, da se morajo delavci voziti več kot 30 km na delovno mesto, zagotovi

skupno prevozno sredstvo.

69 Kosi, I., idr.: Terminski plan MHE Markovci, 2. verzija, Granit, d.d., Slovenska Bistrica, dne, 11.11.2011.


5 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA

5.1 Rušitvena dela

Za izgradnjo in dokončanje obravnavanega objekta je potrebno izvesti rušitvena dela.

Večina rušitvenih del se bo izvedla v začetni fazi. V tej fazi bo potrebno odstraniti travno

rušo in hortikulturno ureditev, ter rušitev prometnih površin, infrastrukture in

manipulativnih površin. Preostala rušitvena dela, kot so rušenje AB težnostnega zidu in

odprtine v dolvodnem AB krilnem zidu bo potrebno izvesti, ko bo objekt v celoti

dokončan.

5.1.1 Rušenje AB masivnega težnostnega zidu akumulacije HE Formin

Rušenje AB masivnega težnostnega zidu akumulacije HE Formin se bo lahko pričelo

izvajati po končani izvedbi vtočnega objekta in izvedbi zaščite na vtoku. Rušitvena dela se

bodo izvajala do širine 3,60 m. Rezanje zidu je možno z diamantno žago s krone nasipa na

koti 221,50 m.n.v. do kote vtoka na koti 218,00 m.n.v.70

Rušitvena dela izvajajo v celoti pod vodno gladino, zato je potrebno pred izvedbo napolnit

vtok MHE z dravsko vodo. Sprva se vrtajo vrtine premera 50 mm, skozi katere se vstavi

pletenica, ki se vodi po vodilih do pogonskega aparata. Dela se izvajajo po sledečem

vrstnem redu.

V prvi fazi se izvede horizontalni rez prelivne stene. Na koti praga vtoka se izvede po

predhodno izvedenih vrtinah skozi katere se vstavi pletenica. Med rezanjem je potrebno

podpiranje konstrukcije, da se prepreči zagozdenje pletenice.

70

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, razpisna dokumentacija, št. mape HIMA-6X/M02, št. projekta HIMA-06-

2009, knjiga 2, splošne tehnične zadeve, Maribor, februar 2011.


V drugi fazi se izvajajo vertikalni rezi na medsebojni oddaljenosti, ki je določena na

principu mase odrezanega dela betona. Ta del se lahko dvigne iz ležišča, naloži na

transportno sredstvo in odpelje. Za to vrsto del je predvidena prisotnost potapljača s

pripadajočo opremo in ekipa potrebna za varne potope.

V času rušitvenih del je potrebno stalno in tesno sodelovanje predstavnikov izvajalca

gradbenih del z inženirjem in projektantom. Na podlagi dejanskega stanja bo izvršena

preverba obstoječih tehničnih rešitev izvedbe rušitvenih, montažerskih in gradbenih del, ter

po potrebi korigirana v soglasju z inženirjem in projektantom.

Za izvedbo rušitvenih del z rezanjem betona je za namestitev opreme potrebno izdelati in

montirati delovni pod, ki sega postavi na nivo rušitev. Rušitev z jeklenimi pletenicami se

izvaja v celoti pod vodo, torej je vtok MHE zalit z dravsko vodo.

Montaža pogonskega agregata je predvidena čim bližje področju rušitev, kar omogoča

minimalno dolžino uporabljene pletenice, in minimalno uporabo vodil po katerih se ta

pletenica giblje. Celoten sklop mora biti izveden in montiran tako, da je preprečeno

kakršnokoli razlitje pogonskega goriva in mazalnih olj, tako v času obratovanja, kakor tudi

v času polnjenja rezervoarja pogonskega goriva.

Za izvedbo rušitvenih del obstoječih betonskih konstrukcij s pletenico je predvidena

sledeča oprema, ki je razvidna na sliki 5.1:

● pogonski agregat,

● pletenica,

● vodila.


Slika 5.1: Primer opreme za izvedbo rušitvenih del.71

5.1.2 Izvedba odprtine v dolvodnem AB krilnem zidu

Iztočni kanal se konča v dolvodnem krilnem zidu. Za potrebe iztoka je predvidena izvedba

odprtine na koti 208,10 m.n.v., dolžine cca. 11,00 m vse do kote terena. Izvedba odprtine

je možna iz zunanje strani, za kar bo potrebno v strugi Drave izvesti nasip. Nasip bo

potrebno izvesti na koti 209,50 m.n.v. v dolžini cca. 10,00 m. Okoli območja izvedbe

odprtine – oslabitev bo potrebno izvesti ojačitev, predvidoma z medsebojno povezanimi

jeklenimi U profili 360.

Za odstranjevanje betonov z rezanjem sta v uporabi predvsem dve metodi in sicer:

● rezanje s krožnimi žagami,

● rezanje z jeklenimi pletenicami.

71

CVD Fire Protection Ltd, Wire Sawing, citirano dne 24.3.2012, dostopno na spletnem naslovu:

http://cvdfire.co.uk/concretesawing/wiresawing.htm.

http://cvdfire.co.uk/concretesawing/wiresawing.htm


Pri obeh omenjenih načinih rušenja betonov obstaja prednost pred klasičnim načinom

rušenja predvsem zaradi ohranjanja osnovne konstrukcije betona, kjer kot posledica

rušenja ne prihaja do sekundarnih mikro razpok, površina izreza pa je gladka.

5.1.3 Rušitev prometnih površin, infrastrukture in manipulativnih površin

Za potrebe izvedbe MHE bo potrebno na območju vtoka izvesti rušitve asfaltnega platoja s

cestnimi robniki, odstranitev avtomobilske varnostne odbojne ograje, varovalne ograje za

pešce, svetilk javne razsvetljave, odstranitev in prestavitev TK voda, odvodnjavanje,

jaškov ter manjših betonskih temeljev. Manipulativne površine na območju iztoka so

zaščitene kot kamen v betonu, ocenjene deb. 20 cm. Predvidena je rušitev z lahkimi

pnevmatskimi kladivi. Ocenjena količina rušitve znaša 500 m2. Slika 5.2 prikazuje rušitev

manipulativnih površin v območju predvidene gradnje objekta.

Slika 5.2: Rušitev manipulativnih površin.


5.1.4 Odstranitev hortikulturnih ureditev in traven ruše

Odstranitev obstoječe hortikulturnih ureditev in ozelenitev obsega naslednje:

● odstranitev grmovnic na območju vtoka,

● odstranitev travne ruše in humusa na območju načrtovanega tlačnega cevovoda in

strojnice.

Odstranjevanje grmovnic mora izvajalec del predati prevzemniku oz. deponirati na

ustrezno deponijo, medtem ko odstranjeno travno rušo in humus v deb. 30 cm deponirati

na začasni gradbiščni deponiji za ponovno uporabo po končanju gradbenih del.

5.2 Opis zaščite gradbene jame na območju vtoka, tlačnega cevovoda

ter strojnice z iztočnim kanalom

Izvedba zaščite gradbene jame na območju vtoka, tlačnega cevovoda ter strojnice z

iztočnim kanalom je pripravljena na podlagi razpoložljivih geoloških podatkov72

in

razpoložljive dokumentacije.73

5.2.1 Zaščita gradbene jame na vtoku

Nasip akumulacije HE Formin je podan z masivnim težnostnim zidom širine do 3,60 m. Z

statičnim računom je dokazano, da je stabilnost zidu zagotovljena tudi za primer, ko bi bil

obremenjena samo s hidrostatičnem pritiskom, na drugi strani pa v celoti odkopan.

Gradbena jama bo približnih tlorisnih dimenzij 10,00 m × 20,00 m. Izvedena bo v širokem

izkopu naklona 1:1. Kota dna gradbene jame bo izvedena stopničasto. 214,00 m.n.v. ob

načrtovanem vtoku do 212,00 m.n.v. ob vtoku v tlačni cevovod. Tak način izvedbe

72

Škrabl, S., idr.: Poročilo o rezultatih preiskav in pogojev temeljenja MHE ob desnem boku jezu Markovci,




šr. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-5X/M01, Maribor, februar 2011.


gradbene jame zagotavlja prilagajanje terenu. Kota talne vode je ugotovljena na koti cca.

Med 209,00 m.n.v. do 210 m.n.v., tako da na izgradnjo ne bo vplivala. Za potrebe črpanja

padavinske vode bo gradbišče opremljeno s črpalko za črpanje meteorne vode. Dostop v

gradbeno jamo je predviden iz severne strani.

5.2.2 Zaščita gradbene jame za potrebe izvedbe tlačnega cevovoda

Gradbena jama bo za potrebe tlačnega cevovoda potekala od desno obrežnega platoja na

koti 212 m.n.v. do kote cca. 209,50 m.n.v. v dolžini cca. 35,00 m. Potreben bo široki izkop

manipulativne širine 6 m. Predviden naklon izkopa znaša 1:1.

Dostop do gradbene jame bo po obstoječi servisni cesti, ki bo za potrebe gradbenih del in

kasnejšega rednega obratovanja obnovljena in deloma izvedena na novo. Na

obravnavanem območju se deloma nahajamo v območju podtalne vode, zaradi česar bo na

spodnjem delu potrebno izvesti tesnenje z jet grouting slopi. Gradbena jama se smiselno

navezuje na gradbeno jamo potrebno za izvedbo strojnične zgradbe in iztočnega kanala. V

gradbeni jami potrebni za izvedbo strojnice je predvidena najnižja točka, zato se bo tam

izvajalo črpanje pronicajoče podzemne in meteorne vode.

5.2.3 Zaščita gradbene jame za izvedbo strojnične zgradbe in iztočnega kanala

Gradbena jama za potrebe strojnice bo izvedena na koti cca. 206,00 m.n.v. in bo tlorisnih

dimenzij cca. 25,00 m × 30,00 m. Izvedena bo v širokem izkopu naklona 1:1. Tesnjena bo

z jet grouting slopi. Za potrebe izvedbe iztočnega kanala se gradbena jama strojnične

zgradbe nadaljuje v gradbeno jamo za potrebe iztoka višinsko vse do kote 207,50 m.n.v.

Gradbena jama bo dolžine cca. 20,00 m ter širine cca. 11,00 m. Tesnjena bo prav tako z jet

grouting slopi. Za potrebe črpanja talne in padavinske vode bo na gradbišču v najnižji točki

izkopa postavljena črpalka kapacitete 10 l/s, zmogljivosti višine črpanja 10,00 m.


5.3 Tehnično poročilo k organizaciji gradbišča

5.3.1 Struktura gradbišča

Celotno gradbišče je umeščeno na območju jezu Markovci. Načrt organizacije gradbišča

bo izdelan na podlagi sledečega pravilnika74

. Pri njegovi izdelavi je potrebno upoštevati

sledeče:

● operativne in varnostne zahteve pri izvajanju gradnje,

● zahteve investitorja,

● varnostni načrt,

● dokumentacijo, na podlagi katere se projekt gradi,

● morebitno izdelani elaborat prometne – tehnične ureditve,

● mnenja koordinatorja v fazi izvajanja projekta in

● druge pogoje in okoliščine, ki vplivajo na izvedbo ustrezne in varne organizacije

gradbišča.

5.3.2 Obseg del na gradbišču in seznam potrebnih delavcev

Gradnja omenjenega objekta bo potekala v letih 2011/12. Na gradbišču se bodo izvajala

naslednja dela:

● gradbena dela,

● montaža stojne opreme in inštalacij,

● montaža elektro opreme in inštalacij.

Delo na gradbišču bo izvajalo od 10 do 60 delavcev. Prisotnih bo od 30 do 35 delavcev

glavnega izvajalca, ostali delavci bodo predstavljali delovno silo podizvajalcev. V tabeli

5.1 je prikazan seznam potrebnih delavcev za posamezno vrsto del in njihova kadrovska

74

Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o

izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču, Uradni list RS, št. 55/08, z dne 4.6.2008.


struktura. Kvalificirani delavci predstavljajo glavnino delovne sile. Gradbeni inženir in

gradbena tehnika so prisotni pri vseh delih v celotnem procesu graditve objekta.

Tabela 5.1: Seznam potrebnih delavcev in njihova kadrovska struktura.75

Vrsta dela Število delavcev po kvalifikaciji

PK KV VKV Gradbeni

tehnik

Gradbeni

inženir Skupaj

Rušitvena dela 1 2 4 7

Zemeljska dela 3 2 2 7

Betonska dela 2 8 2 12

Tesarska dela 2 3 1 6

Pri vseh delih 2 1 3

SKUPAJ 8 15 9 2 1 35

5.3.3 Izvedba obvoznih poti

Zaradi izvajanja gradbenih del bo potrebno zapreti prehod čez jez v Markovcih oz. lokalno

cesto LC 456 211. Obvozna pot bo urejena z gramoziranim nasipom v strugi reke Drave

pod sanirano diafragmo. Obvozna pot bo služila le kmetijski mehanizaciji in bo omogočala

povezavo LC 456 211 Videm – Markovci (jez) in LC 328 211 Spuhlja – Zabovci. Promet

za traktorje bo dovoljen le čez dan, to je od 7.00 do 19.00 ure. Izven dovoljenega časa bo

začasna obvozna cesta zaprta z obstoječo zapornico oz. ograjo. Prav tako bo dovoljen le za

vozila s skupno maso manjšo od 10 t. V območju začasnega premostitvenega objekta se

hitrost vozil omeji na 10 km/h. Obvoz za osebna vozila se uredi skozi mesto Ptuj preko

Puhovega mostu. Prometna ureditev in izvedba obvozne poti je razvidna na sliki 5.3.

75 Stopar, M.: Vodja gradbišča MHE Markovci, Granit, d.d.


Slika 5.3: Prometna ureditev v okolici gradbišča.76

Vertikala signalizacija in velikost znakov

Vertikalna signalizacija in velikost znakov sta odvisna od kategorije ceste, širine cestišča

ter lokacije območja obdelave. Uporabljeni bodo znaki sledečih dimenzij:

● okrogli znaki (tudi znak »Ustavi!«), premera 60 cm,

● dopolnilne table, velikosti 85 cm × 50 cm in 60 cm × 40 cm,

● pravokotni znaki, velikosti 150 cm × 25 cm,

● kažipoti, velikost odvisna od napisa.

76

Mikl, D., idr.: Elaborat prometne ureditve, Začasna prometna ureditev obvoza za osebna vozila v času


Maribor, maj 2011.


Postavitev prometnih znakov

Najbližji rob znaka je oddaljen od zunanjega roba asfalta minimalno 0,70 m. Spodnji rob

prometnih znakov je na višini najmanj 1,50 m od višine roba asfalta. V tabeli 5.2 so

prikazani znaki, ki bodo potrebni za izvedbo obvozne poti.

Tabela 5.2: Prikaz prometne signalizacije in opreme.77

Šifra

znaka

Višina

od tal

Št.

stebrov

Dolžina

stebra

(cm)

Št. znakov

oz.

kompletov

Skica

II – 3

100 4 150 2 kompleta

VI – 1

VI – 1.1

II – 2 150 1 200 1 znak

III – 86 150 2 200 2 znaka

II – 3

150 1 300 2 kompleta

IV – 5

II – 22

II – 30 150 1 200 2 znaka

77

Mikl, D., idr.: Elaborat prometne ureditve, Začasna prometna ureditev obvoza za osebna vozila v času


Maribor, maj 2011


5.3.4 Dostopna pot do delovišča

Za potrebe dostopne poti do delovišča na dolvodni strani bo potrebno sanirati obstoječo

dostopno pot, ki bo po končanih delih ostala kot stalna dostopna pot do strojnične zgradbe.

Potrebno bo gramozirati in razširiti obstoječo dostopno cesto, ter na novo izvesti dostopno

pot, širine 3,00 m, dolžine cca. 50,00 m vključno z izogibališčem. Dostopne poti morajo

biti redno vzdrževane tako, da omogočajo gradbeni mehanizaciji normalen transport.

Vzdržujemo jih z vsako dnevnim pregledom in ponovnim nasipom gramoznega materiala.

Ploščad za čiščenje tovornjakov ni predvidena. Izvajalec del zagotavlja čiščenje zablatenih

koles s spiranjem le – teh z vodo pred izhodom iz gradbišča.

5.3.5 Gradbiščne oznake in gradbiščna ograja

Gradbišče mora biti označeno z gradbiščno tablo in ograjeno z ograjo. V našem primeru je

celotno gradbišče ograjeno z ograjo iz žičnega pletiva. Ta sega 2,00 m v višino. Celotna

dolžine ograje znaša 350 m. Glavni vhod in izhod na gradbišče poteka skozi dvokrilna

vrata, dimenzij 6,00 m × 2,00 m. Stranki vhod – izhod, ki je lociran na višje ležečem

predelu je opremljen z dvokrilnimi vrati enakih dimenzij.

Za večjo varnost pred vstopom nepooblaščenih oseb na gradbišče, je potrebno na levi

strani povoznega jezu iz smeri Markovec postaviti dvokrilna gradbišča vrata, dimenzij 4,00

m × 2,00 m. Gradbiščna tabla mora biti postavljena na vidnem mestu ob vhodu in mora biti

pravokotne oblike. Izdelana bo iz obstoječega materiala in barv oz. v skladu s

pravilnikom78

. Podrobneje je gradbiščna tabla prikazana na risbi 5.1.

78

Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o

izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču, Uradni list RS, št. 55/08, z dne 4.6.2008.


Risba 5.1: Gradbiščna tabla.

VRSTA OBJEKTA:

23020 ENERGETSKI OBJEKT

MHE MARKOVCI

GRADBENO DOVOLJENJE:

351-126/2011-7(04064)

INVESTITOR:

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR, d.o.o.,

Obrežna ulica 170, Maribor

PROJEKTANT:

HSE INVEST, d.o.o., Obrežna ulica 170 a, Maribor

Odg. vodja projekta: Andrej Rajh, u.d.i.g., IZS G-2664

IZVAJALEC:

GRANIT, d.d., IZS 0974

Ljubljanska ulica 69, Slovenska Bistrica

Odg. vodja del: Matjaž Stopar, g.t.

NADZORNIK:

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR, d.o.o.,

Obrežna ulica 170, Maribor

Odg. vodja nadzora:

Iztok Šišernik, d.i.g., IZS G-1722

KOORIDANTOR ZA VARSTVO PRI DELU:

Vlado Bandur, s.p., INŽENIRING, SVETOVANJE IN PROJEKTIRANJE

Starše 55/a, Starše

Odg. oseba za varstvo pri delu:

Vlado Bandur, i.e.

Zraven gradbiščne table je gradbišče opremljeno še z naslednjimi oznakami:

● oznaka omejitve hitrosti na 5 km/h,

● oznakami, ki vodijo do objektov oz. provizorijev izvajalcev in ki označujejo

provizorije,

● opozorilnimi oznakami, ki že sicer veljajo na območju obstoječega objekta in

drugimi oznakami, ki jih upravljavec obstoječih objektov namesti z namenom

zagotavljati varstvo zdravja ljudi in naprav med gradnjo,


● opozorilnimi oznakami (pri vstopu na gradbišče):

○ pozor gradbišče,

○ nezaposlenim stop prepovedan,

○ obvezna uporaba zaščitnih sredstev,

○ obvezna uporaba čelad,

● drugimi opozorilnimi znaki za nevarnost.

Gradbiščna tabla oz. označba se lahko odstrani šele, ko je za objekt izdano uporabno

dovoljenje.

5.3.6 Obstoječe inštalacije – komunalni vodi

Pred začetkom del je treba izvesti identifikacijo podzemnih vodov s strani upravljavcev teh

vodov. Vsa križanja vodov, ki so v gradnji, z ostalimi podzemnimi vodi se morajo izvesti

po navodilih predstavnikov podjetij, ki s temi vodi upravljajo. Izkope, kjer obstaja

nevarnost za vod ali izvajalca je treba izvajati ročno, pod nadzorstvom predstavnika

upravljavca voda.79

Podroben opis izvedbe je predstavljen v nadaljevanju oz. opisih

izvedbe posameznih komunalnih vodov.

5.3.7 Mesta postavitve gradbenih strojev in naprav

Zaradi preventivne varnosti se izvaja nadzor nad vso mehanizacijo, ki se uporablja na

gradbišču. Uporablja se tehnično brezhibne, redno vzdrževane in zanesljive, predvsem pa

po naravi dela ustrezno izbrane delovne stroje in tovorna vozila, pri katerih je nevarnost

okvar in izrednih dogodkov zmanjšana na minimum. V primeru okvare posameznih strojev

se le – te odstrani z delovišča in prepelje v obrat izvajalca del podjetja Granit, d.d. Mesta

postavitev stabilnih strojev in naprav kot sta žerjav in tesarska lopa s pripadajočo opremo

sta prikazana v načrtu organizacije ureditve gradbišča.

79

Bandur, V., idr.: Jez Markovci, Izgradnja MHE, Varnostni načrt, št. projekta DEMA-7X/01, št. mape



5.3.8 Mehanizacija

Iz naslednjega seznama so razvidna vozila in premične gradbene naprave, ki bodo

obratovala na gradbišču:

● žerjav,

● avtočrpalka,

● avtomešalec,

● kamioni,

● valjar,

● nakladač,

● bager,

● oven za zabijanje zagatnic.

Gradbena vozila in naprave, kot so žerjav, avtočrpalka, avtomešalec, kamioni in valjar so v

lasti izvajalca del, Granit d.d. Vsa preostala mehanizacija se sposodi pri primernem

ponudniku. Primerni ponudnik za sposojo opreme za zabijanje zagatnic in sposojo bagra in

nakladača je gradbeno podjetje Slemenšek, d.o.o. Uporabljena mehanizacija se parkirajo na

mesta, kjer ne ovirajo prometa in del. Pri vozilih je treba preveriti, če morda iz njih ne

odteka olje. Vozila in gradbene stroje, iz katerih izteka olje ali gorivo ni dovoljeno

uporabljati in parkirati na območju gradbišča.

Seznam prikazuje ostale stroje in naprave s katerimi se še obratuje na gradbišču:

● rotacijska gladilka za estrih,

● vibratorji,

● naprava za peskanje ali čiščenje betonskih površin z vodnim curkom,

● kompresor,

● eksplozijska nabijalka,

● verižna žaga,

● druga drobna mehanizacija.


Zgoraj omenjeni stroji, naprave in druga drobna mehanizacija so v lasti izvajalca del,

Granit, d.d. Slednji se v času neuporabe shranjujejo v skladiščnem kontejnerju. Pri uporabi

in hranjenju morajo biti izpolnjeni naslednji varnosti ukrepi:

● orodje mora biti dobro pregledano,

● pri hranjenju v skladišču mora biti zloženo,

● prepovedana je uporaba kakorkoli poškodovanih orodij,

● ročno orodje se lahko preda v uporabo le nepoškodovano,

● pri uporabi ročno delovnega orodja na električni pogon v vlažnih vremenskih

razmerah, mora izvajalec izvajati ukrepe za varovanje pred udarom električnega

toka in dopolnilne varnostne ukrepe.

Naprave oz. delovno opremo vzdržuje in popravlja samo strokovno usposobljena in

pooblaščena oseba.

5.3.9 Transportna sredstva na gradbišču

Transportna sredstva, ki so potrebna za gradnjo objekta, lahko razdelimo na zunanja in

notranja. Z zunanjimi transportnimi sredstvi se izvaja transport do gradbišča, to je skladišč

in deponij gradbišča. Z notranjimi sredstvi se opravlja transport od skladišč in deponij do

mesta uporabe na gradbenem objektu.80

Zunanji transport

Zunanji transport se v splošnem opravi s cestnimi vozili, z železnico, s plovili, z letali in

žičnicami. Odločitev o izbiri vrste transporta je odvisna od ekonomičnosti transporta, od

lastnosti transportnih sredstev in kvalitete gradbiščih prometnic. V našem primeru se bo

ves transport opravljal s cestnimi vozili.

80



Kamioni

Na gradbišču bodo prisotni štirje kamioni, znamke Man. Kapaciteta kesona znaša 10 m3. Z

njimi bomo opravljali naloge dovoza in odvoza sipkega materiala, zato mora imeti

prekucnik z možnostjo dviganja nazaj ali v stran. Dovoz materiala se bo vršil iz Slovenske

Bistrice, kjer je sedež izvajalca gradbenih del. Odvozi material se bo odvažal na Ptuj, v že

naprej določeno in primerno podjetje.

Avtomešalec

V procesu izgradnje objekta na gradbišču ne smejo manjkati avtomešalci. V našem

primeru, kjer betonska dela predstavljajo večinski delež gradbenih del, morajo biti veš čas

na razpolago štirje avtomešalci. Avtomešalci so znamke Man in Mercedes. Njihova

kapaciteta znaša od 7 m3 do 9 m

3.

Notranji transport

Izbira in rešitev notranjega transporta je težja naloga. Pri izgradnji gradbenega objekta

namreč obstaja veliko število mehaniziranih in ročnih transportnih prenosov, pri katerih se

prevažajo in prenašajo različna bremena iz skladišč ali deponij na objekt. Poudariti je

potrebno, da so transportni procesi tesno povezani z tehnološkimi procesi. Za izgradnjo

omenjenega objekta bo v notranji transport vključena naslednja mehanizacija:

Žerjav

Zaradi majhnosti in prostorske omejitve je na gradbišču potreben samo en žerjav. Za

izpolnjevanje zahtev je potreben žerjav K56, znamke Liebherr. Žerjav se postavi na

sredino gradbišča, tako da z ročico, dolžine 40 m, dosega po celotnem gradbišču.

Predhodno se naredijo še temelji žerjava, dimenzij 4,20 m × 4,40 m × 0,60 m. Nosilnost

žerjava na koncu ročice je 1,2 toni. Žerjav se uporablja za prenose opaža, armature in

strojne opreme. Izbrani žerjav zadostuje vsem potrebam na gradbišču. To dokazuje tudi

dimenzioniranje kapacitete žerjava v nadaljevanju.


Bager, nakladač

Omenjena mehanizacija se bo uporabljala pri zemeljskih delih. Bager, znamke Kobelco, se

bo uporabljal predvsem za izkope in nakladanje materiala ter groba planiranje. Za

omenjena dela je potrebno priskrbeti bager goseničar s kapaciteto žlice od 0,70 do 1,40 m3.

Ta tip bagra je potrebno na gradbišče in iz gradbišča prepeljati s posebno prikolico, ki je

primerna za takšen transport. Nakladač, znamke Komatsu, se bo uporabljal za nakladanja

na transportno sredstvo ter izkop in nakladanje lahkih, sipkih materialov. Kapaciteta žlice

znaša od 2,70 do 4,00 m3.

Valjar

Na gradbišču nepogrešljiv je tudi valjar. Valjar se uporablja za utrjevanje zemljin,

utrjevanje podlog za namestitev začasnih objektov in deponij ter za utrjevanje prometnih

poti. Vsa omenjena dela se bodo izvajala z valjarjem, znamke Caterpillar. Delovna teža

valjarja znaša 2630 kg, njegova širina pa znaša 1200 mm. Prevoz na in iz gradbišča se vrši

s posebno parkolico za valjar, ki se priklopi na vozilo z dovolj veliko močjo.

Avtočrpalka

Pri vgrajevanju betona je dandanes nepogrešljiva tudi avtočrpalka. Z avtočrpalko

transportiramo beton na mesto vgraditve. V našem primeru bomo uporabili avtočrpalko,

znamke Iveco. Kapaciteta črpalke znaša 30 m3/h, doseg ročice črpalke pa znaša 36,00 m.

Avtočrpalka mora biti postavljena na predhodno utrjena tla in v neposredno bližino mesta

vgraditve. Polnjenje avtočrpalke poteka tako, da se svež beton sproti dovaža z avtomešalci,

ter nato vliva neposredno v črpalko.

5.3.10 Gradbeni odri

Na gradbišču se uporabljajo naslednji odri:

● cevni,

● tipski ter


● naprave z delovnimi košarami in dvižnimi ploščadmi. 81

Vsi odri morajo biti postavljeni z dokazilom stabilnosti in s statičnim računom. Odri

morajo biti sposobni prevzeti predvidene obremenitve. Načrt odra mora vsebovati:

● velikost odra in vse njegove sestavne elemente,

● sredstva za medsebojno spajanje sestavnih elementov,

● način pritrditve odra na objekt oz. tla,

● največjo dovoljeno obremenitev,

● vrste in kvalitete materialov za odre,

● statični izračun nosilnosti elementov in

● navodila za montažo in demontažo.

Izvajalec je prav tako upravljavec gradbenega odra. Ta mora prevzeti vso odgovornost za

postavitev odra in varno delo na njem.

5.3.11 Namestitev materiala, ki bo uporabljen pri gradnji

Material, ki bo uporabljen pri gradnji in obnovi se bo dovažal na gradbišče po potrebah

izvajanja del. Vsi ti materiali in viri njihove dobave so prikazani v tabeli 5.3. V kolikor se

bo material skladiščil mora biti zložen tako, da ni možna porušitev in da je dostop do

deponiranega materiala neoviran in varen. Največja masa posameznega materiala pri

ročnem prenašanju sme znašati 50 kg na delavca. Med posameznimi deponijami mora biti

vedno prosti prehod, širine vsaj 60 cm. Večji in težji kosovni materiali morajo biti zloženi

po vrstnem redu uporabe, da pri nakladanju in transportu ni nepotrebnih prelaganj.

Deponije v nadaljevanju bodo dimenzioniranje glede na količine, ki so navedene v listi

cen82

.

81





2011.


Tabela 5.3: Glavni materiali in viri dobave.

Št.

mat. Opis Enota Količina Dobavitelj

1. Beton za podložni beton C12/15,

Dmax16, S2. m

3 58,00

GRANIT, d.d.,

Slovenska Bistrica

2.

Betona za temeljne plošče, stene, itd.

C25/30,Dmax32, XC2, XF1, PVIII,

S3.

m3 1.533,00

GRANIT, d.d.,

Slovenska Bistrica

3. Beton za podložni beton temeljev

cevovoda C16/20, Dmax16, S3. m

3 80,00

GRANIT, d.d.,

Slovenska Bistrica

4. Beton za oblitje cevovoda C16/20,

Dmax16, S3, XC2. m

3 600,00

GRANIT, d.d.,

Slovenska Bistrica

5.

Beton za temeljne podstavke,

stropno ploščo, itd. C25/30, Dmax16,

S3, XC2.

m3 67,00

GRANIT, d.d.,

Slovenska Bistrica

6. Beton za oblivanje C25/30, Dmax16,

S4 + dodatek za nabrekanje. m

3 15,00

GRANIT, d.d.,

Slovenska Bistrica

7. Rebrasta armatura t 159,73 GRANIT, d.d.,

Slovenska Bistrica

8. Armaturne mreže S500 t 28,26 GRANIT, d.d.,

Slovenska Bistrica

9. Nasipni material - gramoz m3 6.790,00

GRANIT, d.d.,

Slovenska Bistrica

10. Opečna kritina m2 100,00

TONDACH

Slovenija, d.o.o.

11. Stavbno pohištvo kom 6,00 ALMONT, d.o.o.

5.3.12 Označevanje in zavarovanje nevarnih mest

Nevarne mest na gradbišču so predvsem mesta, kjer se izvajajo posebno nevarna dela. O

nevarnih mestih morajo biti obveščeni vsi delavci. Ti so tudi seznanjeni z načinom dela v

teh conah. Zadrževanje na mestih, ki so pod dvigalnimi napravami, ni dovoljeno, na kar


opozarjajo opozorilni napisi. Mesta, s katerimi obstaja možnost padcev v globino, morajo

biti zavarovana proti padcu v globino. Zavarovanje se izvede z zaščitno ograjo višine 1.00

m.

5.3.13 Delo v neposredni bližini nevarnosti in zdravju škodljivimi vplivi

Pri delu na gradbišču je možno pričakovati, da se bodo ob delovnih postopkih pojavile tudi

razne škodljive primesi v zraku, kot so odpadi plini, prah in hlapi. Dela, pri katerih je

mogoče pričakovati povešanje nevarnosti, so:83

● dela v bližini električnega toka,

● dela v bližini dvigala,

● dela pri polaganju cevovoda in varjenju,

● dela v gradbeni jami bodoče strojnice,

● dela pri rušenju AB zidu na vtoku,

● dela z raznimi kemijskimi sredstvi,

● vsa vrtanja in rezanja betona.

Ta dela lahko škodljivo vplivajo na zdravje delavcev, zato je potrebno spremljati obseg in

trajanje izpostavljenosti delavcev tem vplivom.

Hrup in kakovost zraka

Na obravnavanem gradišču ne obstaja nevarnost prekomernega hrupa. V kolikor se pojavi

povečan hrup zaradi rezanja profilov, bodo delavci uporabljali naslednja obvezna zaščitna

sredstva:

● švedsko vato,

● ušesne čepe,

● antifone.

83




Kakovost zraka pri izgradnji omenjenega objekta ni vprašljiva.

Vnetljive in eksplozivne snovi na gradbišču

Na mestih in v neposredni okolici, kjer lahko izbruhne požar ali pride do eksplozije mora

biti oznaka z vidnim napisom prepovedano kajenje in uporaba odprtega ognja, ter

iskrečega orodja. Vse nevarne vnetljive snovi in sredstva je dovoljeno imeti na delovnem

mestu v količinah, ki so potrebne za enodnevno porabo. Na gradbišču bodo prisotne

naslednje vnetljivo nevarne snovi:

● dizelsko gorivo,

● jeklenke,

● razne barve in druga kemijska sredstva.84

Jeklenke s plini ali prazne se po končanem delu odpeljejo z gradbišča oz. vrnejo v

skladišče. Jeklenke morajo biti med delom na objektu ustrezno pritrjene z objemkami ali

pa nameščene na posebnih vozilih, da se prepreči njihova prevrnitev oz. padec.

Pričakovani viri vžiga so lahko:

● dotrajana izolacija kablov vključno z vsemi energetskimi kabli, ki se uporabljajo za

napajanje gradbenih in delovnih strojev in naprav,

● električna zaščita, preboj izolacije zaradi njene dotrajanosti ali preobremenitve,

nepravilne nastavitve zaščitnih naprav,

● montažna dela, kjer je prisoten odprti plamen,

● samovžig odpadnih prepojenih krp.

5.3.14 Varovanje okolice

Zavarovanje okolice zajema predvsem ukrepe, ki se nanašajo na vpliv hrupa, ki ga je

mogoče pričakovati v času gradbenih del. Območje kjer so predvideni gradbeni posegi je

84




uvrščeno v območje varstva pred hrupom85

, pri katerem je manjši hrupen poseg v okolje

dopusten.

Gradbena in druga mehanizacija mora biti opremljena z ustreznimi certifikati o zvočni

moči, ki ne sme presegati predpisanih vrednosti. Pri transportu se uporabljajo vozila, ki so

čim manj hrupna. Vsa hrupna dela se izvajajo samo med 7.00 in 19.00 uro, ko so omejitve

s hrupom manj stroge. V času najintenzivnejših del se morajo zagotoviti meritve hrupa.

Meritve se morajo izvajati v skladu s pravilnikom86

.

5.3.15 Varnost pred požarom

Protipožarna zaščita in ravnanje v primeru požara

Da se prepreči nastanek požara ali zmanjšajo posledice morebitnega požara, se zagotavlja

ustrezno organizacijsko varstvo pred požarom, pri čemer se morejo izvesti naslednji

ukrepi:87

● izobešen požarni red,

● označene iz izobešene oznake nevarnosti in prepovedi,

● redno izobraževanje zaposlenih, ki ravnajo z nevarnimi snovmi.

Gradbišče je opremljeno z gasilniki S-9 in enim gasilnikom CO2, ki so na vidnih in

dostopnih mestih. Vsi delavci morajo biti obveščeni o lokacijah gasilnikov. Gasilniki so

namenjeni prvenstveno za gašenje začetnih in manjših požarov raznih trdnih snovi,

vnetljivih tekočin in gorljivih plinov.

Ravnanje v primeru požara

Postopki v primeru požara so naslednji:

85

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni list RS, št. 105/05, z dne 23.11.2005.

86 Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo

izvajanje, Uradni list RS, št. 105/08, z dne 7.11.2008.

87 Bandur, V., idr.: Jez Markovci, Izgradnja MHE, Varnostni načrt, št. projekta DEMA-7X/01, št. mape



● ob nastanku požara na gradbišču je vsak delavec dolžan pogasiti vsak požar, če pri

gašenju ni sam ogrožen,

● reševanje ljudi in premoženja,

● če požara ni možno pogasiti, je potrebno poklicati 112,

● obvestiti koordinatorja,

● zavarovanje požara, ki lahko kažejo na vzroke za nastanek požara,

● izdelava zapisa o požaru.

5.3.16 Prva pomoč na gradbišču

Omarica s prvo pomočjo so nameščene v prostorih vodje gradbišča. Izvajalec mora

obvestiti delavce o lokaciji te omarice. Prostor za nudenje prve pomoči je predviden v

prostorih, kjer se nahaja omarica za prvo pomoč.88

Prvo pomoč mora nuditi usposobljeni delavec. V ta namen so na omarici napisana imena

oseb, ki so predvidene za nudenje prve pomoči. Na notranji strani mora biti nalepljen

seznam potrebnih sredstev za nudenje prve pomoči. Na vidnem mestu oz. na omarici prve

pomoči in v neposredni bližini telefonskih aparatov mora biti seznam naslednjih

telefonskih številk:

● center za obveščanje – 112,

● koordinator VZD,

● vodja gradbišča.

5.4 Ravnanje z odpadki

Odpadki, ki nastanejo pri delu morajo biti sproti oz. dnevno odstranjeni iz gradbišča.

Odlagati jih je potrebno na za to posebej opredeljenih mestih. Sežiganje odpadkov na

gradbišču ni dovoljeno. Odpadki se morajo na gradbišču hraniti ločeno po vrstah gradbenih

88




odpadkov in v skladu s pravilnikom89

. Hranjenje se izvaja v obliki skladiščnih deponij.

Gradbeni odpadki se hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo

okolja in da je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem.

Podroben opis sledi v načrtu gospodarjenja z gradbenimi odpadki.90

5.4.1 Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki

Pri načrtovanem posegu – rušitvah za potrebe izgradnje MHE Markovci bodo nastajali

naslednji gradbeni odpadki: 91

● beton,

● les,

● zemljina,

● asfaltne mešanice,

● kovine ter

● ostali gradbeni odpadki v manjših količinah.

Gradbeni odpadki, ki bodo nastajali pri posegu ne bodo vsebovali nevarnih snovi, prav

tako niso z njimi onesnaženi. Nastali gradbeni odpadki se bodo ločeno deponirali na

začasnih deponijah na gradbišču objekta. Del nastalih odpadkov se bo vgradil na zemljišču

samega objekta pri ureditvi okolice. Višek gradbenih odpadkov pa se odstrani in deponira

na trajnih deponijah pri ustreznem upravljavcu za posamezne odpadke.

V naslednji tabeli 5.4 je prikazana klasifikacija odpadkov92

, ki bodo nastali zaradi gradnje

novega objekta. Vključeni so tudi podatki o ločenem zbiranju gradbenih odpadkov, ter

količina predvidene oddaje zbiralcu gradbenih odpadkov.

89

Pravilnik o ravnanju z odpadki, Uradni list RS, št. 34/08, z dne 7.4.2008.

90 Bandur, V., idr.: Jez Markovci, Izgradnja MHE, Varnostni načrt, št. projekta DEMA-7X/01, št. mape


91 Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, št.


92 Klasifikacijski seznam odpadkov po Uredbi o ravnanju z odpadki, Uradni list RS, št. 103/11.


Tabela 5.4: Klasifikacija odpadkov

Naziv odpadka Predvidena

količina

Odpadki, ki

bodo ostali na

gradbišču

Predvidne

količina, ki se

namerava oddati

zbiralcu (t)

Zbiralec

odpadkov

Beton 400,00 t NE 400,00 Komunalno

podjetje Ptuj, d.d.

Ploščice in

keramika 7,00 t NE 7,00

Komunalno

podjetje Ptuj, d.d.

Bitumenska

mešanica 205,00 t NE 205,00

Komunalno

podjetje Ptuj, d.d.

Železo in jeklo 17,00 t NE 17,00 Komunalno

podjetje Ptuj, d.d.

Izkopan

material

(zemljina in

kamenje)

10.600,00 t DA/NE 6.700,00 Komunalno

podjetje Ptuj, d.d.

Mešani

gradbeni

odpadki in

odpadki iz

rušenja objekta

225,00 t NE 225,00 Komunalno

podjetje Ptuj, d.d.

SKUPAJ: 11.447,00 t / 7.554,00 t /

5.4.2 Predvideni načini odstranjevanja gradbenih odpadkov

Gradbeni izkop v kamenini ali produ je zelo kakovosten material. Tehnologija predelave je

enostavna:93

93

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, št.



● primarno drobljenje,

● sejanje,

● odstranjevanje zemlje ali ilovice,

● sejanje na ustrezne frakcije.

Skladiščenje odpadkov, ki so namenjeni v enega izmed postopkov predelave, se najprej

skladiščijo za čas, ki je potreben, da se jih nabere dovolj za ekonomičen prevoz do

predelovalca ali da jih je predelovalec sposoben prevzeti. Vsi odpadki, ki so proizvedeni so

zaupani ustreznemu podjetju za odvoz in ravnanje z odpadki. Le – ta odpadke zbirajo,

skladiščijo in odlagajo, ne da bi pri tem ogrožali človekovo zdravje in okolje.

5.5 Dimenzioniranje začasnih objektov in instalacija

5.5.1 Dimenzioniranje potrebnih skladišč in deponij

Dimenzioniranje ustreznih velikosti deponij bomo izvedli z uporabo enačbe (5.1):94

qT

knQF [m

2], (5.1)

kjer je:

F tlorisna površina skladiščnega prostora v [m2],

Q skupna količina materiala v različnih enotah,

n število dni rezerve materiala,

k koeficient neenakomernosti porabe materiala,

a koeficient neenakomernosti dobave materiala,

T število dni dela z materialom,

q specifična obremenitev skladiščne površine v različnih enotah,

β manipulativni koeficient.

94



Dimenzioniranje tesarskih lop

Tesarska lopa bo locirana zraven druge deponije za armaturo. Natančna lokacija je

prikazana v organizacijski shemi pod številko 5. Tesarska lopa bo dolžine 2,00 m, širine

3,00 m in višine 2,50 m. Sestavljena bo iz tramov, desk, nosilne cevne in strešne

konstrukcije. Streha bo podeskana in položena z lepenko. Postavljena bo na ravni in

predhodno utrjeni podlagi. Tesarska lopa bo opremljena s potrebnim ročnim tesarskim

orodjem kot tudi s krožno žago. V njej bo lociran gasilni aparat in omarica s prva pomočjo.

Opremljena bo tudi z opozorilnimi napisi.

Dimenzioniranje deponije za opaž

Za izvedbo načrtovanega objekta bodo uporabljeni sistemski opaži DOKA Framax, Alu

Framax in Uni. Zaradi višinskih razlik na gradbišču bodo deponije z opaži locirane na dveh

lokacija. Prava deponija bo na lokaciji vzhodno od načrtovanega vtočnega objekta. Druga

deponija se pa bo nahajala v neposredni bližini strojnice in vtočnega objekta. Natančna

lokacija je razvidna v organizacijski shemi gradbišča, pod številko 9. V deponiji bodo

deponirani osnovni opažni elementi. Specifični opažni elementi se bodo na gradbišče

dostavljali po potrebi. Deponija bo izvedena na ravni in predhodno utrjeni podlagi, ter bo

odprtega tipa. Deponija bo dolžine 5,00 m in širine 3,00 m, tlorisna površina pa bo znašala

15,00 m2.

V deponiji se bodo deponirali opažni elementi, dolžin (višine) od 0,45 m do 3,30 m in širin

0,90 m in 2,40 m, notranji kotni elementi, elementi za ostri in topi kot, regulacijske prečke,

vezni vijaki, hitre spojke, spojni profili, natezne spojke, plastične cevi, distančniki,

diferenčni les. Na naslednji risbi je prikazana deponija opažev v tlorisu. Na risbi so prav

tako razvidni posamezni opažni elementi in njihove dimenzije.


Risba 5.2: Tloris deponije opažnega materiala.

Dimenzioniranje deponije lesa

Količino lesa je mogoče razbrati iz popisa gradbenih del.

qT

knQF [m

2],


Q skupna količino lesa (5 m3),

n število dni rezerve (6 dni),

k koeficient neenakomernosti porabe materiala (1,20),

α koeficient neenakomernosti dobave materiala (1,15),

T število dni dela z materialom (23 dni),

q obremenitev skladiščne površine (1,20 m3/m

2),

β manipulativni koeficient (0,4).

2m 00,640,030,123

10,110,1125

F

Deponija lesa je locirana v neposredni bližini tesarske lope. Natančna lokacija je razvidna

v organizacijski shemi gradbišča. Deponija je označena s številko 8. Deponija bo izvedena

na ravni in predhodno utrjeni podlagi. Za deponiranje 5 m3 lesa, se odločimo za deponijo

dolžine 5,00 m, širine 1,20 m in višine 1 m. Leseni elementi morajo biti hranjeni pravilno.

Odlagati jih je potrebno na lesene distančnike. V primeru slabega vremena oz. padavin jih

je potrebno prekriti s PVC folijo.

Dimenzioniranje deponije za armaturo

V toku izdelave projekta organizacije gradbišča je potrebno dimenzionirati armaturne

deponije dveh velikosti in deponijo armaturnih mrež.

Deponija za rebrasto armaturo do Ø 12 mm, RA 500 S:

qT

knQF [m

2],

Q količino armature dobimo iz seznama glavnih gradbenih materialov (67,38 t),





q specifična obremenitev skladiščne površine (1,80 t/m2),



2m8,1660,080,188

20,120,1838,67

F

Deponija za rebrasto armaturo nad Ø 12 mm, RA 500 S:

qT

knQF [m

2],








2m 60,960,080,1102

20,120,1835,92

F

Deponija za armaturne mreže S500 M:

qT

knQF [m

2],




α koeficient neenakomernosti dobave materiala (1.20),




2m 00,1260,080,141

20,120,11326,28

F


Zgoraj dimenzionirane deponije za armature bo potrebno, zaradi višinskih razlik na

gradbišču, locirati dvakrat. Prva lokacija deponij se bo nahajala zahodno od načrtovanega

vtočnega objekta, druga pa bo locirana blizu načrtovane strojnice in iztočnega objekta.

Zaradi prostorske stiske na gradbišču je potrebno deponije za rebrasto armaturo racionalno

združiti v skupno deponijo. Obravnavane deponije bodo odprtega tipa, saj bodo deponirane

na prostem. Le – te bodo izvedene na ravni in utrjeni podlagi. Armaturni elementi bodo

odloženi na leseno podlogo (distančniki), s tem bo tudi preprečeno ukrivljenje armature.

Deponija za rebrasto armaturo bo dolžine 6,00 m in širine 1,30 m, tlorisna površina pa bo

znašala 7,80 m2. Deponija za armaturne mreže bo dolžine 6,00 m in širine 3,00 m, tlorisna

površina bo znašala 12,00 m2. Skupna deponija armature je prikazana v organizacijski

shemi gradbišča pod številko 10.

Deponija za hranjenje nevarnih snovi

Pri gradnji se predvidoma ne bo uporabljalo nevarnih snovi, ki bi ostajale na gradbišču.

Nevarne snovi se morajo dnevno, po koncu dela odpeljati z gradbišča. Na gradbišču se

uporabljajo oz. so prisotne naslednje nevarne snovi:

● hidravlična olja,

● bencin,

● dizelsko gorivo,

● plini v jeklenkah,

● bitumen, ibitol in druga izolacijska sredstva,

● olje za opaže ter

● razne barve, čistila in druga kemijska sredstva.

Če na gradbišču nastopi potreba po hranjenju nevarnih snovi, se le – te shranijo v regalnem

vsebniku za zunanje skladiščenje. Ta je primerno oddaljen in ločen od objektov in drugih

prostorov na gradbišču. Njegova kapaciteta skladiščenja znaša 1000 kg/m3. Vsebnik je

narejen iz pocinkane jeklene pločevine. Opremljen je s prestrezno kadico, naravnim

prezračevanje oz. samodejnim zračenjem in gasilnim aparatom. Njegove dimenzije znašajo

2,56 m × 3,07 m × 2,07 (V × Š × G). Nevarne snovi morajo biti označene, ter urejene

namensko, skladno z lastnostmi nevarnih snovi in navodili iz varnostnih listov. Natančna


lokacija vsebnika za nevarne snovi je razvidna v organizacijski shemi gradbišča, pod

številko 4.

Deponija izkopanega materiala

Izkopan material se naklada in odvaža v za to namenjeno deponijo. Deponija je locirana 10

km vstran na Komunalnem podjetju Ptuj, d.d. Količina izkopanega materiala, ki bo pristala

na tej deponiji znaša 8260 m3. O odvozih izkopanega materiala se vodi evidenca, ki se

preda vodji gradbišča. Material, ki se bo uporabil za ponovno vgradnjo, bo začasno

odložen na deponiji. Količina izkopanega materiala, ki bo ponovno vgrajen, znaša 5910

m3. Če upoštevamo, da na m

2 lahko shranimo 3 m

3 izkopanega materiala, bomo

potrebovali deponijo z površino, ki znaša 1970 m2.

Dimenzioniranje skladiščnega kontejnerja

Skladiščni kontejner, prikazan na sliki 5.4, nam bo služil za shranjevanje orodja in drobne

strojen opreme, ter za skladiščenje svežih vzorcev betona. Kontejner bo razdeljen na dva

med seboj prehodna prostora s pregradno steno iz lahke pocinkane pločevine. Na tleh bo

položena lesena obloga. Prostor bo opremljen z dvokrilnimi vhodnimi vrati ter ključavnico.

Postavljen bo na predhodno utrjena in ravna tla ter v neposredno bližino garderobnega

kontejnerja. Kontejner bo tlorisnih dimenzij 4,20 m × 3,10 m, ter višine 2,10 m. Opremljen

bo tudi z gasilnim aparatom.


Slika 5.4: Kombiniran skladiščni kontejner.95

5.5.2 Dimenzioniranje gradbiščnih prometnic

Gradbiščne prometnice predstavljajo različne poti do gradbišča in na gradbišču, ter služijo

za različne načine transporta materiala, polizdelkov, izdelkov, mehanizacije, opreme in

delavcev. Na gradbišču komunikacijsko povezujejo skladišča s proizvodnimi obrati ter

95

Kaiser + Kraft portal, 2011, Delo z nevarnimi snovmi, Skladiščenje nevarnih snovi, kombinacija vsebnikov

za material, citirano dne 3.3.2011, dostopno na spletnem naslovu: http://www.kaiserkraft.si/shop/product/

M67928/Vsebnik+za+nevarne+snovi+za+aktivno+skladi%C5%A1%C4%8Denje+gorljivih+snovi.html?art

icle=605282#_http://images.kkeu.de/is/image/kke/Delo_z_nevarnimi_snovmi/Skladi%C5%A1%C4%8De

nje_nevarnih_snovi/Vsebnik_za_nevarne_snovi_za_aktivno_skladi%C5%A1%C4%8Denje_gorljivih_sno

vi_normal_00041824-02.jpg.

http://www.kaiserkraft.si/shop/product/%20M67928/Vsebnik+za+nevarne+snovi+za+aktivno+skladi%C5%A1%C4%8Denje+gorljivih+snovi.html?article=605282#_http://images.kkeu.de/is/image/kke/Delo_z_nevarnimi_snovmi/Skladi%C5%A1%C4%8Denje_nevarnih_snovi/Vsebnik_za_nevarne_snovi_za_aktivno_skladi%C5%A1%C4%8Denje_gorljivih_snovi_normal_00041824-02.jpg.






skladišča in proizvodne obrate z gradbenim objektom. Gradbene prometnice zunaj

gradbišča komunikacijsko povezujejo gradbišče z obstoječimi prometnicami. 96

Glavni dostop na obravnavano gradbišče je urejen iz južne strani. Dovoz se vrši po že

obstoječi cesti Videm - Markovci (jez) do točke, kjer se odcepi na novo narejeno obvozno

cesto za traktorje. Glavni vhod – izhod na gradbišče je priključen na obvozno cesto. Vhod

– izhod za višje ležeče gradbišče (vtočni objekt) se nadaljuje po cesti Videm – Markovci

(jez) vse do zapore oz. vhoda. Podrobna situacija je razvidna v organizacijski shemi

gradbišča. Cesta Videm – Markovci (jez) je v solidnem asfaltiranem stanju, širine 5,00 m

in je opremljena z ustreznimi elementi za odvodnjavanje. Obvozna cesta je makadamske

narave in širine 5,00 m. Vzpon makadamske ceste znaša 6 %, vzpon ceste Videm –

Markovci (jez) pa znaša 10 %.

Obvozna cesta je opremljena tudi z ustreznimi izogibališči. Zaradi prostorske stiske na

samem gradbišču je eno izogibališče locirano tik pred glavnih vhodom, za lažje izogibanje

težke mehanizacije. Obe cesti sta primerni za vožnjo vseh za gradnjo predvidenih težkih

vozil, ter sta opremljeni z znaki »II – 30« za omejitev hitrosti. Največja dovoljena hitrost

na obeh cesta je 10 km/h. Na ali v samem gradbišču se omejitev hitrosti zmanjša na 5

km/h.

5.5.3 Dimenzioniranje kapacitete žerjava

Tip žerjava izberemo glede na maksimalno breme, višino dviga in potrebno dolžino ročice.

Maksimalno breme za dvig na gradbišču običajno predstavlja posoda za betoniranje,

napolnjena do vrha z betonom. V konkretnem primeru žerjava ne bomo dimenzionirali na

podlagi posode, saj se celoten proces betoniranja objekta izvaja z avtočrpalko. Žerjav bo

dimenzioniran na podlagi najtežjega bremena na gradbišču, kar predstavlja skladovnico z

opažem.

96



Teža: skladovnica = 20 kg

5 opažev97

(1,20 × 2,70 m) = 1050 kg

SKUPAJ: = 1070 kg

Za potrebe gradbišča bo zadostoval en žerjav. Glede na možnost dobave in njegovo

tehnično specifikacijo smo se odločili za stolpni žerjav, znamke Liebherr 56 K98

.

Maksimalna nosilnost žerjava znaša 4,500 kg. Nosilnost žerjava se na ročici 40 m zmanjša

na 1,200 kg. Maksimalna višina mačka žerjava znaša 32,7 m. Lokacija in obseg žerjava,

označen s številko 11, je razvidna v organizacijski shemi gradbišča.

5.5.4 Dimenzioniranje kapacitete začasnih inštalacij na gradbišču

Preskrba z električno energijo

Potrebno moč električnega toka na gradbišču izračunamo z uporabo enačbe (5.2):99

kPkk

PP iio

ief

[kW], (5.2)

kjer je:

Pef potrebna efektivna moč gradbišča [kW],

Pi inštalirana moč posameznega električnega porabnika [kW],

ki koeficient istočasnosti obratovanja porabnikov,

ko koeficient obremenjenosti električnega porabnika ( ko ≤ 1),

η koeficient izkoristka električne moči.

Potrebno moč transformatorske postaje lahko izračunamo z uporabo enačbe (5.3):

97

Zupančič, E., idr.: Doka – okvirni opaž Framax Xlife; Navodila za postavitev in uporabo, št. 999764023 -

03/2005, DOKA Slovenija opažna tehnologija, d.o.o., Jesenice, 2005.

98 Böhm, A., idr., Fast - erecting crane 56 K, Data sheet, citirano dne, 3.3.2012, dostopno na spletnem

naslovu: http://www.liebherr.com/CC/en-GB/region-%28europe%29/products_cc.wfw/id-12475-0/measur

e-metric/tab-1181_1560.

99 Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N.: Organizacija grajenja str. 112, 113, Fakulteta za gradbeništvo,

Maribor, 2009.

http://www.liebherr.com/CC/en-GB/region-%28europe%29/products_cc.wfw/id-12475-0/measur%20e-metric/tab-1181_1560

http://www.liebherr.com/CC/en-GB/region-%28europe%29/products_cc.wfw/id-12475-0/measur%20e-metric/tab-1181_1560


cos

ef

tp

PP [kVA], (5.3)

kjer je:

cos φ fazni zasuk,

Ptp potrebna inštalirana moč transformatorske postaje [kVA].

V tabeli 5.5 so prikazane vse električne naprave, ki so potrebne za delo na gradbišču.

Izračunana potrebna moč, je odvisna od števila naprav, inštalirane moči, ter koeficienta k.

Tabela 5.5: Električne naprave.100

Naprava Število Vrednost

inštalirane moči k cos φ Potrebna moč

Krožna žaga 1 7,00 kW 0,70 0,70 4,90 kW

Žerjav 1 100,00 kW 0,45 0,45 45,00 kW

Vibrator 1 5,00 kW 0,55 0,65 2,75 kW

Razsvetljava

gradbišča 7 7,00 kW 1,00 0,95 21,00 kW

Razsvetljava in

ogrevanje

provizorijev

2 10,00 kW 1,00 0,95 20,00 kW

Ročno električno

orodje - ocena / 5,00 kW 0,70 0,70 3,50 kW

Drugi porabniki -

ocena

/ 6,00 kW 0,70 0,70 4,20 kW

100




Sledi izračun potrebne moči električnega toka.

kW 35,10120,450,300,2000,2175,200,4590,4 efP

Izračun potrebne moči transformatorske postaje.

kVA30,16500,600,500,2110,2220,400,10000,7

70,0

20,4

70,0

50,3

95,0

00,20

95,0

00,21

65,0

75,2

45,0

00,45

70,0

90,4

tpP

Za oskrbo gradbišča z električno energijo potrebujemo transformatorsko postajo z močjo

najmanj 200 kVA, kar nam obstoječa transformatorska postaja zagotavlja. Za napajanje

gradbišča je potrebno od omenjene transformatorske postaje do gradbišča speljati električni

kablovod, ter nanj priključiti glavno gradbiščno električno omarico. To dosežemo tako, da

električni kablovod speljemo preko hodnika jezu, kar je podrobno prikazano v

organizacijski shemi ureditve gradbišča.

Električni kablovod je iz transformatorske postaje, do glavne električne omarice in vse do

prve podomarice speljan na drogovih v višini najmanj 2,50 m. Vsi ostali električni vodi, ki

so speljani iz prve podomarice so vkopani 0,80 m v teren oz. pod koto zmrzovanja. Preko

električnih vodnikov se iz glavne električne omarice speljeta in priključita električni

podomarici z eno ali trifaznimi vtičnicami. Trifazni tok z medfazno napetostjo 380 V je

potrebno zagotoviti za potrebe strojev.

Za potrebe razsvetljave moramo zagotoviti enofazno napetost 220 V in enosmerno

napetost 24 V za prenosne svetilke. Na glavni električni omarici in podomaricah morajo

biti vse vtičnice vodotesne, ter opremljene s pokrovi. Glavna električna omarica mora biti

nujno opremljena s tipko za izklop v sili, ki po pritisku nanjo izklopi električno energijo za

celotno gradbišče. Na gradbišču se bo v času gradnje za ogrevanje uporabljajo električno

omrežje. Garderobni in pisarniški prostori bodo ogrevani z električnimi radiatorji.


5.5.5 Osvetlitev gradbišča

Za splošno osvetlitev gradbišča se bo uporabljala obstoječa komunalna razsvetljava in

obstoječa razsvetljava objektov, ki znaša vsaj 50 lx.101

Potrebna je tudi začasna osvetlitev

objektov ter notranja osvetlitev provizorijev. Ta se izvedeta z lokalno osvetlitvijo

(reflektorji, prenosne svetilke) na delovnih mestih ob strojih ter na krajih, kjer se opravlja

privezovanje in odvezovanje bremen. Osvetljenost le – teh naj znaša najmanj 150 lx. Na

področju nevarnih del pa naj bo zagotovljena osvetljenost vsaj 200 lx. Predvidenih je 7

reflektorjev moči 1 kW. Reflektorji morajo biti postavljeni na višini vsaj 2,50 m. Prenosne

svetilke se preklapljajo na nizkonapetostne oz. ločilne transformatorje. Nadomestna in

dodatna oprema za osvetlitev mora biti vedno na razpolago v skladišču za orodje.

5.5.6 Preskrba z vodo

Izvedba preskrbe gradbišča z s pitno in tehnološko vodo je odvisna predvsem od

lokacijskih možnosti gradbišča oz. komunalen opremljenosti mesta gradnje. Običajno je

možno rešiti preskrbo gradbišča z vodo na naslednje načine. 102

● z izvedbo priključka na obstoječi vodovod v bližini gradbišča,

● z izgradnjo novega vodovoda s talnim zajetjem,

● z izgradnjo novega vodovoda z zajetjem v bližnji reki, potoku ali jezeru,

● z dovozom vode v gradbiščni rezervoar,

● s kombinacijo zgoraj navedenih različic.

V naslednji tabeli 5.6 lahko orientacijsko določimo vrednost porabljene količine vode na

gradbišču.

101





Tabela 5.6: Potrebne količine vode na gradbišču.

Vrsta porabe Na enoto

mere Poraba (m

3) Mere Izračun

Količina

(m3)

Tehnična voda

Vlaženje

betona m

2 0,030 m

2/dan 600 × 0,030 18,00

Vlaženje

opaža m

2 0,005 m

2/dan 600 × 0,005 3,00

Pranje

mehanizacije kom 0,150 kom/dan 10 × 0,150 1,50

Pranje vozil kom 0,150 kom/dan 4 × 0,150 0,60

Pranje

cestišč m

2 0,040 m

2 300 × 0,040 12,00

Pitna voda

Na

gradbišču Delavec 0,030 Delavec/dan 35 × 0,030 1,05

SKUPAJ: 36,15 m3

S 50 – odstotno rezervno urno porabo vode predvidimo tudi porabe vode, ki v času

priprave projekta organizacije gradbišča še niso znane. Rezervno urno porabo vode lahko

izračunamo z uporabo enačbe (5.4):103

h

dmaks

hhmaksn

QkQ

,

, [m3/h], (5.4)

kjer je:

nh število delovnih ur na dan,

kh koeficient rezervne urne porabe,

Qmaks, d maksimalna dnevna poraba vode,

Qmaks, h rezervna urna poraba.

103



/dan m26,224

15,365,1 3

, hmaksQ

Potrebni premer cevovodnega priključka lahko izračunamo z uporabo enačbe (5.5):104

v

Qd

hmaks,4 [m], (5.5)

kjer je:

d svetli premer gradbiščnega cevovoda v [m],

v hitrost pretoka vode v [m/h],

π Ludolfovo število.

mm28,28m02828,014,33600

26,24

d

Vodovodni vod se nahaja v obstoječem objektu jezu Markovci in poteka skozi kontrolni

hodnik. Za oskrbo gradbišča z vodo se priključitev na vodovodni cevovod izvede na desni

strani kontrolnega hodnika na obstoječi vodovodni jašek. Razvodi se izvedejo s cevmi DN

30 mm, ki so vkopane v zemljino pod koto zmrzovanja. Za samo oskrbo gradbišča z

tehnično vodo je potrebno prečkati načrtovan objekt. Prečkanje vodovodnega voda se

izvede preko zemljinske premostitve, ki se nahaja nad načrtovanim tlačnim cevovodom.

Zemljinsko premostitev vključno z vodovodnim vodom, je potrebno tekom gradnje enkrat

prestaviti, zaradi dokončne izgradnje tlačnega cevovoda. Pri odjemu vode iz vodovodnega

omrežja je potrebno postaviti jašek z vodomerno uro. Pipa z pitno vodo se nahaja v upravni

stavbi. Vodovodna inštalacija na gradbišču je podrobneje razvidna v organizacijski shemi

ureditve gradbišča. Pritisk tehnološke vode na gradbišču znaša od 2,00 do 3,00 bara,

minimalni pritisk vode 2,00 m nad najvišjo točko objekta pa ne sme biti manjši od 0,80

bara.

104



5.5.7 Komunikacije na gradbišču

Na obstoječem objektu upravne stavbe je že izveden PTT priključek. Obstoječ in načrtovan

objekt sta med seboj povezana. S pozitivnim soglasjem investitorja se komunikacije

izvajajo preko tega priključka. Komunikacije bodo potekale preko stacionarnega telefona,

faksa, elektronske pošte ter brezplačnih programskih orodij za komunikacijo. Vsa ta

komunikacijska orodja delujejo preko omrežja Telekoma Slovenije. Internet je zagotovljen

preko brezžičnega omrežja. Njegov domet sega do pisarniškega kontejnerja. Za lažje

komuniciranje med vodstvom in drugimi sodelavci se bodo uvedli tudi službeni mobilni

telefoni, ki so priključeni na Mobitelovo mobilno omrežje.

5.5.8 Dimenzioniranje kapacitet začasnih gradbiščnih prostorov

Začasni prostori za gradbiščne pisarne in garderobne prostore se običajno organizirajo v

začasnih objektih, tako imenovanih kontejnerjih, na gradbišču. Za te objekte je pomembno,

da so montažni. To pomeni, da so hitro in enostavno postavljivi in enostavno odstranljivi.

V nekaterih primerih je možno z dovoljenjem investitorja uporabiti obstoječ objekt na

gradbišču. Pisarno vodstva gradbišča in delovodsko pisarno je smiselno postaviti v bližino

vhoda gradbišča. Velikost in število začasnih prostorov je odvisna od velikosti gradbenega

objekta in organiziranosti gradbišča, ter števila režijskih delavcev na gradbišču.105

Gradbišče prostore dimenzioniramo skladno s potrebami in normativi. Ti so naslednji:

● za pisarniške osebe potrebujemo od 3,00 – 3,25 m2 na delavca,

● za risarje in arhitekte potrebujemo od 4,50 – 5,00 m2 na delavca,

● za ambulanto potrebujemo od 0,50 do 5,00 m2 na delavca,

● za laboratorij 20,00 m2,

● za delavce potrebujemo prostor velikosti vsaj 0,45 m2 na delavca.

Na gradbišču je potrebno zagotoviti pisarniški prostor za odgovornega vodjo gradbišča. V

našem primeru se odločimo za en pisarniški objekt, dimenzij 6,05 m × 2,43 m. Pisarniški

105



objekt zagotovi in dostavi izvajalec. Za nadzornika in investitorja je pisarniški prostor

zagotovljen v upravni stavbi. Ta je zadostnih dimenzij za potrebe večjih sestankov med

nadzorniki, predstavniki investitorja ter izvajalca. Za delavcev se dostavi en garderobni

objekt, dimenzij 9,12 m × 2,43 m. Ta po normativih zadostuje za potrebe 50 delavcev.

Zaradi prostorske omejenosti gradbišča bosta pisarniški in garderobni kontejner locirana na

levem bočnem objektu obstoječega jezu v Markovcih. Za tedenska čiščenja teh prostorov

se najame čistilni servis, ki ga izbere glavni izvajalec.

Delavci se prehranjujejo v gostišču, ki je od gradbišča oddaljeno približno 400 m, na

gradbišče pa se pripeljejo s službenim vozilom izvajalca. Parkirišče za delavce

predstavnike izvajalca in nadzornike je urejeno na platoju pri upravni stavbi. V bližini

gradbišča se nahaja tudi trgovina.

Za dimenzioniranje sanitarnih prostorov so priporočeni naslednji normativi:

● 1 stranišče za 25 delavcev,

● 1 pisoar na 30 delavcev.106

V našem primeru bosta zadostovala 2 prenosna WC – ja znamke DIXI. WC kabini je

potrebno postaviti na rano dostopno podlago. WC kabina ne potrebuje priključka na

kanalizacijo in vodo, ker ima vgrajen rezervoar za zbiranje greznice, ki se po potrebi

praznijo z servisnimi vozili. Sanitarni objekti so tedensko vzdrževani in dezinficirani. To

delo prevzame družba ADCO & DIXI, d.o.o. Kabine imajo nameščeno prosojno streho,

tako da je zagotovljena svetloba tudi brez dodatne razsvetljave.

5.6 Predračun pripravljalnih in zaključnih del s količinami

Naslednja tabela prikazuje predračun vseh potrebnih pripravljalnih in zaključnih del po

posameznih postavkah za gradbišče MHE Markovci. Predračun je izdelan na podlagi

organizacijske sheme ureditve gradbišča in njenih prilog. Do sestavitve predračuna

pridemo s predhodno izdelavo popisa del in predizmer. V popis del, predizmer in

106



predračuna moramo vključiti tudi zaključna dela, ki so potrebna, da se po zgraditvi

gradbenega objekta odstranijo vsi začasni gradbiščni objekti in inštalacije.107

Posamezne

postavke vsebujejo opise, potrebne količine in ceno na enoto mere, ki smo jo pridobili v

podjetju Granit d.d., za izračun skupne vrednosti postavk.108

Tabela 5.7: Pripravljalna in zaključna dela.

Št. Opis Enota Količina Cena /

enota

Vrednost

(EUR)

1.

Zakoličenje osi in postavitev

profilov za izkopne nasipe,

zakoličenje vseh objektov, prenos

v naravo, vzdrževanje geodetskih

točk. Dela obsegajo zakoličbo

vtoka, tlačnega cevovoda,

temeljev, strojnične zgradbe,

iztoka.

pavšal 1,00 750,00 750,00

2.

Odstranitev,transport in

postavitev pomožnih zapornic na

novo lokacijo (predvidoma na

lokacijo ob komandni zgradbi na

jezu Markovci – 200m) vključno

z vsemi potrebnimi deli in

materiali.

kos 5,00 1800,00 9.000,00

3.

Čiščenje terena z izkopom panjev

grmičevja in debel deb. do 10 cm

z odvozom na stalno deponijo –

površine nad 200 m2 na enem

m2 2.279,50 0,53 1.208,14

107


108 Gradbena pogodba št. PG11-0247 (5325) sklenjena med naročnikom Dravske elektrarne Maribor, d.o.o.

in izvajalcem Granit, d.d. za gradbena dela za MHE Markovci, LOT A – knjiga 1, popis del, Slovenska

Bistrica, marec 2011.


mestu.

4. Izdelava, montaža in demontaža

gradbiščnih tabel. kos 4,00 40,00 160,00

5. Montaža in demontaža varnostnih

tabel. kos 6,00 20,00 120,00

6. Postavitev in odstranitev ograje iz

žičnega pletiva m 350,00 4,00 1.400,00

7. Montaža in demontaža vhodnih

dvokrilnih vrat 6,00 m × 2,00 m. m 2,00 90,00 180,00

8. Montaža in demontaža vhodnih

dvokrilnih vrat 4,00 m × 2,00 m. m 1,00 35,00 35,00

9.

Odstranitev zaščitne kovinske

ograje na kroni jezu, ocenjena

masa 50 kg/m, vključno z

nakladanjem, transportom,

razkladanjem in deponiranjem na

trajno deponijo 10 km daleč, ter

ponovna postavitev.

m 100,00 10,68 1.068,00

10.


avtomobilske ograje, ocenjene

mase 70 kg/m, vključno z

nakladanjem, transportom,


trajno deponijo 10 km daleč, ter

ponovna postavitev.

m 105,00 11,48 1.205,40

11.


ograje na dolvodnem krilnem

zidu, ocenjene mase 50 kg/m,

vključno z nakladanjem,

transportom, razkladanjem in

m 20,00 10,68 213,60


deponiranjem na trajno deponijo,

ter ponovna postavitev.

12.

Odstranitev ograje iz mrežnega

pletiva na dolvodnem platoju

ocenjene mase 20 kg/m, vključno

z nakladanjem, transportom,


trajno deponijo 10 km daleč. Na

začetku gradnje odstranitev 20 m

ograje, po končani gradnji

odstranitev celotne v dolžini caa.

150 m in zamenjave z novo.

m 30,00 4,66 139,20

13.

Odstranitev začasnih svetilk –

železni kandelaber višine 5 m,

ocenjene mase 70 kg/m vključno


materiali.

kos 2,00 72,00 144,00

14.

Odstranitev obstoječih varovalnih

ograj vključno z vsemi

potrebnimi deli in materiali ter

nakladanjem, transportom in

razkladanjem na trajno deponijo,

ter ponovna postavitev.

m 200,00 9,33 1.866,00

15.

Dobava, transport in vgradnja

gramoznega materiala za potrebe

ureditve dostopne makadamske

poti. Gramozni material za

sanacijo obstoječe poti, gramozni

material za izvedbo novega dela

poti.

m3 450,00 25,86 11.637,00

16. Nakladanje in odvoz viška

materiala iz gradbiščne deponij m

3 6.779,53 3,77 25.558,83


na trajno deponijo 10 km daleč.

Dela vključujejo nakladanje,

razkladanje in vse stroške

povezane z deponiranjem.

17.

Čiščenje terena po končanih

gradbenih delih, vključno z vsemi

potrebnimi deli in materiali.

m2

2.500,00 0,99 2.475,00

18.

Humusiranje in zatravitev

prizadetih površin po končanih

gradbenih delih, vključno z vsemi

potrebnimi deli in materiali.

m2 1.500,00 1,87 2.805,00

19.

Dobava in postavitev vertikalne

prometne signalizacije, vključno


materiali za postavitev in

pritrditev.

Znak omejitev hitrosti II–30. kos 2,00 170,00 340,00

Znak za obveščanje in vodenje

dim 120/70 cm. kos 4,00 265,00 1.060,00

20. Dobava, postavitev, odstranitev in

vzdrževanje košev za smeti. kos 1,00 330,90 330,90

21.

Razformiranje gradbišča vključno


materiali.

pavšal 1,00 1500,00 1.500,00

22.

Postavitev žerjava znamke

Leibherr 56 K (z maksimalno

nosilnostjo 1,900 kg, ter dolžino

teleskopske ročice 40 m), njegovo

nakladanje, razkladanje, prevozi,

montaža, demontaža in

amortizacija.

kom 1,00 1154,40 1.154,40


23.

Posteljica žerjavnega mesta 60

cm: izkop globine 60 cm in širine

4,2 m × 4,4 m, utrjevanje

planuma, dobava gramoza 0-60

mm in vgrajevanje.

kos 1,00 360,00 360,00

24 Izdelava armirano – betonskih

temeljev za žerjav. kos 1,00 2400,00 2.400,00

25.

Sanitarije – WC DIXI, postavitev,

odstranitev, najemnina in

čiščenje.

kos/mes 2,00 80,00 160,00

26.

Transport, montaža, demontaža in

vzdrževanje gradbiščnih začasnih

prostorov. Pisarni kontejner,

garderoba, skladišče.

kos 3,00 500,00 1.500,00

27.

Tesarska lopa 2 m × 3 m iz

tramov, desk, nosilne cevne in

strešne konstrukcije, streha –

deske in lepenka, postavitev,

amortizacija, odstranitev.

kos 1,00 265,00 265,00

28.

Skladišče nevarnih snovi –

postavitev, amortizacija,

odstranitev.

kos 1,00 150,00 150,00

29.

Začasni elektro priključek

gradbišča, priklop in odklop

izvede upravljavec.

kos 1,00 950,00 950,00

30.

Montaža, najemnina in

demontaža glavne elektro

omarice in izdelava zaščitne

nadstrešnice.

kos 1,00 850,00 850,00

31. Montaža, najemnina in

demontaža razdelilne omarice in kos 2,00 350,00 700,00


izdelava zaščitne nadstrešnice.

32. Prevozi lesa, opažev, odrov,

strojev, drobne opreme. prevoz 45,00 25,00 1.125,00

33.

Postavitev, vzdrževanje in

odstranitev gasilnih aparatov S-9

in CO2.

kos 4,00 30,00 120,00

34. Dobava, namestitev in odstranitev

omarice za prvo pomoč. kos 3,00 20,00 60,00

SKUPAJ 72.910,47

DDV 20% 14.582,10

SKUPAJ Z DDV 87.492,57

5.7 Analiza ovrednotenih stroškov pripravljalnih in zaključnih del

Predračun vsebuje po vrstnem redu oštevilčene postavke. Vsaka od navedenih postavk je

natančneje opisana. Vsebina opisa se navezuje na pripravo oz. montažo, demontažo,

amortizacijo ali pa izdelavo posameznih del, ki so potrebna za organizacijo gradbišča.

Vsaka postavka ima podano enoto mere, ki se izraža s količino, ter ceno na enoto mere. Za

pridobitev skupne cene posamezne postavke je potrebno ceno na enoto mere pomnožiti s

količino. Seštevek posameznih postavk nam daje skupno vrednost pripravljalnih in

zaključnih del na gradbišču. V našem primeru znaša skupna vrednost pripravljalnih in

zaključnih del 72.910,47 EUR. Tej vrednosti se prišteje 20 % davka, ki znaša 14.582,10

EUR. Končna vrednost z DDV znaša 87.492,57 EUR.

Stroški pripravljalnih in zaključnih del glede na vrednost celotnih del gradnje objekta

okvirno znašajo:109

● 3 – 7 % za gradnjo stanovanjskih in industrijskih objektov,

● 6 – 10 % za gradnjo melioracije,

● 10 – 15 % za gradnjo tunelov in zemeljskih pregrad,

109

Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N.: Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor, 2009


● 15 – 25 % za gradnjo hidrotehničnih objektov,

● do 35 % za gradnjo raztegnjenih objektov, npr. daljnovod, cesta, železnica.

V našem primeru gre za kompleksno gradnjo industrijskega objekta, zato pričakujemo da

bo vrednost pripravljalnih in zaključnih del okvirno znašala od 3 do 7 % vrednosti gradnje

celotnega objekta.

Vrednost pogodbenih del znaša:

● vrednost pogodbenih del 1.027.033,97 EUR

● + 20 % DDV 205.406,79 EUR

SKUPAJ 1.232.440,26 EUR

Celotna vrednost pogodbenih del znaša 1.027.033,97 EUR. Po zakonu se ta cena še

obdavči z 20 % DDV, ki znaša 205.406,79 EUR. Iz tega sledi, da na koncu celotna

vrednost pogodbenih del z DDV-jem znaša 1.232.440,26 EUR. V prejšnjem poglavju smo

ugotovili, da skupna vrednost pripravljalnih in zaključnih del znaša 87.492,57 EUR. Na

osnovi teh podatkov lahko dokažemo, da predstavljajo pripravljalna in zaključna dela 7,0

% vrednosti od celotne vrednosti pogodbenih del. Iz tega sledi, da je za izvajalca projekt

ugoden, saj ga z zgornjim izračunom uvrščamo v interval za gradnjo industrijskega

objekta.


6 TEHNOLOGIJA IZVEDBE BETONSKE KONSTRUKCIJE

Tehnologijo izvedbe betonske konstrukcije je mogoče povzeti z betonskimi in tesarskimi

deli. V okviru betonskih del so zajeta dela z betonom in dela z jekleno armaturo. Med

tesarska dela lahko uvrstimo opažerska dela in postavitev odrov. V sledečem seznamu so

prikazani tehnološki postopki, ki so potrebni za izvedbo betonske konstrukcije:110

● priprava svežega betona v avtomatizirani betonarni,

● transport svežega betona,

● izdelava opažne konstrukcije,

● polaganje armature,

● vgradnja svežega betona, npr. z vlivanjem po cevi,

● zgoščevanje svežega betona, npr. z vibracijskimi iglami,

● negovanje strjenega betona,

● razopaževanje konstrukcijskih elementov.

Za izvedbo betonske konstrukcije obravnavanega objekta bodo značilni avtomatizirani in

polmehanizirani delovni procesi. V avtomatiziranih delovnih procesih se delo opravljajo

brez udeležbe delavcev, kot npr. proizvodnja betona v avtomatski betonarni. Za

polmehanizirane delovne procese pa je značilno, da jih delavci opravljajo s pomočjo stroja,

kot npr. vgrajevanje betona s pomočjo črpalke.

6.1 Betonske mešanice in tehnične zahteve

Pri izvajanju betonskih in armiranobetonskih del na objektu bo uporabljen beton kategorije

B II. Slednja oznaka pomeni, da bo beton pripravljen v betonarni. Tehnične zahteve za

110

Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N.: Organizacija grajenja, str. 39 – 40, Fakulteta za gradbeništvo,

Maribor, 2009


posamezni kakovostni razred so določene na osnovi projekte dokumentacije, glede na vrsto

konstrukcije in namen uporabe. Betoni se bodo dovažali na gradbišče iz betonarne, ki je

locirana v Slovenski Bistrici in je last podjetja Granit, d.d. Omenjena betonarna je

prikazana na spodnji sliki.111

Slika 6.1: Betonarna glavnega izvajalca Granit, d.d.112

Vse potrebne recepture, oziroma sestave betonskih mešanic za betone določa proizvajalec

betonskih mešanic na osnovi predhodnih preiskav svežega in strjenega betona, v skladu s

standardi113, 114

.

111

Podvršnik, V., idr.: Projekt izvedbe betonskih konstrukcij za MHE Markovci, št. elaborata PB-127-09/11,

Slovenska Bistrica, September 2011.

112 Sinič, B., idr.: Tednik panorama, članek; Granit posluje uspešno, Lip z izgubo, citirano dne, 12.3.2012,

dostopno na spletnem naslovu: http://www.tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=7&izris=izpisiNovico&

st_pod=102&jezik=slo&templ=0.

113 Slovenski institut za standardizacijo: SIST EN 206-1, Beton – 1. del: specifikacija, lastnosti, proizvodnja

in skladnost, datum objave 1.2.2003.

114 Slovenski institut za standardizacijo: SIST 1026, Beton – 1. del: specifikacija, lastnosti, proizvodnja in

skladnost - pravila za uporabo SIST EN 206-1, datum objave 1.3.2008.

http://www.tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=7&izris=izpisiNovico&%20st_pod=102&jezik=slo&templ=0

http://www.tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=7&izris=izpisiNovico&%20st_pod=102&jezik=slo&templ=0


6.1.1 Vrste betonov in kakovostni razred

Za izdelavo podložnih betonov na strojnici, vtočnem in iztočnem objektu bo potrebno

dostaviti in vgraditi 58 m3 betona. Na sliki 6.2 je prikazan podložni beton vtočnega

objekta. Vgrajen beton mora spadati v trdnostni razred C12/15. Nazivna velikost

največjega zrna agregata mora znašala 16 mm (Dmax). Stopnja konsistence mora spadati v

razred S2, kjer je posed betona dovoljen v intervalu od 50 do 90 mm.

Slika 6.2: Podložni beton vtočnega objekta.

Za izdelavo temeljnih plošč, sten, stropnih plošč, poligonalne plošče, konusnih delov in

balkona nad iztočnim kanalom se mora vgraditi beton druge recepture. Ti elementi so

elementi strojnice, vtočnega in iztočnega objekta. Beton mora spadati v trdnostni razred

C25/30. Nazivna velikost največjega zrna agregata mora znašati 32 mm (Dmax). Vsi zgoraj

omenjeni betonski elementi vsebujejo armaturo, ter so v dolgotrajnem stiku z vodo.

Potrebno jih je zaščititi proti koroziji zaradi karbonatizacije. Uvrstimo jih v razred XC2, ki

označuje območje, katerega okolje je mokro in le redko suho. Vse navpične betonske

površine, ki so izpostavljene dežju in zmrzovanju je potrebno zaščititi proti zmrzovanju,

vendar ne proti tajanju. Te elemente uvrščamo v razred XF1. Beton mora biti uvrščen v

PV-III stopnjo proti prodoru vode, ker je največja dovoljena vrednost prodora 20 mm.


Stopnja konsistence je S3, kjer je posed betona dovoljen v intervalu 100 do 150 mm. S

takšno recepturo moramo v objekt vgraditi 1533 m3 betona

115.

Za izdelavo tlačnega cevovoda bodo potrebne tri različne recepture betonov. Podložni

beton temeljev podstavkov mora spadati v trdnostni razred C16/20, ter imeti nazivno

velikost največjega zrna agregata 16 mm (Dmax). Stopnja konsistence mora spadati v

stopnjo S3, kar pomeni, da se beton lahko posede v intervalu od 100 do 150 mm. V ta del

objekta je potrebno vgraditi 80 m3 betona.

Za oblitje cevovoda je potrebno vgradil zgoraj opisan beton, vendar z dodatkom za zaščito

proti koroziji zaradi karbonatizacije. Tlačni cevovod tako uvrstimo v XC2 stopnjo, saj je

cevovod izpostavljen nenehnim vplivom vode. Ta receptura bo potrebna za vgraditev 600

m3 betona.

Za izgradnjo temeljnih podstavkov cevovoda, temeljne in stropne plošče jaška, stene jaška

in vgradnja HM opreme se mora uporabiti beton tlačnega razreda C25/30. Vse ostale

lastnosti betona morajo biti skladne z betonom za oblitje cevovoda. Za izgradnjo opisanih

elementov je potrebno vgraditi 67 m3 betona. Izgradnja temeljnih podstavkov, temeljne in

stropne plošče jaška in stene jaška je prikazano na sliki 6.3.

Slika 6.3: Temeljni podstavki cevovoda, temeljne, stropne plošče jaška in stene jaška.

115




V načrtovanem objektu strojnice se mora izvesti oblivanje betona. Betona za oblivanje

mora spadati v tlačni razred C25/30 in imeti velikost največjega zrna 16 mm (Dmax).

Stopnja konsistence mora spadati v stopnjo S4, kar pomeni, da se beton lahko posede v

intervalu od 160 do 210 mm. V tej recepturi betona je dodan tudi prašni dodatek za

nabrekanje, znamke KEMA. Za izgradnjo tega elementa je potrebno vgraditi 15 m3 betona.

Za izdelavo kontaktnega betona, ki je predviden pri vseh objektih, se mora izdelati beton z

recepturo, ki je skladen z recepturo betona za izdelavo temeljnih plošč, sten, stropnih

plošč, itd. na objektih strojnice, vtočnega in iztočnega objekta. Kontaktni beton je

predviden za betoniranje delovnih stikov v območju nabrekujočih trakov v debelini 15 cm.

K omenjeni recepturi betona se na mestu vgradnje doda še dodatek LATEKS S (30 kg/na

m3 betona).

6.1.2 Organizacija gradnje

Za vodenje izvajanja betonskih konstrukcij so odgovorni:

● odgovorni vodja del, Granit, d.d.,

● delovodja, Granit, d.d.,

● vodja priprave dela, Granit, d.d.

Potrebno je imenovati tudi strokovno osebo, ki bo vodila kontrolo kakovosti betona.

Interna kontrola kakovosti s preizkušanjem po planu odvzema odvzetih reprezentativnih

vzorcev vgrajenih betonov, bo potekala v laboratoriju podjetja Granit d.d. v Slovenski

Bistrici.

6.1.3 Opaži

Za izvedbo objekta bo potrebno uporabiti sistemske opaže Doka Framax, Alu Framax in

Uni ali panelne Bled plošče debeline 27 mm. Primer izvedbe opažev je prikazan na sliki

6.4. Opažni načrt bo sestavni del projekta izvedbe betonskih konstrukcij. Vsi opažni

elementi se medsebojno vežejo s tipskimi spojkami in veznimi elementi. Dvostranski opaž

se medsebojno povezuje z navojnimi palicami in utrjuje s končno super ploščo. Za


dimenzijski razmak potrebne debeline stene in pred varovanjem zabetoniranja se na

nivojne palice namesti juvidur cev. V območju zahtevanih vodotesnih sten pa uporabljamo

cevi iz mikroarmiranega betona, v katere kasneje lepimo zaporne čepe. Uporabimo lahko

tudi vijake za vodotesni beton.

Izvajanje opažev z DOKA elementi se izvaja skladno z navodili proizvajalca.116

Opaži

morajo biti izvedeni tako, da bodo mere zabetoniranih elementov točno ustrezale

dimenzijam po načrtih.117

Vse kote prerezov in njihovo skladnost s pogoji za eventualno

dodatno zaključno obdelano površino betonov morajo biti v skladu z zahtevami dobavitelja

oz. opremljevalca opreme.118

Slika 6.4: Primer opaženja iztočnega objekta s sistemskimi opaži DOKA.

116

Zupanič, E., idr.; Doka – okvirni opaž Framax, Navodila za postavitev in uporabo, št. 999764023-

03/2005, DOKA Slovenija opažna tehnologija, d.o.o., Jesenice, 2005.

117 Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PZI dokumentacija, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti,

opažne risbe, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMAA-7G/M01, Maribor, maj 2011.

118 DOKA Slovenija opažna tehnologija, d.o.o., Jesenice, 2005.


Pred pričetkom betoniranja je potrebno preveriti, da je opaž izdelan pravilno in da je

armatura na svojem mestu. Površine opaža morajo biti čiste. Površine gotovega betona, ki

se vežejo oz. lepijo z novim betonom, morajo biti pravilno pripravljene. Betoniranje je

možno začetki po pismeni potrditvi oz. odobriti načrta betoniranja s strani nadzornega

organa, po prevzemu podlage, odrov, opažev, armature in armirani beton. Armatura

betonskih elementov se mora položiti v opaž v količini, obliki in položaju, ki je določen v

projektu119

in ustreznem standardu120

za beton in armirani beton. Slika 6.5 prikazuje

položeno armaturo na stiku med tlačnim cevovodom in strojnico.

Slika 6.5: Ustrezno položena armatura.

119


armaturne risbe, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMAA-7G/M01, Maribor, maj 2011.

120 Slovenski institut za standardizacijo: SIST ENV 13670-1, Izvajanje betonskih konstrukcij – 1. del:

splošno, datum objave 1.3.2003.


Opaž in oder se ne smeta predvideti le za končno oz. finalno obtežbo, ampak je potrebno

upoštevati celoten proces dela po fazah, ki si sledijo po vrsti kot se odvijajo na gradbišču.

Posebno pozornost je potrebno posvetiti opažu in odru pred vplivi, ki nastopajo med

vgrajevanjem betona. Opaži morajo biti tesni. Zlasti pri vgrajevanju betona z vibriranjem

mora biti preprečeno vsako izcejanje.

Po vsaki uporabi ali pred betoniranjem mora biti notranjost vsakega opaža pregledana in

dobro očiščena od prahu, odpadkov vseh vrst, še posebno od lesenih trsk in oblancev, ter

nato dobro oprana in navlažena. Površine pri vročini ne smejo biti pregrete in v zimskem

času pa ne zmrznjene. Olja za premaz opažev ne smejo kemično vplivati na beton in ga ne

smejo obarvati.

Če s projektom konstrukcije ni drugače določeno, trdnost betona med odstranjevanjem

opaža sten in robov masivnih talnih temeljnih plošč ne sme biti manjša od:

● 30 % predpisanega trdnostnega razreda betona pri stenah, stebrih in vertikalnih

delih opaža gred, ter masivnih talnih temeljnih plošč,

● 70 % predpisanega trdnostnega razreda betona pri stropnih ploščah in spodnjih

delih opaža gred,

● 100 % predpisanega trdnostnega razreda v primerih, ko so betonske konstrukcije

med odstranjevanjem opaža obtežene.

Opaž se odstranjuje v fazah, brez tresljajev in udarcev, ko se beton dovolj strdi. Primer

odstranjevanja opažev je prikazan na sliki 6.6. Opaž delovnega stika posameznih vaz

betoniranje sten in eventualno, po potrebi, tudi temeljnih talnih plošč mora biti ustrezno

gladke (brez vidnih stikov opaža v smislu štrlečih robov, ki bi nastali zaradi zatekanja

betona med slabo položene opažne elemente ali segregiranih mest, ki bi nastali zaradi

iztekanja cementnega glena). Enako velja za horizontalne delovne stike prekinitev

betoniranja sten.


Slika 6.6: Odstranjevanje opažev iz strojnice.

6.1.4 Načrt betoniranja

Proizvodnja betona

Betoni se bodo primarno proizvajali v betonarni Granit, d.d. Kontrola proizvedenega

betona betonarn je pokrita z lasno tekočo kontrolo betona. Betonarna Granit, d.d. ima

pridobljen certifikat notranje kontrole.121

V betonu, ki je skladen z standardom122

, se smejo

uporabiti samo tisti osnovi materiali, ki veljajo za primerne za predpisano rabo.

121

Granit, d.d., Certifikat notranje kontrole betona št. REG2–0008–01–CPD–16–B, izdano dne, 16.5.2011.




Dejavnosti pred betoniranjem

Naročanje betona vrši izvajalec del, Granit, d.d., v sodelovanju s tehnologom laboratorija

na gradbišču. Kontrolo podlage, opažev in polaganja armature z distančniki izvede

izvajalec pred prevzemom s strani nadzornega organa. Za kakovostni prevzem je

odgovoren vodja objekta ali del, nato ostale osebe v procesu. Notranje stene opaža morajo

biti čiste in premazane z zaščitnim oz. ločilnim sredstvom. Za odvzeme in shranjevanje

vzorcev je odgovoren laborant na gradbišču. Sveži vzorci se skladiščijo v poseben prostoru

(kontejnerju) izvajalca kontrole. Priprava in nega betona se mora izvajati po zahtevah

standarda123

.

Podatki o opremi za transport in transport betona

Zunanji transport betona se bo izvajal z agitatorji kapacitete 5 m3 in 9 m

3. Zagotovljeno je

zadostno število sredstev za prevoz cca. 70 m3 na razdalji približno 45 km, kar pomeni, da

bo prevoz trajal od 45 do 60 minut. Za notranji transport betona na gradbišču oz. rokovanje

z betonom se bo uporabljala črpala za beton. Ob vsaki pošiljki betona laborant na betonarni

izpolni spremni list s predpisanimi podatki. Šofer na gradbišču preda spremni list laborantu

oz. odgovorni osebi za sprejem svežega betona na gradbišču, ki zabeleži rezultate

predvidenih meritev tekoče kontrole (temperatura betona, konsistenco, pore, itd.). Spremni

listi se hranijo na gradbišču, da so lahko na vpogled tudi nadzoru in investitorju.

Beton mora biti po pripravi na betonarskem obratu, zaradi preprečitve izgube zahtevanih

lastnosti, vgrajen v najkrajšem možnem času in sicer, običajno, največ v 1,5 ure. Naknadno

popravljanje konsistence betona z dodajanjem vode ni dovoljeno. Če iz nepredvidenih

razlogov ni mogoče vgraditi beton preden izgubi želeno konsistenco, se lahko izvede

korekcija konsistence sveže betonske mešanice v prisotnosti tehnologa oz. laboranta z

dodajanjem superplastifikatorja ali ustrezno pripravljenega hiperplastifikatorja, ki naj bo v

ta name že prej dostavljen na gradbišče. Korekcija konsistence se lahko izvaja le v času

dovoljenem za vgrajevanje, to je v 1,5 ure, če beton ni v ta name drugače modificiran z

123

Slovenski institut za standardizacijo: SIST EN 12390-2, Preizkušanje strjenega betona – 2. del: izdelava in

nega vzorcev za preskus trdnosti, datum objave 1.7.2009.


zavlačevanjem vezanja. V primeru, da beton, tudi po korekciji, ni primeren za vgrajevanje,

se ga lahko zavrne.

Vgrajevanje betona

Za transport betona od betonarne do mesta vgraditve je potrebno zagotoviti agitatorje ali

avtomešalce. Z avtomešalci je potrebno tudi zagotoviti mešanje z maksimalnimi obrati pri

dolivanju superplastifikatorja. Slednje je potrebno za uravnavanje konsistence pred

betoniranjem. Za vgrajevanje betona je potrebna avtočrpalka s kapaciteto 30 m3 ali več.

Primer betoniranja s črpalko je prikazan na sliki 6.7. Z ozirom na vrsto betonskih del oz.

vrsto konstrukcije, ki se bodo betonirale je potrebno dosledno upoštevati naslednji

standard124

.

Slika 6.7: Betoniranje stene iztočnega objekta s črpalko.

124

Slovenski institut za standardizacijo: SIST ENV 13670-1, Izvajanje betonskih konstrukcij – 1. del:

splošno, datum objave 1.3.2003.


Na mestih prekinitve betona (delovni stik), je potrebno pred naslednjim betoniranjem

dobro očistiti beton in armaturo. Površino betona temeljito očistimo z izpiranjem in

izpihovanjem. Stopnja navlaževanja mora biti maksimalna, na površini pa ne sme biti

stoječe vode. Za čiščenje armature je treba uporabiti ščetke ter vodo pod pritiskom. Beton

je potrebno vgraditi najmanj po 90 minutah od stika cementa z vodo. Kadar sta

temperatura zraka in betona pod 15ºC, je treba avtomešalnik izprazniti najpozneje po 120

minutah po stiku cementa z vodo. Pri transportu in vgrajevanju betona v opaž ne sme

prihajati do segregacije.

Vgrajevanje betona v AB plošče

Glede na debelino plošče vgrajujemo beton v več slojih, kjer je potrebno paziti, da

revibriramo spodnji sloj skozi zgornjega s prebadanjem vibratorja pravokotno na lego

plošče in to v gladino najmanj 5 – 10 cm. S tem preprečimo nastanek horizontalnega

hladnega stika in dosežemo homogen monoliten spoj obeh slojev. Sloj mora slediti

predhodno vgrajenemu sloju v času vezanja betona, največ 1,5 ure, oz. takrat, ko je še

možno revibriranje spodnjega sloja. Betoniranje v slojih je obvezno zlasti pri masivnih

temeljnih ploščah tako, da preprečimo naknadno sedimentacijo betona in tudi zamik

razvoja temperature zaradi hidratacije cementa.

Vgrajevanje v AB stene

Beton se vgrajuje mehanično, razen če je tekoče konsistence. Beton se v opažu ne sme

razgrinjati z vibratorjem. Največja razdalja med mestom vnašanja in mestom dokončne

lege v zbitem stanju ne sme biti večja od 1,50 m. Beton se vnaša v slojih, ki niso višji od

70 cm (običajno od 30 do 60 cm). Naslednji sloj se mora vgraditi v času, ki še zagotavlja

spojitev betona s predhodnim slojem. Vgrajevanje betona v več slojih poteka tako, da se

zgornji sloj vibrira, spodnji pa revibrira.


Načrt izdelave vodotesnih stikov med konstrukcijskimi elementi

Stik izvedemo z nabrekajočimi trakovi, ki jih lepimo v dveh vzporednih vrstah na že

vgrajen beton. Nad trakovi izvedemo betonažo v višini 15 cm s polimerno modificiranim

betonom, ki mu na mestu vgradnje dodamo LATEKS S 30 kg/m3 betona.

Nega in zaščita betona

Beton je potrebno neposredno po betoniranju zaščititi pred:

● prehitrim izsuševanjem,

● prehitrim ohlajanjem površine,

● direktnimi padavinami in tekočo vodo,

● visokimi in nizkimi temperaturami,

● raznimi stresljaji ter drugimi mehanskimi poškodbami.

Minimalni čas negovanja naj znaša sedem dni, toda ne manj kot je potrebno, da beton

doseže 60 % projektiranega trdnostnega razreda (v zimskem obdobju je ta čas daljši).

Način nege svežega betona je obdelan za vsak konstrukcijski element, vendar je potrebno

vedno paziti, da način nege prilagodimo pričakovanim vremenskim razmeram. V primeru,

da temperatura pade pod 5ºC je treba površino betona zaščititi z pokrivanjem s PE ali PVC

folijo pri normalnih betonih in s PP plastjo (filcem) pri ekspanzivnih (nekrčljivih) betonih

oz. v primeru zmrzovanja z toplotno izolacijskimi ploščami.

V času 24 ur od zabetoniranja ne sme priti do izparevanja vode potrebne za hidratacijo

cementa. Po vgraditvi betona se mora pri temeljnih talnih ploščah, izvedenih z nekrčljivim

betonom, izvajati skrbna mokra nega betona s pokrivanjem in močenjem najmanj prvih 7

dni (če temperature zraka in vgrajenega strjujočega betona to omogočajo). Če bodo v fazi

betoniranja in strjevanja betona nastopali pogoji hladnega vremena je potrebno upoštevati

vse ukrepe, ki veljajo za take pogoje. V predhodnem času je potrebno pri pripravi in

transportu svežih betonov prevzeti takšne ukrepe, da začetna temperatura svežega betona

na mestu vgraditve v nobenem primeru ne bo nižja od + 5ºC. beton mora biti zaščiten pred

pretiranim ohlajevanjem vsaj prvih 48 ur po zabetoniranju.


Normalni vremenski pogoji

Po betoniranju se betonske površine zaščitijo skladno z zahtevami iz prejšnjega odstavka.

Beton pred izsuševanjem zaščitimo s prekrivanjem PVC folije ter PP plastjo ali tudi s

prebrizgom kemičnega sredstva. Možno je tudi močenje betonskih površin z vodo, vendar

je pri tem potrebno stalno vzdrževati vlažno površino betona. V primeru padavin je

potrebno sveže betonske površine prekriti s PVC folijo, da preprečimo spiranje betona.

Ukrepi pri betoniranju v poletnem času

Zaradi visokih temperatur je v poletnem času potrebno upoštevati naslednja priporočila:

● najvišja temperatura betona pred vgrajevanjem ne sme biti več kot 30ºC,

● betoniranje je potrebno izvesti med 5. in 10. uro ali v večernih urah, ko temperatura

zraka ni več tako visoka,

● dostava betona mora biti logistično organizirana, da avtomešalci na gradbišču ne

stojijo čakajoč na izpraznitev, ampak se čim prej izpraznijo, da ne pride do

segrevanja betona,

● po zaključku betoniranja je potrebno proste površine betona najprej prekriti s

plastično folijo nato z filcem. Pri tem ves čas skrbimo, da je filc nad plastično folijo

navlažen z vodo. S hlapenje vode iz filca se površina betona prav tako hladi. Stebri

se prav tako ovijejo z plastično folijo in mokrim filcem.

Način oz. postopek površinske obdelave betonov

Predvidena je enostavna obdelava opaženih površin, ki se bodo zagotovile z uporabo

sistemskih opažnih plošč (za stene in spodnje površine medetažnih plošč). Zgornje

površine plošč se bo obdelale z uporabo posebnih ročnih gladilk na dolgem ročaju, z

vibracijskimi letvami ali motornimi gladilci ali planvibratorji in tudi z ročno obdelavo, z

jeklenimi in plastičnimi gladilkami glede na zahtevo kakovosti površine in dostopnosti.


6.2 Načrt kontrole kakovosti betona

Beton za izgradnjo betona se bo dobavljal iz betonarne Granit, d.d. Za vse uporabljene

osnovne materiale mora proizvajalec betona imeti ustrezne certifikate o ustreznosti

posameznih materialov. Tekoče preiskave kamenega agregata, cementa in proizvedenega

svežega betona se izvajajo pri proizvajalcu betona. Tekoče preiskave tlačne trdnosti

strjenega betona in preiskave odpornosti betona proti prodoru vode in drugim stopnjam

izpostavljenosti, kot npr. preiskave odpornosti betona proti zmrzovanju in tajanju, se

opravljajo v laboratorijih pooblaščene institucije.

6.2.1 Kontrola kakovosti na mestu vgrajevanja

Izvajalec betonskih del oz. pooblaščeni izvajalec kontrole kakovosti, mora na mestu

praznjenja transportnih sredstev oz. na mestu vgrajevanja betona evidentirati podatke o

karakterističnih lastnostih betona. Konsistenco dobavljenega betona je potrebno

kontrolirati vizualno, meriti in evidentirati po istem postopku kot v betonarni, pri čemer

mora izmerjena konsistenca ustrezati predpisani. Prav tako je potrebno pri betonih z

oznako XF2 in XF4, meriti vsebnost zraka v betonu s porozimetrom, ki mora ustrezati

zahtevam naslednjega standarda125

. Na mestu betoniranja se za temeljne plošče vzamejo

vzorci za ugotavljanje tlačen trdnosti betona in ugotavljanje odpornosti betona proti

prodoru vode PV-II. Število vzorcev je določeno z določili standarda126

in navodilih pri

sistemu kakovosti.

6.2.2 Plan odvzema vzorcev za preiskavo

V naslednji tabeli 6.1 je prikazan plan odvzema vzorcev za preiskavo. Vzorec odvzema je

betonska kocka, na kateri bo izvedena kontrola tlačne trdnosti in vodotesnosti. Tabela

natančno prikazuje število preizkusov po posameznih partijah, ki se navezujejo na

125

Slovenski institut za standardizacijo: SIST 1026, Beton – 1. del: specifikacija, lastnosti, proizvodnja in

skladnost - pravila za uporabo SIST EN 206-1, datum objave 1.3.2008.




konstruktivne elemente objekta in razred tlačne trdnosti. Plan je dodelan za vsak

obravnavani objekt posebej.

Tabela 6.1: Plan odvzema vzorcev za preiskavo.127

VTOČNI OBJEKT

Plan odvzema betonskih kock – tlačna trdnost

Št.

partije Konstruktivni element Razred tlačne trdnosti Št. preizkusov

Količina

(m3)

1. Temeljna plošča C 25/30 3 165

2. Stene C 25/30 6 177

3.

Strop

Poligonalna plošča

Konusni del

C 25/30 6 157

SKUPAJ 15 499

Plan odvzema betonskih kock – kontrola vodotesnosti

1-3. Vtočni objekt C 25/30 3 499

SKUPAJ 3 499

TLAČNI CEVOVOD


4. Temeljni podstavki

Merski jašek C 25/30 3 67

SKUPAJ 3 67

STROJNIČNA ZGRADBA


5. Temeljna plošča C 25/30 3 184

6. Konusni deli sifona C 25/30 3 135

7. Stene strojnice C 25/30 9 442

127




Stene zapornice

Balkon nad iztočnim

kanalom

Temelj za žerjav

47

4

11

SKUPAJ 15 823


1-3. Vtočni objekt C 25/30 3 499

SKUPAJ 3 499

IZTOČNI OBJEKT


8. Temeljna plošča iztoka C 25/30 3 88

9. Stene iztoka C 25/30 3 125

SKUPAJ 6 213


1-3. Iztočni objekt C 25/30 3 213

SKUPAJ 3 213

6.2.3 Notranja kontrola

Za konstrukcijo je predvidena samokontrola in notranja kontrola izvajalca del. izvajala se

bo sistematična kontrola del na elementih, ki so posebej pomembni za nosilnost in trajnost

konstrukcije. Notranjo kontrolo sestavljajo vizualni pregledi ter sistematične redne meritve

oz. preskusi.

Potrebni pregledi in preskusi posameznih vrst betonov:

● pregled dobavnice vsake dobavljene količine betona,

● merska kontrola vsakega četrtega agitatorja in vizualen pregled konsistence vsake

dobavljene količine betona,

● merska vsebnost zraka v mikroaeriranih betonih,

● tlačna trdnost po planu odvzema vzorcev,

● odpornost proti prodoru vode po planu odvzema vzorcev,


● odpornost površine betona proti zmrzovanju in tajanju po planu odvzema vzorcev.

6.2.4 Ocena kakovosti betona v konstrukcijah

Končno oceno kakovosti za betone B II bo podal IRMA, d.o.o. Inštitut za raziskavo

materialov in aplikacije Ljubljana. Končna ocena obsega:

● dokumentacijo o prevzemu betona po partijah,

● mnenje o kakovosti vgrajenega betona, ki se poda na podlagi vizualnega pregleda

konstrukcije, pregleda dokumentacije o gradnji objekta in preverjanja rezultatov iz

evidence tekoče kontrole gradnje objekta.

Na podlagi končne ocene kakovosti betona v konstrukcijah se dokažeta varnost in

obstojnost konstrukcije ali pa se zahteva naknadni dokaz o kakovosti vgrajenih betonov

(odvzem valjev iz konstrukcije).


7 SKLEP

Z izdelavo projekta organizacije gradbišča izdelamo načrt v katerem zajamemo in

izvedemo vse optimalne organizacijske možnosti. Predmet organizacije gradbišča

predstavlja kompleksni industrijski objekt regionalnega pomena. Obseg izvajanja

gradbenih del na nacionalni ravni dosega minimalne vrednosti na tako imenovani razvojni

krivulji. Zahteve za izvajanje gradbenih del se ne spreminjajo, k večjemu se le večajo in se

usklajujejo z novimi tehnologijami. Izrazito zmanjšanje obsega gradbenih del v zadnjih

letih je pripomoglo k novim pogojem na področju gradbeništva.

Investitorji pogojujejo nižje cene gradbenih del in s tem večje popuste. Na nastalo situacijo

se morajo obstoječi aktivni gradbeni izvajalci neprestano prilagajati. Ob tem ni mogoče

zaobiti optimizacijo stroškov same organizacije gradbišča. Kljub slednjim dejstvom je

projekt organizacije gradbišča za obravnavani objekt zasnovan v skladu z vsemi

varnostnimi in zakonsko predpisanimi zahtevami. Gradnja hidrotehničnega objekta poteka

varno, skladno s terminskim planom in brez zapletov.

Organizacija gradbišča je zasnovana na osnovi proučevanja številne dokumentacije. Vsi

izsledki in predpostavljene organizacijske možnosti v omenjenem poglavju so upoštevani

pri izdelavi tehničnega poročila. V tehničnem poročilu so podani tekstualni opisi same

izvedbe organizacije gradbišča. Podrobno je opredeljen način izvajanja pripravljalnih del

na gradbišču. Natančno so opredeljeni tudi začasni objekti na gradbišču, inštalacije in

delovni stroji. Skupek vseh dimenzioniranih elementov iz tehničnega poročila je prikazan v

organizacijski shemi ureditve gradbišča.

V sklopu priprave predračuna pripravljalnih in zaključnih del je dokazana tudi teza, da

stroški pripravljalnih in zaključnih del za gradnjo industrijskega objekta znašajo od 3 % do

7 % glede na celotno vrednost del gradnje objekta. V tehnološkem delu diplomskega dela

je obravnava tehnologija izvedbe betonske konstrukcije. Obravnavani tehnološki postopki


sledijo razvoju procesov izdelave betonske konstrukcije od priprave v betonarni do

končnih ocen kakovosti vgrajenega betona.

Z izdelavo zaključnega projekta sem se seznanila z realnim delom na področju

operativnega gradbeništva. Delo, ki je botrovalo izdelavi diplomske naloge je potekalo

skladno z že navedenimi predpostavkami v metodah dela. Dela na gradbišču so specifična

in veliko krat tudi nepredvidljiva. V toku graditve objekta sem spoznala zanesljivo in

izkušeno ekipo, ki deluje kot usklajen tim, ter tako skrbi za kvalitetno opravljanje del na

gradbišču.


8 LITERATURA IN VIRI

Bandur, V., idr.: Jez Markovci, izgradnja MHE, varnostni načrt, št. projekta DEMA-7X/01,

št. mape DEMA-7X/M01,Maribor, april 2011.

Böhm, A., idr., Fast - erecting crane 56 K, Data sheet, citirano dne, 3.3.2012, dostopno na

sledečem spletnem naslovu: http://www.liebherr.com/CC/en-GB/region-

%28europe%29/products_cc.wfw/id-12475-0/measure-metric/tab-1181_1560.

Dravske elektrarne Maribor, 2011, Jez Markovci, citirano dne 11.3.2012, dostopno na

spletnem naslovu: http://www.dem.si/slo/fotopopup/171.

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., soglasje k projektni dokumentaciji za

objekt MHE Markovci, št. 3517D-59/09-DPPVO/VD-586, Celje, z dne, 20.10.2011.

Elektro Maribor, d.d., Soglasje za priključitev, št. 544953, Maribor, z dne 22.9.2008.

ELES Elektro Slovenija, d.o.o., soglasje za izdajo projektih pogojev k predvidenemu

objektu MHE Markovci, št. 54217532/vk, Ljubljana, z dne, 24.7.2009.

Geoplin plinovodi, d.o.o., soglasje k projektnim rešitvam, št. S09-4837R-MP7RKP,

Ljubljana, z dne 29.12.2009.

Google zemljevidi, 2012, Tele atlas, Podatki na zemljevidu, Markovci, citirano dne

8.3.20012, dostopno na sledečem spletnem naslovu:

http://maps.google.si/maps?hl=sl&q=markovci&tab=il.

Google zemljevidi, Navodila za pot, 2012, Tele atlas, Podatki na zemljevidu, Markovci,

citirano dne 10.3.20012, dostopno na spletnem naslovu: http://g.co/maps/a5276.

http://www.liebherr.com/CC/en-GB/region-%28europe%29/products_cc.wfw/id-12475-0/measure-metric/tab-1181_1560

http://www.liebherr.com/CC/en-GB/region-%28europe%29/products_cc.wfw/id-12475-0/measure-metric/tab-1181_1560

http://www.dem.si/slo/fotopopup/171

http://maps.google.si/maps?hl=sl&q=markovci&tab=il

http://g.co/maps/a5276


Gradbena pogodba št. PG11-0247 (5325) sklenjena med naročnikom Dravske elektrarne

Maribor, d.o.o. in izvajalcem Granit, d.d. za gradbena dela za MHE Markovci, LOT A –

knjiga 1, Lista cen, Slovenska Bistrica, marec 2011.

Kaiser + Kraft portal, 2011, Delo z nevarnimi snovmi, Skladiščenje nevarnih snovi,

kombinacija vsebnikov za material, citirano dne 3.3.2011, dostopno na spletnem naslovu:

http://www.kaiserkraft.si/shop/product/M67928/Vsebnik+za+nevarne+snovi+za+aktivno+

skladi%C5%A1%C4%8Denje+gorljivih+snovi.html?article=605282#_http://images.kkeu.

de/is/image/kke/Delo_z_nevarnimi_snovmi/Skladi%C5%A1%C4%8Denje_nevarnih_snov

i/Vsebnik_za_nevarne_snovi_za_aktivno_skladi%C5%A1%C4%8Denje_gorljivih_snovi_

normal_00041824-02.jpg.

Klasifikacijski seznam odpadkov po Uredbi o ravnanju z odpadki, Uradni list RS, št.

103/11.

Klemenčič, S., idr.: Projektna dokumentacija PGD, citirano dne, 8.3.2012, dostopno na

sledečem spletnem naslovu: http://www.ingra.si/vsebina-vloge-za-izdajo-gradbenega-

dovoljenja/projektna-dokumentacija-pgd.

Komunalno podjetje Ptuj, d.d, soglasje h gradnji MHE Markovci, št. 203-GM/2010, Ptuj, z

dne 10.8.2010.

Komunalno podjetje Ptuj, d.d., soglasje k izdaji projektnih pogojev, št 172-GM/2009, Ptuj,

z dne 27.07.2009.

Kosi, I., idr.: Terminski plan MHE Markovci, 2. verzija, Granit, d.d., Slovenska Bistrica,

dne, 11.11.2011.

Krajnc, U., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Elaborat geodetske izmere –

geodetski načrt, Geodetski načrt 2009015, Geodetski biro Iztok Slatinšek, s.p. , Maribor,

junij 2009.

Mikl, D., idr.: Elaborat prometne ureditve, Začasna prometna ureditev obvoza za osebna

vozila v času gradnje Male hidroelektrarne (MHE) ob jezu v Markovcih, št. projekta

173/11, Cestni inženiring, d.o.o., Maribor, maj 2011.

http://www.kaiserkraft.si/shop/product/M67928/Vsebnik+za+nevarne+snovi+za+aktivno+skladi%C5%A1%C4%8Denje+gorljivih+snovi.html?article=605282%23_http://images.kkeu.de/is/image/kke/Delo_z_nevarnimi_snovmi/Skladi%C5%A1%C4%8Denje_nevarnih_snovi/Vsebnik_za_nevarne_snovi_za_aktivno_skladi%C5%A1%C4%8Denje_gorljivih_snovi_normal_00041824-02.jpg.








Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, naravovarstveno soglasje, št.

35620-4717/2010-4, Ljubljana, z dne 25.8.2010.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, urad za upravljanje z vodami,

oddelek porečja reke Drave, vodno soglasje, št. 35507-2495/2010-2, Ljubljana, z dne

10.8.2010.

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, soglasje k

projektnim rešitvam, št. 351-2455/2009-2, Ljubljana, z dne 22.7.2009.

Občina Markovci, Občinska uprava, Soglasje k projektni dokumentaciji PGD za gradnjo

MHE Markovci, št. 351-0023/2010.

Občina Markovci, Občinska uprava, Soglasje za podaljšanje popolne zapore lokalne ceste

LC-456211, št. 351-0015/2011.

Občina Markovci, Občinska Uprava, Sporazum o izgradnji in vzdrževanju obvozne poti v

času gradnje MHE Markovci, št. 371-031/2011, z dne 6.9.2011.

Odlok o medobčinskem lokacijskem načrtu za del območja Ptujsko jezero in del reke

Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge reke Drave in odvodnega kanala

hidroelektrarne Zlatoličje: za del območja P11-R11 Jezero v Mestni občini Ptuj in del

območja P13-R1 Jezero v Občini Markovci, Uradni list RS, št. 23/2007, z dne 16.3.2007.

PISO portal, Občina Markovci, Prostorski informacijski sistem, kraj Markovci, citirano

dne, 10.3.2012, dostopno na sledečem spletnem naslovu:

http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=MARKOVCI.

Podvršnik, V., idr.: Projekt izvedbe betonskih konstrukcij za MHE Markovci, št. elaborata

PB-127-09/11, Slovenska Bistrica, September 2011.

Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja

dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču, Uradni list RS,

št. 55/08, z dne 4.6.2008.

http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=MARKOVCI


Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih

za njegovo izvajanje, Uradni list RS, št. 105/08, z dne 7.11.2008.

Pravilnik o ravnanju z odpadki, Uradni list RS, št. 34/08, z dne 7.4.2008.

Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N.: Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo,

Maribor, 2009.

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PZI dokumentacija, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi

gradbeni načrti, Gradbeni posegi potrebni za ureditev gradbišča in gradbene jame – splošni

podatki o objektu in soglasjih, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-7X/M01,

Maribor, maj 2011.


gradbeni načrti, št. projekta HIMA-06-2009, Maribor, maj 2011.

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PZR dokumentacija, Gradbena dela, št. projekta HIMA-06-

2009, št. mape HIMA-6X/M02, Maribor, februar 2011.

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PZI dokumentacija, Načrt električnih inštalacij in električne

opreme, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-7E/M02, Maribor, junij 2011.

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Načrt strojnih inštalacij in strojne

opreme, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-5X/M01, Maribor, junij 2011.

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Elaborat ravnanja z odpadki, ki

nastanejo pri gradbenih delih, št. projekta HIMA-06-2009, št. elaborata HIMA-5P/01, št.

mape HIMA-5P/M01, Maribor, januar 2011.


gradbeni načrti, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-7G/M06, Maribor, junij

2011.

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PZI dokumentacija, Vodilna mapa, Načrt gradbenih

konstrukcij in drugi gradbeni načrti, Vtočni objekt MHE Markovci, št. projekta HIMA-06-

2009, št. mape HIMABV-7G/M02, Maribor, junij 2011.


Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi

gradbeni načrti, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-5X/M01, načrt št. HIMA-

5V1007, Maribor, februar 2011.


gradbeni načrti, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-5X/M01, Maribor, februar

2011.


gradbeni načrti, Tlačni cevovod MHE Markovci, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape

HIMADC-7G/M02, Maribor, junij 2011.


gradbeni načrti, Strojnica MHE Markovci, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMAA-

7G/M04, Maribor, junij 2011.


2009, št. mape HIMA-6X/M02, št. načrta HIMA-6X5104, Maribor, februar 2011.


gradbeni načrti, Iztok MHE Markovci, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMABV-

7G/M05, Maribor, junij 2011.


2009, št. mape HIMA-6X/M02, št. načrta HIMA-6X5105, Maribor, februar 2011.

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Vodilna mapa, št. projekta HIMA-06-

2009, št. mape HIMA-7X/M01, Maribor, februar 2011.


gradbeni načrti, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-5X/M01, Maribor, februar

2011.

Rajh, A., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Načrt gospodarjenja z gradbenimi

odpadki, št. projekta HIMA-06-2009, št. mape HIMA-5P/M01, elaborat št. HIMA-5P/01,

Maribor, februar 2011.


Sinič, B., idr.: Tednik panorama, članek; Granit posluje uspešno, Lip z izgubo, citirano

dne, 12.3.2012, dostopno na spletnem naslovu: http://www.tednikpanorama.si/cgi-

bin/stran.pl?id=7&izris=izpisiNovico&st_pod=102&jezik=slo&templ=0.

Skupna občinska uprava Ptuj, Lokacijska informacija za gradnjo objektov oziroma

izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih, št. 3501-220/2008 (5009), Ptuj, z dne

6.2.2008.

Slovenski institut za standardizacijo: SIST EN 206-1, Beton – 1. del: specifikacija,

lastnosti, proizvodnja in skladnost, datum objave 1.2.2003.

Slovenski institut za standardizacijo: SIST 1026, Beton – 1. del: specifikacija, lastnosti,

proizvodnja in skladnost – pravila za uporabo SIST EN 206-1, datum objave 1.3.2008.

Slovenski institut za standardizacijo: SIST EN 12390-2, Preizkušanje strjenega betona – 2.

del: izdelava in nega vzorcev za preskus trdnosti, datum objave 1.7.2009.

Slovenski institut za standardizacijo: SIST ENV 13670-1, Izvajanje betonskih konstrukcij

– 1. del: splošno, datum objave 1.3.2003.

Stopar, M.: Vodja gradbišča MHE Markovci, Granit, d.d.

Škrabl, S., idr.: Poročilo o rezultatih preiskav in pogojev temeljenja MHE ob desnem boku

jezu Markovci, št. GP-01/11-10, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Inštitut

za geotehniko, Laboratorij za mehaniko tal, Maribor, 2010.

Telekom Slovenije, d.d., Sektor za vzdrževanja omrežja in zagotavljanje storitev, center za

vzdrževanje omrežja in zagotavljanje storitev Maribor, soglasje k projektnim rešitvam št.

1309/2010-MB-VK, št. soglasja 38/04-vk-00121201007220011, Maribor, z dne 23.7.2010.

Upravna enota Ptuj, Gradbeno dovoljenje, št. 351-126/2011-7 (04064), Ptuj, z dne

9.3.2011.

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni list RS, št. 105/05, z dne

23.11.2005.

http://www.tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=7&izris=izpisiNovico&st_pod=102&jezik=slo&templ=0

http://www.tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=7&izris=izpisiNovico&st_pod=102&jezik=slo&templ=0


Uzar, M., idr.: MHE Markovci, PGD dokumentacija, Elaborat požarne varnosti, Zasnova

požarne varnosti, št. elaborata HSE/SPV/24-016/11, Bureau Veritas, d.o.o., Ljubljana,

januar 2011.

Vremenska postaja Orešje pri Ptuju, Podatki preteklega leta, citirano de 7.3.2012, dostopno

na spletem mestu: http://ptuj.zevs.si/NOAAPRYR.TXT.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, soglasje o

kulturno varstvenih pogojih, št. MK-2324/2009, Maribor, z dne 7.8.2009.

Zavod za ribištvo Slovenije, soglasje k projektni dokumentaciji za gradnjo MHE

Markovci, št. 420-223/2009/8, Ljubljana, z dne 15.11.2010.

Zupančič, E., idr.: Doka – okvirni opaž Framax; Navodila za postavitev in uporabo, št.

999764023 - 03/2005, DOKA Slovenija opažna tehnologija, d.o.o., Jesenice, 2005.

http://ptuj.zevs.si/NOAAPRYR.TXT


9 PRILOGE

9.1 Seznam slik in risb

Slika 3.1: Prikaz območja načrtovane MHE Markovci na levem bregu jezu v Markovcih. 10

Slika 3.2: Obstoječe stanje jezu Markovci. ............................................................................ 11

Slika 3.3: Tloris vtočnega objekta. .......................................................................................... 13

Slika 3.4: Vzdolžni prerez skozi vtočni objekt – vodni trakt. ............................................... 15

Slika 3.5: Tloris tlačnega cevovoda. ....................................................................................... 18

Slika 3.6: Prečni prerez B – B in C – C skozi strojnico. ........................................................ 20

Slika 3.7: Vzdolžni prerez skozi strojnico. ............................................................................. 21

Slika 3.8: Tloris iztoka. ............................................................................................................ 25

Slika 3.9: Vzdolžni prerez iztočnega objekta skozi steni. ..................................................... 26

Slika 4.1: Topografske razmere na območju predvidenega objekta. .................................... 46

Slika 4.2: Zemljevid optimalne transportne poti do gradbišča. ............................................. 48

Slika 5.1: Primer opreme za izvedbo rušitvenih del. ............................................................. 52

Slika 5.2: Rušitev manipulativnih površin. ............................................................................ 53

Slika 5.3: Prometna ureditev v okolici gradbišča................................................................... 58

Slika 5.4: Kombiniran skladiščni kontejner. .......................................................................... 82

Slika 6.1: Betonarna glavnega izvajalca Granit, d.d. ........................................................... 100

Slika 6.2: Podložni beton vtočnega objekta.......................................................................... 101

Slika 6.3: Temeljni podstavki cevovoda, temeljne, stropne plošče jaška in stene jaška. .. 102

Slika 6.4: Primer opaženja iztočnega objekta s sistemskimi opaži DOKA. ....................... 104

Slika 6.5: Ustrezno položena armatura. ................................................................................ 105

Slika 6.6: Odstranjevanje opažev iz strojnice....................................................................... 107

Slika 6.7: Betoniranje stene iztočnega objekta s črpalko. ................................................... 109

Risba 5.1: Gradbiščna tabla. .................................................................................................... 61

Risba 5.2: Tloris deponije opažnega materiala. ..................................................................... 77


9.2 Seznam tabel

Tabela 5.1: Seznam potrebnih delavcev in njihova kadrovska struktura. ............................ 57

Tabela 5.2: Prikaz prometne signalizacije in opreme. ........................................................... 59

Tabela 5.3: Glavni materiali in viri dobave. ........................................................................... 68

Tabela 5.4: Klasifikacija odpadkov......................................................................................... 74

Tabela 5.5: Električne naprave. ............................................................................................... 85

Tabela 5.6: Potrebne količine vode na gradbišču................................................................... 88

Tabela 5.7: Pripravljalna in zaključna dela. ........................................................................... 92

Tabela 6.1: Plan odvzema vzorcev za preiskavo.................................................................. 114

9.3 Ostale priloge

Priloga 1: Organizacijska shema ureditve gradbišča – makrolokacija.

Priloga 2: Organizacijska shema ureditve gradbišča – mikrolokacija.

Priloga 3: Organizacijska shema ureditve gradbišča – prečni prerez.

9.4 Naslov študenta

Mateja Glažar

Ulica 5. Prekomorske 6

2250 Ptuj

E – poštni naslov: [email protected]

9.5 Kratek življenjepis

Rojena: 22.01.1985 na Ptuju.

Šolanje: 1992 – 2000: Osnovna Olge Meglič Ptuj.

2000 – 2004: Ekonomska šola Ptuj.

2004 – 2005: Maturitetni tečaj, Gimnazija Ptuj.

2005: Fakulteta za gradbeništvo Maribor.

K.O. NOVA VAS

VIDEM PRI PTUJU - CESTA

138700

57

16

00

211

212

212

213

213

214

216

216

217

218 219

213

210

220

NOVA VAS PRI

MARKOVCIH

MARKOVCI

K.O. MARKOVCI

V

S

Z

J

T

GA

S-9

GA

S-9

GA

S-9

ŽERJAV Leibherr 56 K

r =

40 m

, 1200 k

g

T

II-30II-2

II-2

II-3010

II-3010

II-3VI-1

II-3VI-1

Obvoz VidemIII-86

II-2210,0t

Dovoljeno za

traktorje med

7.00-19.00 uro VI-5II-30

II-2210,0t

Dovoljeno za

traktorje med

7.00-19.00 uro VI-5II-30

GA

CO2

P

T

P

P

9.

9.

10.

12.

6.

10.

10.

10.

5.

8.

4.

3.

6.6.

11.

LEGENDA:

1. Pisarna vodstva gradbišča

2. Garderoba

3. Priročno skladišče

4. Skladišče nevarnih snovi

5. Tesarska lopa

6. Sanitarije

7. Deponija izkopanega materiala

8. Deponija lesa

9. Deponija opažev

10. Deponija armaturne mreže +

rebrasta armatura

11. Žerjav

12. Pisarna nadzornega

Parcelna meja, obstoječi

objekti v naselju

Gradbiščna ograja in vrata

Elektrika

Vodovod

Rob gradbene jame

Gradbiščna tabla

Opozorilna tabla

Transformatorska postaja

Glavna električna omarica

Električna podomarica

Vodovodni priključek

Pipa z pitno vodo

Pipa z tehnično vodo

Telekomunikacijski

priključek

Območje za pranje

mehanizacije in vozil

Gradbiščne prometnice

(gramozirana)

Obvozna pot za traktorje

(gramozirana)

Dovozna pot (asfaltirana -

gramozirana)

Obstoječa cesta

(asfaltirana)

Utrjene površine

Smer transporta

Izmenični promet

Kota terena

Gasilni aparat S-9

Gasilni aparat CO2

Prva pomoč

Zemljinska premostitev

Parkirišče

P

T

GA

CO2

GA

S-9

TP

TPP

7.

UNIVERZA V MARIBORU

2.

1.

P

P

PRODUCED BY AN AUTODESK EDUCATIONAL PRODUCTP

RO

DU

CE

D B

Y A

N A

UT

OD

ES

K E

DU

CA

TIO

NA

L P

RO

DU

CT


RO

DU

CE

D B

Y A

N A

UT

OD

ES

K E

DU

CA

TIO

NA

L P

RO

DU

CT

LEGENDA:

1. Pisarna vodstva gradbišča

2. Garderoba

3. Priročno skladišče

4. Skladišče nevarnih snovi

5. Tesarska lopa

6. Sanitarije

7. Deponija izkopanega materiala

8. Deponija lesa

9. Deponija opažev

10. Deponija armaturne mreže +

rebrasta armatura

11. Žerjav

12. Pisarna nadzornega

Parcelna meja, obstoječi

objekti v naselju

Gradbiščna ograja in vrata

Elektrika

Vodovod

Rob gradbene jame

Gradbiščna tabla

Opozorilna tabla

Transformatorska postaja

Glavna električna omarica

Električna podomarica

Vodovodni priključek

Pipa z pitno vodo

Pipa z tehnično vodo

Telekomunikacijski

priključek

Območje za pranje

mehanizacije in vozil

Gradbiščne prometnice

(gramozirana)

Obvozna pot za traktorje

(gramozirana)

Dovozna pot (asfaltirana -

gramozirana)

Obstoječa cesta

(asfaltirana)

Utrjene površine

Smer transporta

Izmenični promet

Kota terena

Gasilni aparat S-9

Gasilni aparat CO2

Prva pomoč

Zemljinska premostitev

Parkirišče

P

T

GA

CO2

GA

S-9

TP

TPP

UNIVERZA V MARIBORU

VIDEM PRI PTUJU - CESTA

138700

57

16

00

212

213

214

216

216

217

218 219

213

220

K.O. MARKOVCI

T

GA

S-9

GA

S-9


r =

40 m

, 1200 k

g

II-30II-2

II-3VI-1

II-3VI-1

II-2210,0t

Dovoljeno za

traktorje med

7.00-19.00 uro VI-5II-30

GA

CO2

P

T

P

P

1.

2.

12.

6.

10.

4.

3.

6.6.

11.

7.

V

S

Z

J

GA

S-9

T

9.

10.

10.

5.

8.

10.

9.

P

P


RO

DU

CE

D B

Y A

N A

UT

OD

ES

K E

DU

CA

TIO

NA

L P

RO

DU

CT


RO

DU

CE

D B

Y A

N A

UT

OD

ES

K E

DU

CA

TIO

NA

L P

RO

DU

CT

UNIVERZA V MARIBORU


r = 40 m, 1200 kg


RO

DU

CE

D B

Y A

N A

UT

OD

ES

K E

DU

CA

TIO

NA

L P

RO

DU

CT


RO

DU

CE

D B

Y A

N A

UT

OD

ES

K E

DU

CA

TIO

NA

L P

RO

DU

CT

Documents

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA IN TEHNOLOGIJA IZVEDBE BETONSKE ... · prikazati tehnološke procese grajenja betonske konstrukcije in tako zajeti celoten proces organizacije grajenja. Zastavljene