OSNOVNOŠOLCI, DOBRODOŠLI na II. GIMNAZIJI MARIBOR · II. gIMNAzIjA MARIBOR ODPRLI SMO MNOgO VRAT 3 Dobrodošli na II. gimnaziji, kjer smo vam ob informativnemu dnevu pripravili

OSNOVNOŠOLCI, DOBRODOŠLI na II. GIMNAZIJI MARIBOR

številka 3/113 februar 13 letnik XX

Posebna Številka šolskega časopisa

OB INFORMATIVNEM DNEVU

II. gIMNAzIjA MARIBOR

2ODPRLI SMO MNOgO VRAT

Iz osebnih izkušenj vam lahko po-vem, da sem tudi sama imela nekaj težav in zadržkov pri vpisu. Seveda je Druga bila več kot očitna izbira, a tukaj sta bila strah in negotovost. Lahko vas pomirim, da vse to mine, da se strah hipoma raz-blini. Druga vam bo dala nekaj več in ne-kaj drugačnega od drugih šol. Pa tega ne

govorim zato, ker se lepo sliši. Če ste ra-dovedni, iznajdljivi, samoiniciativni in pogumni, boste na Drugi neprestano uživali. Res se veselim, da tudi sami iz-kusite drugačen občutek, ki vas bo spre-mljal vsa štiri leta.

Vso srečo pri vpisu … pa kar pogumno!

BOREcŠOLSkI ČASOPISII. gIMNAzIjE MARIBORLETNIK: XXŠTEVILKA: 3/113 – februar 13NAKLADA: 600 IZVODOV

TISK: FLORJANČIČ TISK

.UREDNIŠkI ODBORMaša Mikić urednica Informativnega Borca

Jakob Predin urednik Borca

Toni Klis, prof., Saša Mikić, prof., Tamara Mithans, prof. mentorji

Jernej Ključevšek, prof. lektor

.AVTORjI PRISPEVkOVAna Ajda Kocutar, Anja Perko, Jakob Predin, Pia Prebevšek, Urban Bratina, Tjaša Špindler, Andreja Tišič, Lucija Harum, Alen Krajnc, Tine Berglez, Špela Ban, Lara Osrajnik, Suzana Mihurko, Milan Žiga Holc, Saša Brdnik, Hana Ivana Lobnik, Jaka Hedžet, Paulina Šušek, Mojca Zidarič, Jerneja Bavdaž, Niko Šetar, Renato Kuzman, prof., Toni Klis, prof., Polona Vehovar, prof., Katja Holnthaner Zorec, prof., Sanja Cvar, prof., Andreja Gungl, prof., Gorazd Beranič Senegačnik, prof., Barbara Kovše, prof., Mateja Krumpak, prof., Mirjana Vudler, prof., Peter Cigrovski, prof., Karmen Kaučič, prof..DOSMRTNI BORcIAleš Gaube, Borut Mekina, Sonja Bien, Urban Červek, Melita Trop, Tomaž Tišlar, Igor Harb, Barbara Levak, Maja Godina, Uroš Žibart, Matjaž Lutarič, Tjaša Arko, Andreja Hazabent, Beti Hohler, Nataša Kramberger, Sara Levart, Aleš Zemljak, Franja Žišt, Tina Pajek, Jaša Lorenčič, Tina Vrbnjak, Lana Topolovec, Taja Rukavina, Luka Kreže, Špela Vogrinc

Več kot šestdeset generacij dijakov II. gimnazije čuti neko posebno spoštovanje in ljubezen do te stavbe in do spominov na svoja gimnazijska leta. To dokazujejo na vseh obletnicah, ki se jih udeležujejo v izjemno velikem številu. Obiskujejo prireditve, pridejo na zabavo. Že več kot desetletje in pol, odkar urejam Letno knjigo II. gimnazije, ali »po domače« naš Yearbook, mi odmevajo besede vsake generacije: »Bila je naš drugi dom«. Vse to verjetno z razlogom. Ljubezen do Druge in močna identiteta drugogimnazijcev imata močan razlog. Prelepa leta, polna novih izkušenj in doživetij in veliko spominov na tiste stvari, ki se zgodijo prvič.

Odgovorni urednik šolskega časopisa BorecSaša Mikič, prof., pomočnik ravnatelja

DRAgI BODOČI PRVOŠOLcI!Letos vas čaka pomembna odločitev, za katero verjamem, da je stresna in zaskrbljujoča. Kot vsako leto smo vam tudi letos pripravili infor-mativni Borec, ki izide posebno za vas in vaše starše. Tukaj lahko najdete vse najpomembnejše podatke, informacije, ki jih potrebujete o naši (vaši) Drugi.

Maša Mikićurednica Informativnega Borca

Da bi vam olajšali prve dneve v šoli, da bi na šolo prišli čim bolje pripravlje-ni, da bi jo čim bolje spoznali, smo vam v uredništvu šolskega časopisa Borec (mi-mogrede – Borec je že dolgo najboljši srednje šolski časopis v Sloveniji) skupaj z vodstvom šole, s koordinatorji progra-mov, profesorji in dijaki pripravili poseb-no številko šolskega časopisa Borec.

Predstavitev šole je zelo formalno de-janje. Na informativnem dnevu vam naj-pomembnejše informacije posreduje vodstvo šole, tu pa, upamo, boste našli tudi tiste, ki vas bodo zanimale in priha-jajo predvsem od dijakov samih.

V tej posebni številki smo vam

poskušali bolj natančno predstaviti pro-grame s stališč koordinatorjev in dijakov, dejavnosti, aktivnosti in življenje na šoli. Naši novinarji so za vas zbrali tudi izku-šnje maturantov in vtise sedanjih prvošol-cev, predstavljamo pa vam tudi profesorje.

Dragi bodoči drugogimnazijci!Srčno in iskreno upam, da bodo tudi

med vami uspešni olimpijci, dobitniki zlate-ga ključa II. gimnazije (naše največje prizna-nje dijakom), kralji in kraljice II. gim nazije (izbirajo jih dijaki), predvsem pa zadovolj-ni gimnazijci, ki so od šole vzeli vsaj nekaj ti-stega, kar jim ponuja …, in tega ni malo.

Prijetno branje vam želim in veliko uspeha!



Dobrodošli na II. gimnaziji, kjer smo vam ob informativnemu dnevu pripravili posebno številko šolskega glasila Borec. V glasilu so zbrane številne informacije, ki vam na dostopen način predstavljajo šolo. Prepričani smo, da vam bodo v pomoč, ko se boste odločali za nadaljevanje šolanja na II. gimnaziji Maribor.

II. gIMNAzIjA – VČERAj II. gimnazija je bila ustanovljena 1949

in postavljena v napol dotrajano stavbo, imenovano Začarani grad. Mnogi so jo imenovali »šola čez Dravo«, v katero so se vpisovali številni vozači, otroci Pobrežja, Tezna, Studencev – otroci z velikimi spo-sobnostmi, pa zaradi velikih eksistenčnih stisk z majhnimi možnostmi za uspeh. V takšni šoli so se našli dvoji, ki so odloču-joči za kvaliteto dela: ambiciozni učitelji in dijaki. Oboji so se zavedali, da je le ena možnost za uspeh: z delom ustvariti do-bro šolo in izobraziti ljudi, navajene do-brega in poštenega dela, ljudi odprtih glav in svojega jaza.

Šola je hitro napredovala in kmalu sto-pila v širši mariborski prostor. Postala je znana po svojih plesih, športnih tekmah, pevskem zboru, gledališki dejavnosti. Dijaki so dosegali številne uspehe na tek-movanjih, mnogi dijaki so kasneje posta-li nosilci slovenskega razvoja na področju gospodarstva, kulture, znanosti, politike, športa. Konec osemdesetih let je šola za-čela navezovati številne mednarodne sti-ke s šolami v Avstriji, Italiji, Franciji itd. Velik korak odpiranja šole v svet predsta-vlja uvedba mednarodne mature 1990, s katero se je skupaj z Gimnazijo Bežigrad kot prva šola v takratni vzhodni Evropi vključila v družino najbolj priznanih sve-tovnih srednjih šol.

II. gIMNAzIjA DANES – ŠOLA, kI ODPRE VSA VRATA

II. gimnazija nadaljuje tradicijo in osnovno usmeritev šole: omogočati dija-kom kvalitetno znanje, razvijanje ustvar-jalnosti, iniciativnosti, samostojnosti in solidarnosti.

Šolanje dijakov poteka v naslednjih

vzgojno-izobraževalnih programih: splo-šna gimnazija, športna gimnazija, PRO-oddelek, evropski oddelki in mednarodna matura. Vsi programi se zaključujejo z ek-sterno maturo, ki omogoča primerljivost znanj in rezultatov. Rezultati dijakov II. gimnazije na slovenski maturi uvrščajo šolo med najboljše v Sloveniji. Zavidljivi so rezultati dijakov mednarodne mature, saj uvrščajo šolo v sam svetovni vrh šol s programom mednarodne mature. Dijaki v športnih oddelkih dokazujejo, da je mo-žno združevanje šolanja in vrhunskega športa. Imena, kot so Katja Koren, Blaž Medvešek, Boštjan Fridrih, Rok Kolander, Sonja Roman, Polona Hercog in drugi, najlepše dokazujejo to združljivost.

Razvijanju ustvarjalnosti, individu-alnosti in vzpodbujanju iniciativnosti posveča šola izjemno pozornost. Zato ima šola izjemno razvite izvenšolske de-javnosti, združene v celovit program DrugaDruga. V DrugiDrugi ponujamo dijakom preko šestdeset izvenšolskih de-javnosti. Tako na šoli s svojimi predstava-mi razveseljuje širši mariborski, pa tudi slovenski prostor znani English Student Theatre, Drug Orkester, z resnejšimi te-mami pa nastopa gledališče GNOSIS, uspešno deluje Francosko gledališče. V Amfiteatru II. gimnazije potekajo pred-stave drugih gledališč in ustvarjalcev, prav tako vsakoletni festival plesnega te-atra Drugajanje. Na šoli potekajo likovna in literarna delavnica, številne ekološke dejavnosti, raziskovalne naloge dijakov, pevski zbor, prostovoljno socialno delo, literarna dejavnost in še bi lahko našteva-li. V jezikovne tečaje je vključenih preko 100 dijakov. Dvajset let izhaja šolsko gla-silo Borec. V pomladanskem času je šola organizator enomesečnega dogajanja na

šoli pod naslovom Pomlad na II. gimna-ziji, ki se konča s celonočnim kulturnim maratonom.

Velika pozornost namenjamo pripra-vam na tekmovanja iz znanj. Udeležba dvajsetih dijakov na olimpijadah iz ma-tematike, fizike, kemije, biologije, naravo-slovja in filozofskega eseja v zadnjih petih letih priča o izjemnih uspehih dijakov II. gimnazije.

Zelo so razvite tudi mednarodne iz-menjave s šolami iz Avstrije, Nemčije, Francije, Španije, Srbije, Italije, Švedske. Posebej smo veseli izmenjave s Kitajsko. Posebnost je tudi Spring Festival – Festival pomladi, kjer dijaki iz več kot desetih evropskih držav ustvarjajo v raz-ličnih delavnicah.

Po obnovi je šola je med najlepšimi in najbolje opremljenimi v Sloveniji. V vsa-ki učilnici je interaktivna tabla z računal-nikom, dvorana z 200 sedeži je vrhunsko opremljena. Jedilnica s 300 sedeži omogo-ča izvrstne pogoje za tople in hladne ma-lice ter kosila. Francoska kavarna, Hyde park Corner, Dunajska kavarna, Hard Rock Caffe, Španski trg in Slovenska kavar-na v avlah pa omogočajo izvrstne pogoje za sproščeno druženje. II. gimnazija spa-da med najlepše šole v Sloveniji in Evropi.

Poseben ponos II. gimnazije sta te-lovadnica s tremi vadbenimi površinami (dve košarkarski igrišči in plesna dvorana) in naravoslovni prizidek s sodobno opre-mljenimi učilnicami.

Naši rezultati, pripadnost šoli dana-šnjih in bivših dijakov, uspehi dijakov v nadaljnjem življenju se odražajo v našem geslu, ki označuje II. gimnazijo: Šola, ki odpre vsa vrata. Prepričani smo, da jih bomo z vpisom na II. gimnazijo odprli tudi vam. Vso srečo na II. gimnaziji.

DRAgE OSNOVNOŠOLkE IN OSNOVNOŠOLcI, SPOŠTOVANI STARŠI!

mag. Ivan Lorenčič, ravnatelj



PROgRAM SPLOŠNE gIMNAzIjEje sestavljen iz obveznih štiriletnih predmetov, ob-veznih predmetov in obveznih izbirnih vsebin.

Obvezni štiriletni predmeti so: slovenščina, matematika, dva tuja jezika (angleščina, nemšči-na, francoščina, španščina …), zgodovina in špor-tna vzgoja. Vsi ostali predmeti, ki so napisani v predmetniku gimnazije, so obvezni predmeti in jih imajo dijaki od enega do treh let.

V vsakem letniku, razen v prvem, imajo dijaki na razpolago tudi nekaj ur za izbirne predmete. Ure za izbirne predmete omogočajo dijakom poglab ljanje

znanj pri določenih predmetih, predvsem tistih, ki jih bodo imeli na maturi. Dokončno se dijaki odloči-jo za izbirno skupino maturitetnih predmetov v 3. letniku.

Obvezne izbirne vsebine (OIV) so progra-mi najrazličnejših dejavnosti, ki jih šola ponuja di-jakom z namenom, da si poleg osnovnih znanj in obveznih šolskih predmetov pridobijo tudi znanja, ki zadovoljujejo njihova individualna nagnjenja in želje v skladu z njihovimi vrednotami in življenj-skimi cilji. Del vsebin je obvezen za vse dijake, del vsebin pa je prosta izbira.

VzgOjNO–IzOBRAŽEVALNIPROgRAMI NA II. gIMNAzIjINa šoli izvajamo naslednje vzgojno – izobraževalne programe:• programgimnazija– splošna• programgimnazija– športna• programmednarodnemature (International Baccalaureate)

Mateja Krumpak, prof.,pomočnica ravnatelja



PREDMETNIk gIMNAzIjE Letnik (število ur na teden)Predmet 1. 2. 3. 4. standard maturitetnistandardObvezništiriletnipredmetiSlovenščina 4 4 4 4 560 560Matematika 4 4 4 4 560 560Prvi tuji jezik 3 3 3 3 420 420Drugi tuji jezik 3 3 3 3 420 420Zgodovina 2 2 2 2 280 280Športna vzgoja 3 3 3 3 420ObveznipredmetiGlasba 1,5 52+18*Likovna umetnost 1,5 52+18*Geografija 2 2 2 210 280Biologija 2 2 2 210 315Kemija 2 2 2 210 315Fizika 2 2 2 210 315Psihologija 2 70 280Sociologija 2 70 280Filozofija 2 70 280Informatika 2 70SKUPAJ 32 31 29 19 3885Urezaizbirnepredmete - 1 3 10-14 490-630Obvezneizbirnevsebine 90 90 90 30 300SKUPAJURE 32 32 32 29-33 4375-4515* Izvaja se v okviru obveznih izbirnih vsebin;

Po končanem štiriletnem izobraževanju na gi-mnaziji opravlja dijak maturo. Matura je zunanji (eksterni) izpit, ki ga pod enakimi pogoji opravlja-jo vsi kandidati v državi. Opravlja se vsaj iz pe-tih predmetov, ki so razdeljeni v dve skupini. Prvo skupino predstavljajo predmeti skupnega dela, ki so obvezni za vse dijake – to so slovenščina, ma-tematika in en tuji jezik (angleščina, nemščina, francoščina). V drugi skupini so predmeti izbir-nega dela, ki jih izberejo dijaki glede na svoje in-terese. Izberejo vsaj dva predmeta, lahko tudi tri. Dijaki, ki se vpisujejo v I. letnik II. gimnazije, bodo imeli možnost izbirati med naslednjimi predmeti: tujimi jeziki (angleščina, nemščina, francoščina, španščina …), kemijo, biologijo, fiziko, sociologi-jo, psihologijo, filozofijo, zgodovino, geografijo, ekonomijo.

Po uspešno opravljeni maturi, ki je pogoj za vpis na univerzo, lahko dijak nadaljuje s študijem na univerzi.

PROgRAM ŠPORTNIH ODDELkOVZ izjemo športne vzgoje je enak predmetniku v splošnem gimnazijskem programu. Dijakom

skušamo olajšati šolsko delo s prilagajanjem uč-nega procesa njihovim športnim aktivnostim in obveznostim.

PROgRAM MEDNARODNE MATUREV ta program se lahko vpišejo dijaki, ki so že uspe-šno končali I. in II. letnik gim nazijskega progra-ma. Program je sestavljen iz šestih predmetov:1. skupina: jezik A (materni jezik)2. skupina: jezik B (angleščina, nemščina,

francoščina)3. skupina: družboslovje (ekonomija, psihologi-

ja, filozofija)4. skupina: eksperimentalne vede (fizika, ke-

mija, biologija)5. skupina: matematika, računalništvo6. skupina: umetnost ali eden izmed neizbra-

nih predmetov 2., 3., 4. ali 5. skupinePoleg tega morajo dijaki izdelati seminar-

sko nalogo, obiskovati predmet Teorija spo-znanja in sodelovati pri interesnih dejavnostih (ustvarjalnost, šport, socialno delo). Tudi dija-ki mednarodne mature zaključijo izobraževanje z maturitetnimi izpiti.

Šola v veliki meri odloča o prihodnosti posa-meznika, čeprav včasih komaj sledi in upošteva posebnosti, zmožnosti in zahteve posameznih di-jakinj in dijakov . To velja predvsem za športno udejstvovanje.

Poudarjena storilnostna motivacija, ki je zna-čilna za športnike, se v enaki meri odraža tudi pri šolskem delu. Vendar obstajajo meje, kjer športni treningi in s tem povezana obremenjenost ter od-sotnost od učnega procesa koncentriranega izo-braževanja ne dopuščajo več.

Da do takšnih skrajnosti ne bi prihajalo, smo na šoli poiskali način izobraževanja in udejstvo-vanja, ki bo mladim športnikom omogočal skladen in optimalen razvoj na obeh področjih.

Čim intenzivneje se ukvarjajo s športom, tem skrbneje je treba načrtovati in usmerjati njihov

osebnostno-intelektualni, socialni in emocional-ni razvoj.

Posebna pozornost mora biti namenjena šolski uspešnosti. Neuspehi v šoli lahko porušijo stabil-nost športnikove motivacije.

Zato je odgovornost tistih, ki mlade usmer-jamo, učimo in jim pripravljamo programe izo-braževanja, dvojna: zagotoviti dijaku ustrezne izobraževalne možnosti in mu omogočiti želeni razvoj.

Dijaku športniku na II. gimnaziji usklajuje-mo šolske obveznosti z obiskovanjem športnega oddelka.

Za reševanje omenjenega problema uporablja-jo v svetu in tudi pri nas različne metode izobra-ževanja in ena takšnih je tudi izobraževanje na daljavo.



PREDMETNIk gIMNAzIjE - ŠPORTNI ODDELkILetnik (število ur na teden)Predmet 1. 2. 3. 4. standard maturitetnistandardObvezništiriletnipredmetiSlovenščina 4 4 4 4 560 560Matematika 4 4 4 4 560 560Prvi tuji jezik 3 3 3 3 420 420Drugi tuji jezik 3 3 3 3 420 420Zgodovina 2 2 2 2 280 280Športna vzgoja 6 6 6 3-6 735-840ObveznipredmetiGlasba 1,5 52+18*Likovna umetnost 1,5 52+18*Geografija 2 2 2 210 280Biologija 2 2 2 210 315Kemija 2 2 2 210 315Fizika 2 2 2 210 315Psihologija 2 70 280Sociologija 2 70 280Filozofija 2 70 280Informatika 2 70SKUPAJ 32 34 34 21-24 4235-4340Urezaizbirnepredmete - - 1-2 12-14 420-525Obvezneizbirnevsebine 90 90 90 30 300SKUPAJURE 32 34-35 34-36 31-36 4655-4865* Izvaja se v okviru obveznih izbirnih vsebin.

ŠPORTNI ODDELkIV svetu, v katerem živimo, ima šport pomembno vlogo. S svojimi pojavnimi oblikami, športno vzgojo, rekreativno in tekmovalno dejavnostjo, prispeva h kakovosti življenja današnjega mladega človeka in je vse pomembnejša kulturna sestavina sodobne družbe.

Renato Kuzman, prof.,pedagoški koordinator v športnih oddelkih



BOJAN OgRINc, prof.športni koordinator športnih oddelkov

JuRIJ ČOPI, prof. športne vzgoje v športnih oddelkih

ReNATO KuZMAN, prof.pedagoški koordinator športnih oddelkov

BOŠTjAN kLINE

POLONA HERcOg

RENE kRHIN

S pomočjo sponzorjev, kot so OKS, NK Maribor in OK Nova KBM, smo omogočili, da tudi pri nas na šoli poteka ta najsodobnejša oblika izobraževan-ja, s pomočjo katere je v lanskem šolskem letu ma-turo zelo uspešno opravil tudi dvakratni mladinski

svetovni prvak v smuku in super veleslalomu Boštjan Kline. Danes je Boštjan že stalni član slo-venske A-reprezentance v hitrih disciplinah, nasto-pa na tekmah svetovnega pokala in je kandidat za udeležbo na naslednji olimpijadi v Sočiju leta 2014.

Polona Hercog na olimpijskih igrah v londonu 2012.

Tudi Rene Krhin mora opraviti šolske obveznosti.

Boštjan Kline je opravil srednjo šolo preko spleta in tudi maturo z zelo lepim rezultatom, danes pa že nastopa na najbolj zahtevnih smukih na svetu.

Podpis pogodbe o sodelovanju z OKS - na področju izobraževanja preko spleta.


IBO ima sicer več programov, naša gimnazija po-nuja le dveletni t. i. Diploma Programme, ki je na-menjen dijakom med 16. in 19. letom, torej se pri nas v MM vpisujejo dijaki po končanem 2. letniku gimnazije. Da bi dijak po dveh letih šolanja dobil di-plomo oz. spričevalo mednarodne mature, mora v angleškem jeziku opraviti izpit iz šestih predme-tov. Napisati mora tudi razširjeni esej (Extended Essay) v obsegu 4000 besed, obiskovati mora pred-met Theory of Knowledge (TOK) ter napisati TOK-esej. Udejstvovati se mora tudi v CAS-dejavnostih (ustvarjalnost, športna aktivnost, socialno delo).

Študij v tujini je eden od najpogostejših ra-zlogov, ki jih dijaki navajajo ob vprašanju, zakaj v MM. Dobro znanje angleščine, ki ga pridobijo ob pouku pri vseh predmetih (razen maternem jeziku in nemščini oz. francoščini), je temelj za nadaljnji študij. Eden pogostejših razlogov je tudi pridobitev

poglobljenega znanja, saj imajo dijaki le šest pred-metov, od katerih so trije izbirni, pouk pa poteka v manjših skupinah. Mnoge dijake privlači tudi sa-mostojno delo, npr. pisanje poročil in esejev ter iz-vajanje nekaterih raziskav po lastnem izboru.

Organizacija za mednarodno maturo (IBO) po-udarja, da ta program presega zgolj učenje dejstev, saj med cilji programa MM izstopa razvijanje kri-tičnega mišljenja v obliki evalvacij, teorij in raz-iskav, diskusij ter spodbujanja argumentiranega zagovarjanja lastnega mnenja. Med cilji programa MM je tudi spodbujanje vedoželjnosti, naučiti di-jake, kako naj se učijo, MM pa naj bi prispeval tudi k oblikovanju identitete, pomagal razvijati veščine komuniciranja ter sprejemanja in razumevanja lju-di iz drugih držav.

Več informacij in prijavnico najdete na: www.mm-druga.si


PROgRAM MEDNARODNE MATURE (ib – inteRnational baCCalaUReate)

Harvard, Stanford, Yale, cambridge, Oxford, Imperial college … Mogoče o teh naj-prestižnejših svetovnih univerzah za zdaj še ne sanjate, zagotovo pa ste že slišali zanje. In za nekatere dijake programa mednarodne mature to niso le sanje – nekaj naših nekdanjih dijakov je na kateri od teh univerz že celo doktoriralo, nekaj jih tam trenutno študira, nekateri so bili tja pred kratkim sprejeti, drugi še bodo ...

kAj MI POMENI MM?Sem Martin iz Makedonije. Za program MM sem se odločil, ker menim, da ima veliko prednosti pri prijavi na različne fakultete po svetu. Zdi se mi učinkoviteje, da imam le šest predmetov, saj lahko tako vso svojo pozornost namenim podrobnejšemu obravnavanju snovi in se bolj posvetim stvarem, ki me zanimajo. Program je vsestranski in nudi odlično izobrazbo vsem, ki ga obiskujemo. - Martin Janakijev, dijak MM2 iz MakedonijeZa obiskovanje programa MM sem se odločila, ker sem se že od prvega letnika srednje šole zanimala za študij v tujini in se mi je zdel ta program pomembna izkušnja, ki mi je olajšala sprejem na tujo univer-zo. Z njim sem verjetno pridobila kvalitetnejšo izobrazbo, kot bi jo z nacionalnim programom. Všeč mi je bilo delo v manjših skupinah, zanimiva izkušnja je bila tudi narodnostna mešanica v razredu, ki nam je omogočala spoznavanje z drugimi kulturami, kar je v današnjem mednarodno vse bolj povezanem svetu neprecenljiva izkušnja.- Tina Škorjanc, bivša dijakinja MM, trenutno študira na NY university Abu Dhabi

mag. Polona Vehovar, prof.,koordinatorica programa MM


gLAVNI POkROVITELj II. gIMNAzIjE MARIBOR

POkROVITELjI II. gIMNAzIjE MARIBOR

II. gImnazIja marIbor

10ODPRLI SMO MNOGO VRAT

Srednješolsko raziskovalno delo nudi dijakom priložnost za razvijanje raziskovalnega pristopa, za razvoj kritičnega mišljenja, nudi možnost samostojnega dela in širjenja znanja na področju, ki posameznika zanima. Predstavlja tudi dodatno spodbudo za delo nadarjenih dijakov in pripomore k razvijanju njihovih potencialov. Vsega tega se zavedajo tudi številni dijaki, ki se ga lotijo.

Tradicija mladinskega raziskovalnega dela na II. gimnaziji Maribor je bogata. Že od samih začetkov, letos bo že trideset let, naši dijaki in mentorji sodelujejo na regijskem srečanju Mladi za napredek Maribora in tudi na državnem srečan-ju mladih raziskovalcev. Raziskovalne naloge naših dijakov so vedno med najkvalitetnejšimi in najšte-vilčnejšimi – lansko leto so jih oddali kar dvainšti-rideset. Tudi nagrada dr. Brede Žerjal za najboljšo raziskovalno nalogo v okviru razpisa Mladi za na-predek Maribora zadnjih nekaj let tradicional-no pripada dijakom naše šole. V lanskem šolskem letu jo je prejela dijakinja Jerneja Bavdaž, ki je pod mentorstvom prof. Nataše Preglau Borko izdelala raziskovalno nalogo z naslovom As busy as a bee ali priden kot mravljica? Primerjava živalskih frazemov v angleškem in v slovenskem jeziku.

Šola nudi dijakom strokovno usposobljene mentorje – profesorje naše šole –, povezujemo se tudi s strokovnjaki z univerze in različnih razis-kovalnih institucij. Dijake k raziskovalnemu delu usmerjamo in spodbujamo z dejavnostmi, kot so predavanja priznanih strokovnjakov/znanstve-nikov, z delavnicami za spoznavanje znanstvene metode dela, z dnevom mladih raziskovalcev, s so-delovanjem z univerzo …

Ali učenje fizično utruja? Ali tvoje kajenje ubi-ja tudi mene? Je BIO res BIO? Je metan hidrat gro-žnja ali rešitev? Ali rastline vplivajo na kvaliteto zraka v učilnicah?

To je samo nekaj vprašanj, ki so si jih v leto-šnjem šolskem letu zastavili naši mladi razisko-valci! Z veseljem pričakujemo, da nam predstavijo svoje odgovore.

RAzISkOVALNO DELO

Raziskovalna dejavnost ni le nekajmesečni projekt, temveč je način življenja. Poleg tega ti da veliko več kot samo znanje in védenje. Meni je dala možnost spoznati nove ljudi, pridružiti se projektom, o katerih sem le sanjal, in udeležiti se vrste potovanj. To je raziskovanje! – urban Avsec, MM1 Veliko stvari me osrečuje, delo pri raziskovalnih nalogah pa na prav poseben način. Zdi se, da po drobnih korakih odstiram tančico neznanega ...In spoznanja, s katerimi se ob tem srečujem, bogatijo na osebni in širši ravni. Ta občutek, da je tudi moje delo inovativno in prispeva k razvoju, četudi le po drobtinicah, je izjemen; želim, da ga doživi čim več mladih ... – Jerneja Bavdaž

Katja Holnthaner Zorec, prof.koordinatorica raziskovalne dejavnosti

Ravnatelj prejema priznanje za najboljšo srednjo šolo na regijskem srečanju raziskovalcev Mladi za napredek Maribora (april 2012) Foto: DoMen ULBL

Znanstveno predavanje; dr. gregor Majdič: Razlike med ženskimi in moškimi možgani (marec 2012) Foto: DoMen ULBL

Predstavitev raziskovalnega dela dijakov II. gimnazije Maribor na Noči raziskovalcev (September 2012) Foto: AJDA KocUtAr


NASLOVPROGRAMA IZVAJALCIPROGRAMAAStronoMSKI KroŽeK Gorazd Žiberna

BIoKeMIJSKI KroŽeK Anita MustačBIoLoŠKA DeLAVnIcA Bernarda Devetak

Borec – ŠoLSKI ČASoPIS Saša Mikić, toni KlisDeBAtnI KLUB nina Gašparič

DoŽIVLJAJSKI ŠPortI Matjaž VehovarDrUG’ orKeSter nikolaj SajkoDrUG FotoKLUB Matevž rudl

DrUGA ScenA – ŠoLSKA GLeDALIŠKA SKUPInA Drago Meglič

DrUGI ŠAH Kodba Vojko BrantušaDrUGo rAZStAVIŠČe Vilijem Podgoršek

FrAncoSKA BrALnA ZnAČKA Karmen KaučičKLUB »DoUce FrAnce« Mary ellen r. Virtič

FrAncoSKo GLeDALIŠČe Karmen KaučičGenerAcIJA eUro Lidija Kodrin

GLeDALIŠKA ŠoLA II. GIMnAZIJe Svit VurberškiGLeDALIŠČe GnoSIS Svit Vurberški

GoetHe tHeAter Svit VurberškiIGrAJMo Se S KeMIJo Lea Serdinšek Gričnik

DeLo Z nADArJenIMI DIJAKI Zdenka KeucKLUB LJUBIteLJeV GLASBe Viljem Babič

KLUB ZA rAZMIŠLJAnJe Polona VehovarKoncePtUALnA DeLAVnIcA

PerForMAnSA In BoDY-ArtA nina Šulin

LeonArDoV AteLJe Petra ČehLIKoVnA DeLAVnIcA natalija r. Črnčec

LIterArnA DeLAVnIcA Danica Križanič MullerMLADInSKI PeVSKI ZBor Viljem Babič

neMŠKI KroŽeK Alenka novakPAZI, SneMAMo! Gorazd Beranič Senegačnik

PoP & rocK ZGoDBe Gorazd Beranič SenegačnikPotoPISnA PreDAVAnJA Mateja Krumpak

PreŠernoV nAteČAJ Alenka MiklavcProStoVoLJno SocIALno DeLo Barbara Kovše

PSIHoLoGIJA V FILMU Janina curkrAČUnALnIŠKI KroŽeK Mirko Pešec

rAZVeDrILnA MAteMAtIKA Branka PrušrAZISKoVALno DeLo DIJAKoV Katja Zorec Holnthaner

roBotIKA Vojko BrantušaoBLIKoVAnJe ProMocIJSKIH

MAterIALoV Saša Mikić

SPLetne StrAnI nataša Borko PreglauSPLetnI ČASoPIS Karmen Kaučič

NASLOVPROGRAMA IZVAJALCIPROGRAMASPrInG FeStIVAL toni Klis

ŠILA Gorazd Beranič SenegačnikŠKL oDBoJKA Darij KotnikŠKL KoŠArKA Matjaž Vehovar

ŠoLA MUZIKALA Andreja Gungl ŠoLSKI rADIo nataša Borko Preglau

tHe InternAtIonAL rADIo Polona VehovarGnoSIS – LeKtorSKe VAJe Bojana SamarinteČAJ ceStnoProMetnIH

PreDPISoV Saša Mikić

tIGrIce In BorcI Simona KrajncZGoDoVInSKI StUDIo Saša Mikić

eKoLoŠKA SKUPInA Sanja cvareSt – MUZIKAL JUnGLe BoY Andreja Gungl

eSt – MUZIKAL roMeo In JULIJA Andreja GunglPrIPrAVe nA teKMoVAnJe IZ

BIoLoGIJe Alenka Prapotnik Zalar

PrIPrAVA nA teKMoVAnJe IZ eKonoMIJe Lidija Kodrin

PrIPrAVA nA teKMoVAnJe IZ FIZIKe Peter crnjacPrIPrAVA nA teKMoVAnJe ZA

cAnKArJeVo PrIZnAnJe Boris Svetel

PrIPrAVe nA teKMoVAnJe IZ FrAncoŠČIne Karmen Kaučič

PrIPrAVe nA teKMoVAnJe IZ GeoGrAFIJe Mateja Krumpak

PrIPrAVe nA teKMoVAnJe IZ KeMIJe Zdenka KeucPrIPrAVe nA teKMoVAnJe IZ LoGIKe Branka Pruš

PrIPrAVe nA teKMoVAnJe IZ MAteMAtIKe Jelka Vogrinec

PrIPrAVe nA teKMoVAnJe IZ ŠPAnSKe BrALne ZnAČKe Mirjana Vudler

PrIPrAVe nA teKMoVAnJe IZ ŠPAnŠČIne Mirjana Vudler

PrIPrAVe nA teKMoVAnJe IZ ZGoDoVIne tamara Mithans

V tem šolskem letu je v program DrugaDruga vključena dobra polovica vseh drugogimnazijcev. Naš cilj pa je, da bi se v to dejavnost vključilo vsaj 85 odstotkov dijakov.

Koliko stane dejavnost, v katero se želi vključiti dijak?Velika večina dejavnosti je za dijake brezplačna (izjema so

tečaji tujih jezikov). Sicer pa se programi financirajo s sredstvi prostovoljnega prispevka staršev, iz sponzorskega sklada ter s sredstvi, pridobljenimi na javnih razpisih.


DRUgADRUgAV sklopu programa, imenovanega DrugaDruga, ponuja šola širok izbor izvenšolskih dejavnosti. Te so za šolo in za večino dijakov takoj za PrvoDrugo, to je klasičnim izobraževalnim programom. DrugaDruga omogoča dijakom razvoj individualnosti in ustvarjalnosti ter zadovoljevanje radovednosti na številnih področjih. Veliko večino teh aktivnosti šolski izobraževalni program ne predpisuje, zato jih šola razvija in izvaja po svoji presoji, ob pomoči in idejah dijakov ter po svojih zmožnostih. Večina dejavnosti se izvaja po pouku, nekaj pa tudi ob koncih tedna ali med počitnicami.

Saša Mikić, prof.pomočnik ravnatelja in koordinator programa DrugaDruga

IN kAj PONUjA DRUgADRUgA?Trenutno ponujamo dijakom 67 različnih dejavnosti, ki so razdeljene v šest sklopov, in sicer: kultura

in umetnost, šport, znanstveno-raziskovalno delo, tekmovanja iz znanj, ekološka dejavnost ter prosto-voljno socialno delo. Dejavnosti predlagajo učitelji, seveda pa smo veseli tudi novih predlogov dijakov.


So profesorji strogi?Na to vprašanje se lahko samo nasmejem. Če

se odločiš priti na Drugo, boš ob naših profesorjih spoznal, da so kakor vsi mi le ljudje, ki tudi sami ne trpijo strogosti in čiste tišine. Tudi oni se radi kdaj nasmejejo, ali z veseljem spravijo nas v smeh. Nam poklonijo kakšno prosto uro … Seveda pa ima vse svoje meje, če jo dijaki prestopimo, potem tudi oni stopijo na strogo stran, kar pa je dokaj logič-no in normalno. Ampak načeloma so naši pro-fesorji zelo pozitivno, prijazno in sproščeno nabiti osebki!

Ali so dijaki višjih letnikov vzvišeni nad fazani?Odvisno. Zna se zgoditi, da bo v kantini vrsta

pred tabo kar naenkrat postala večja. Možno pa je seveda tudi, da te bo kdo z izgubljene poti pripeljal do prave učilnice, ti dal kakšen star test ali ti dal kakšno koristno informacijo. Razumeti pa mo-raš, da za pridobitev mesta na Drugi ni dovolj samo vpis.

Je krst fazanov na Drugi res tako zelo hud, kot govorijo nekateri?Ljudje govorijo svašta! Jaz pa ti povem, da

to sploh ni tako hudo, oz. to je tista stvar, ko z veseljem še sam napihneš, kako je huda, dejan-sko pa v njej uživaš. Stvar je smešna in zabavna za vas fazane kot za nas drugogimnazijce. Kot fazan to pač moraš prestati in lahko si ve-sel, saj je v prvem letniku to edini dogodek, ko bo cela šola vso svojo pozornost usmeri-la nate.

Ali je Druga res tako zelo težka šola?Druga je šola, ki ima gimnazijski program ka-

kor vse gimnazije in nič kaj drugačnega in težjega. Mogoče je res dejstvo, da se med profesorji ustvar-ja neko pričakovanje tvojega globokega predznanja in zasidranih korenin, kar v tebi ob spoznanju, da mogoče imaš kakšne luknjice, vzbudi občutek ne-znanja in težavnosti. Mogoče ti težavnost predsta-vlja tudi večja količina predmetov, kar pa mislim, da je z uvedbo devetletke že odpravljeno. Je pa res, da je Druga šola, ki zahteva, da daš nekaj od sebe.

Se na Drugi dogaja kaj zabavnega?Na Drugi skoz dogaja. To je dejstvo št. 1, ki si

ga je treba zapomniti.Za več informacij prelistaj par strani naprej ali

nazaj.Ste v šoli lahko obuti?Seveda. Tako urejenim deklicam ne bo tre-

ba več sezuvati čevljev, ki se tako dobro ujemajo s torbico ali novimi hlačami. Fantje pa ne boste zapravljali tiste dragocene minute, ko bo tre-ba kam hitro odleteti, da se preobujete. Torej, v koš s copati in si kupite kakšne zanimi-ve čevlje.

Kje lahko odložimo svoja oblačila ipd.?V svoji omarici! Ja, prav ste slišali, vsak izmed

dijakov dobi svojo omarico. Vanjo lahko spraviš vse, od učbenikov, do oblačil, športne opreme, ro-larje … Če si manjše rasti, tudi sebe.

Odločite se pravilno!


zANIMALO VAS jE ...BOREc VAM ODgOVARjAMed osnovnošolci smo povprašali, kaj jih pravzaprav sploh zanima o šoli, na katero se želijo vpisati?! In jim zagotovili, da bodo ob prihodu na informativ-ni dan odgovore na svoja vprašanja prejeli v našem Borcu.


Borec spremlja dogajanje na šoli že polnih 20 let. Poleg pisanja o aktualnih dogodkih na šoli omogoča dijakom razvijanje ustvarjalnosti tako, da jim daje možnost izražanja in pisanja o te-mah, ki jih zanimajo. K temu dodajmo še tipične zahteve novinarskega dela, kot so obseg besedi-la, ustrezne spremljajoče fotografije, roki oddaj člankov, in dobimo kombinacijo dejavnikov, ki di-jakom pomaga razvijati njihovo novinarsko žilico, in morebiti mladi in amaterski novinarji ugotovi-jo, da bo to tudi njihovo življensko in profesional-no poslanstvo.

Na slovenskih šolah, tako osnovnih kot srednjih, ga ni časopisa, ki bi tako dolgo kontinu-irano izhajal, pa to še ni vse: na leto izide najmanj pet številk (štiri redne in en informativni Borec, pripravljen posebej za informativni dan za bodoče dijakinje in dijake, ki ga držite v rokah), poleg tega

pa ima vsaka številka od 30 pa tudi tja do 60 stra-ni. V dvajsetih letih je Borcu tako uspelo izdati 112 številk. Zasluga gre urednikom in novinarjem (v enem šolskem letu članke napiše okoli 40 no-vinarjev – dijakov), brez katerih Borca seveda ne bi bilo. Trudimo se, da bi imel Borec takšen način dela, ki kar najbolj spominja na tistega pri »pra-vih« časopisih: dijaki so razdeljeni na uredništva (šola, šport, glasba, film, kultura, sočno), pred vsa-ko številko pa potekajo sestanki teh uredništev v lično urejeni Borčevi pisarni v kleti šole, kjer se do-govorimo o tem, kaj naj posamezno uredništvo za prihajajočo številko pripravi. Vsako uredništvo ima svojega urednika, vsi skupaj pa še glavnega urednika.

Prepričani smo, da Borec tako po pristopu, na-činu in obsegu dela ter nenazadnje izgledu končne-ga izdelka ne zaostaja veliko za »resnimi« časopisi.


ŠOLSkI ČASOPIS BOREc

Toni Klis, prof., Saša Mikić, prof. spec.

Še danes se spomnim, kako sem pred štirimi leti prvič zagledal naš šolski časopis Borec, in priznam, da se mi takrat ni niti sanjalo, kaj naj bi ta stvar sploh bila in kaj je njen namen obstoja na II. gimnaziji. Sedaj, štiri leta kasneje, se kot glavni urednik našega Borca sprašujem, kako je bilo to sploh možno in zakaj sem šele kasneje ugotovil, da sodelovanje pri nastanku Borca ni le pisanje člankov in oblikovanje številke, temveč dosti bolj spoznavanje in druženje s sebi podobnimi drugogimnazijci, sodelovanje pri številnih aktivnostih in oblikovanje svojega, prav posebnega stila pisanja. Iskreno, razlog je najverjetneje v tem, da si na informativnem dnevu v letu svojega vpisa nisem prilastil InfoBorca. Če ne verjamete mojim besedam, naj vas prepričam z dejstvom, da naš šolski časopis Borec obstaja že dvajset let in je hkrati najstarejši šolski časopis v Sloveniji. Prav zato je II. gimnazija edina šola, na katero se želite vpisati, in verjamem, da se prav za vsakega najde nekaj, kar bo na naši šoli z užitkom počel. Za več informacij prelistajte torej ta fantastičen časopis in upam, da se vidimo septembra na Drugi v čim večji nakladi, kot bi rekli naši novinarji. – Jakob Predin, glavni urednik

Borec je izjemna zadeva, ker ga delajo izjemni ljudje, ker ima svojo pisarno, ki ima kavč, ker ga je zabavno prodajati (»Že imate svojega Borcaaa??!!«), ker so sestanki uredništva vedno posebno doživetje, ker ga je seveda zabavno brati in ker je naš. Ker je drugogimnazijski. – Ajda Ana Kocutar Ne bom rekla, da sem se prav zaradi Borca vpisala na Drugo, je pa vendarle ena super obšolska de-javnost, kjer se imamo vedno zelo »fajn«. Poleg svoje »fajnosti« ima tudi druge bonitete – Borec se prodaja med obema glavnima odmoroma (torej je ena prosta ura zagotovljena), s pisanjem člankov/intervjujev se bolje spoznaš s profesorji in navsezadnje pridobiš OIV-ure, ki jih vsi na koncu leta še kako potrebujemo. – Anja Perko Borec, najboljši vir informacij na šoli, spišemo borci – z vseh vetrov zbrani dijaki, ki radi pišemo, poizvedujemo, sprašujemo, opazujemo in se družimo na »sestankih« s prof. Klisom. Poskrbimo, da nič ne ostane skrito in pozabljeno. Vsak lahko v njem najde nekaj po svojem okusu! – Pia Prebevšek Šolanje na Drugi lahko primerjamo z igranjem v najboljši ekipi. Uspešne igre take ekipe pa ne zagotavlja zgolj izbor »zvezdniških« igralcev, zbranih z vseh koncev, pač pa ekipni duh, ki ne dopušča soliranja niti najbolj talentiranim igralcem. Borec je zgolj eden od dokazov za obstoj tega duha, ki nam iz številke v številko kaže, da zgolj s sodelovanjem pristaneš v »prvi postavi«. – urban Bratina



MlaDinsko in soCialno DeloDRUgA DRUgIM

S prostovoljstvom sem se začela ukvarjati letos, v domu Danice Vogrinec. Redno obiskujem starejša gospoda, ki sta v domu soseda. Zdi se mi pozitivno, da lahko nekoga razvedrim, z njim delim svoje ideje, misli in izkušnje ter po-slušam njihove. Gospoda sta odprta in zelo prijetna. Oba sta razgledana in spremljata aktualne dogodke, pogovori z njima so prijetni. Zdi se, da nam tem za pogovor nikakor ne zmanjka. S to izkušnjo sem tudi sama veliko pridobila; na-učila sem se ceniti to, kar imam. Prostovoljstvo v domu za ostarele je zame pozitivna izkušnja. – Saša Brdnik, 2. a

Kaj pomeni biti prostovoljec in kako lahko z dobrimi dejanji pomagaš tistim, ki so pomoči najbolj potrebni, razla-ga dijakinja Hana Ivana: »Nisem čisto prepričana, če bom lahko razložila, kaj zame pomeni biti prostovoljka. Mislim, da moraš to doživeti, da lahko razumeš pravi pomen besede. Pomen sem prvič spoznala v mesecu novembru lanskega leta, ko so Slovenijo prizadele poplave. Ljudem je uničilo bivalne prostore in uničilo jim je to, kar so si nekateri gradi-li vrsto let. Ker smo prostovoljci za akcijo, smo se takoj odpeljali v različne vasi in ljudem pomagali pri čiščenju in črpa-nju vode iz hiš. Delali smo ves teden, tudi po šest ur na dan, cele popoldneve. Ampak nismo delali zato, ker bi morali, delali smo za tiste nasmeške, ki smo jih dobili od ljudi, ki smo jim pomagali. Zame je bila to izkušnja, ki je ne bom niko-li pozabila. Bil je teden prijateljstva, pomoči in hkrati groze, predvsem pa teden, ko sem spoznala, kakšno osebno za-dovoljstvo mi prinaša to, da lahko pomagam drugim že s tem, da sem tam za njih.« – Hana Ivana Lobnik, 2. d

Simbioza je vseslovenski prostovoljski projekt, ki je potekal med 15. in 19. oktobrom leta 2012, in pomaga starej-šim osebam slediti tehnološkim trendom in jih uči rokovanja s tehnologijo. Kakšne izkušnje so s Simbiozo imeli naši prostovoljci, pa nam je zaupal Jaka: »Tudi sam sem bil eden izmed prostovoljcev, ki so na šoli pomagali starejšim pri spoznavanju računalnikov in nekaj koristi, ki jih ti ponujajo. Ta projekt je izjemno koristen, saj tehnologija vedno bolj napreduje, zato pa so starejši ljudje izgubljeni in ne morejo slediti vsem novostim in možnostim, ki jih ponuja svet tehnologije. S projektom simbioze smo jih učili, kaj to sploh je računalnik, kako deluje, kako uporabljati internet, e-po-što in tudi facebook. Seveda pa projekt ni bil dober samo za njih, ampak tudi za nas. Naučili smo se strpnosti, medge-neracijskih odnosov in občutili, kako je, ko lahko nekomu pomagaš. Vse to so pomembne izkušnje in nam v življenju lahko zelo koristijo.« – Jaka Hedžet, 2. a

Paulina se je s prostovoljstvom intenzivneje pričela ukvarjati lani in ima čudovite izkušnje: »Sama opravljam pro-stovoljno socialno delo na osnovni šoli Gustava Šiliha. Ti otroci so kljub svoji drugačnosti prijetni, brez skrbi in polni življenja. Čas, ki ga preživim z njimi, je čudovit in hvaležnost, ki jo pokažejo s svojimi nasmehi, je zame dovolj. Najlepši trenutki so, ko pritečejo do mene in me objamejo, iskreno ter brez zadržkov. Z njimi se igram, rišem in pogovarjam, pripovedujejo mi, kaj imajo radi in česa ne marajo. Sprejeli so me za svojo prijateljico. Pomagati drugim ni težko, po-trebuješ le nekoliko volje. Prijeten občutek pri srcu, hvaležni pogledi in nasmehi, ki jih prejmeš, pa so neprecenljivi.« – Paulina Šušek, 2. d

Kako mladinsko delo dojema Mojca, nam je zaupala v svojem prispevku: »Ko sem se prijavila na socialno delo, mi je to predstavljalo obvezo. Termin obiskov sem si vpisala v urnik, kakor vse ostale predmete v šoli. Kaj kmalu pa sem ugotovila, da to ni nekaj, kar bi bila obveznost ali dejavnost na urniku. Obiski slepega gospoda so postali zabava, v prvi vrsti za njega, seveda pa tudi zame. Sprostitev po napornem tednu, polnem obveznosti in stresa. Večkrat mu prebiram članke v raznih revijah. Velikokrat se samo pogovarjava o vsakdanjih stvareh, včasih pa tudi o malo bolj zakomplicira-nih temah. Ko odhajam, v sebi čutim pozitivno energijo, zavedam se, da sem storila nekaj dobrega. Lepo je pomaga-ti ljudem. Vedno več je takšnih, ki pomoč potrebujejo, in podpiram vzbujanje čuta za soljudi. Pomembno je, da znamo pomagati drug drugemu, da nas tega ni strah. Neverjetno je, kako že majhne stvari, za katere nam ni potrebno vložiti veliko truda, lahko spremenijo življenje nekomu drugemu.« – Mojca Zidarič, 2. a

Barbara Kovše, prof., mentorica

Za nami je že več kot dvajset let, odkar smo na II. gimnaziji Maribor pričeli s spodbujanjem mladih k socialnemu delu. Tudi v prihajajočem šolskem letu želimo nadaljevati s to človekoljubno tradicijo, ki je zavezana dobremu delu, kar dokazujejo zadovoljni učenci oz. varovanci in prostovoljci drugogimnazijci.

Septembra in oktobra bomo na predstavitvenem srečanju dijakom ponudili možnost za prostovoljno delo in izvedli uvodne delavnice za »novince« pro-stovoljce. Od oktobra do aprila poteka prostovoljno

delo v različnih organizacijah. Naši prostovoljci de-lujejo v projektu Simbioza, v domovih starejših ob-čanov, na osnovnih šolah in v vrtcih, v mladinskih domovih, v Infopeki … V sodelovanju z Rdečimi no-ski, šolsko Ekoskupino, AmnestyInternational in Spring festivalom bomo v prihajajočem šolskem letu načrtovali tudi različne humanitarne akcije.

Kot kliče letak Slovenske filantropije: »Dobra dela ne potrebujejo reklame, dobra dela potrebuje-jo vas.«


V sezonah 2009/2010 in 2010/2011 smo od-igrali muzikal SHOWTIME, kolaž najbolj zna-nih muzikalov, ter tako obeležili 20 let obstoja English Student Theatra. Na slavnostni akademi-ji so se nam poleg aktivnih članov EST-ja pridruži-li tudi nekdanji člani, ki so ponovno zasedli odrske deske v svojih najstniških vlogah. Tako so se nam pridružili danes priznani umetniki, igralec Primož Bezjak, pevka Ana Bezjak, pevka Maja Keuc, igra-lec Peter Harl in številni drugi.

Vsak muzikal smo izvajali dve sezoni v matični dvorani Amfiteatra II. gimnazije Maribor in je do-živel približno 50 ponovitev. Muzikale si je ogle-dalo okrog 10.000 gledalcev. Muzikali Briljantina, Aladin, Levji kralj, We Will Rock You, Feel the Beat in Showtime so bili uprizorjeni na Velikem odru Festivala Lent. V sodelovanju s Cankarjevim do-mom smo tudi v njihovi dvorani uprizorili naše muzikale: We Will Rock You leta 2006, Feel the Beat v letih 2008 in 2009 ter Showtime v letih 2010 in 2011 – ogledalo se jih je preko 20.000 navdušencev.

Novembra 2008 smo muzikal Feel the Beat – Ujemi ritem uprizorili v Mestnem gledališču Bolzano v Italiji, aprila 2009 pa v Mestnem gle-dališču Kruševac v Srbiji. V letu 2010 je muzikal

Showtime gostoval v beograjskem Pozorištu na Terazijama. Vse dosedanje muzikale si je ogledalo blizu 100.000 gledalcev.

Letos je že drugo sezono na sporedu muzi-kal Deček iz džungle oziroma The Jungle Boy, ki je povzet po zgodbi R. Kiplinga. Režijo je tokrat pre-vzela Mojca Cvikl, Ana Bezjak je poskrbela za vo-kalno priredbo, Zvonko Babič Kurbus pa ponovno za izjemne kostume in scenografijo. Scenarij so na-pisali Emil Pečnik, Mojca Cvikl in Barbara Spreiz, ki je sodelovala tudi pri režiji in nastajanju koreo-grafije. Z gledališkimi in plesnimi delavnicami so nam pomagali tudi drugi bivši EST-jevci.

Muzikal Deček iz džungle je v letu 2012 gosto-val na Velikem odru Festivala Lent, januarja 2013 pa v Cankarjevem domu.

V naslednji sezoni bo premierno na sporedu muzikal Romeo in Julija, ki vam pripravlja pra-vo muzikalno presenečenje. S pomočjo režiser-ja Matjaža Latina, odštekane Maje Pihler - Bilbi in scenarista prof. Emila Pečnika vam pripravljamo pravo punk-rock izkušnjo, ki vas bo popeljala v vr-tinec večne romance.

Vse informacije o English Student Theatru in Šoli muzikala lahko najdete na naši spletni strani www.est.si


EnGLISH StUDent THeAtre

Andreja gungl, prof.koordinatorica EST in Šole muzikala

Že vsa 4. leta, odkar sem dijak na Drugi, petkove večere preživljam na odru našega slavnega amfiča, ko skupaj z drugimi EST-jevci za nekaj časa odpotujem v čisto drug svet. Svet, ki oživi v obliki muzi-kala, katerega magija je neskončna. Magija je začarala vse in vsakogar – mene, prijatelje, ki nasto-pajo z mano in gledalce, ki si ogledujejo naše predstave. Zraven (milijon J) vaj, na katerih se poleg trdega dela imamo tudi zelo »fajn«, mi je EST omogočil, da sem se preizkusil tudi na odrskih deskah izven šole (v Beogradu, Ljutomeru, v SNG Maribor, na velikem odru festivala Lent, Linhartovi dvo-rani Cankarjevega doma…) ter tako pridobil neprecenljive izkušnje, nepozabne spomine, ter stkal nemalo dobrih prijateljstev. »Enkrat EST, vedno EST«, pravijo. Pa še res je tako! – Alen Krajnc, MM2 »EST je ena velika družina.« Prve besede, ki sem jih slišala kot mlada EST-jevka. Po tolikem času izkušenj lahko te besede popolnoma potrdim. Zraven trdnih prijateljstev pridobiš še izjemne izkušnje in znanje, nepozabne spomine ter ogromno dozo zabave. Če te veselijo igra, ples in petje, je to prava stvar zate. Ko si enkrat EST-jevec, si vedno EST-jevec. – Andreja Tišič, 4. e Iskrice v očeh, neverjetna energija, petje, ples in igra v enem … Vse to sem opazovala že kot osnov-nošolka, potem pa tudi sama postala del EST družine. Vse je še boljše kot sem si takrat predsta-vljala. Neverjetni občutki, ko stojiš na odru in ti množica ploska, najboljši prijatelji, ki sem jih tam spoznala in najbolj nori trenutki, ki bodo za vedno ostali del mene. Saj pravimo: enkrat EST-jevec, vedno EST-jevec! – Lucija Harum, 3. d

english Student Theatre deluje že 22. leto. Po začetni ideji prof. emila Pečni-ka je ustvarjanje muzikalov kmalu preseglo amaterske okvirje dijaškega glas-benega gledališča. V dvajsetih letih delovanja so bili odigrani naslednji muzi-kali: cats, Nesrečniki, Fantom opere, Briljantina, Aladin, Levji kralj, We Will Rock You in Feel the Beat.



Naš izobraževalni cilj je omogočiti mladim ta-lentom pridobivati znanje in izkušnje s področja gledališke igre, plesa in petja. Pri tem nam poma-gajo izvrstni mentorji pod umetniškim vodstvom Maje Pihler - Bilbi, ki s svojo strokovnostjo in po-žrtvovalnostjo vsekakor dodajajo vrednost na-šemu programu. V 1. in 2. letniku Šole muzikala poučujejo Matjaž Latin, Maja Pihler, Viljem Babič, Mojca Kasjak, Mihael Mikluš, Emil Pečnik in go-stujoči mentor Jure Ivanušič.

Lansko sezono smo zaključili s končno pro-dukcijo MUZIKALNO IGRIŠČE, kjer so se naši čla-ni predstavili igralsko, pevsko in plesno. V pripravi pa je seveda že nova – MUZIKALNO IGRIŠČE … DRUGIČ.

2. letnik ŠM se je v letošnjem šolskem letu vključil v English Student Theatre in že pridno pri-pravlja novi muzikal ROMEO & JULIJA, ki bo pre-mierno na sporedu v sezoni 2013/2014.

Več o Šoli muzikala si lahko preberete na naši spletni strani www.est.si

ŠOLA MUzIkALA

Andreja gungl, prof.koordinatorica EST in Šole muzikala

V lanskem šolskem letu smo pionirsko pričeli s projektom Šole muzikala. Ideja, ki je že kar nekaj časa odzvanjala med zidovi amfiteatra in v težkem pričakovanju iskala pravi trenutek, da obrodi sadove.



Festival je eden vsakoletnih vrhuncev medna-rodnega dogajanja na Drugi. Pomeni 5 pomladnih dni ustvarjanja v delavnicah, obiskovanja kultur-nih prireditev, izletov, seveda pa tudi brez zabav ne gre. Na festivalu vsako leto sodeluje okoli 160 dijakov (tako gostov kot domačih), ki prihajajo iz več kot 10 različnih držav. Skozi leta se izmenjuje-jo dijaki iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Italije, Poljske, Slovaške, Švice, Francije, Španije, Švedske, Izraela, Rusije ... Dijake gostijo dija-ki II. gimnazije Maribor, ki se prav tako udeležu-jejo programa, delavnic, prireditev in večernih kulturnih dogodkov na šoli in izven nje. Cilji festi-vala so: spoznavanje in sprejemanje drugačnosti,

preseganje stereotipov in predsodkov, spodbujanje dijaške ustvarjalnosti, razvijanje jezikovnih kom-petenc in kvalitetno ter usmerjeno preživljanje prostega časa. Festival se začne z otvoritvijo, na kateri se gostujoče šole predstavijo. Nadaljuje se v dvodnevnih delavnicah, na katerih dijaki skupaj ustvarjajo in se na ta način spoznavajo ter hkrati presegajo osebne in kulturne razlike. Na zaključni prireditvi se prikažejo rezultati dela v delavnicah oz. končni izdelki. Spring festival je izjemna prilo-žnost preseganja kulturnih in nacionalnih razlik ter prikaza ustvarjalnega potenciala mladih, ki ve-dno znova iskreno navduši nove in nove generacije dijakov, tako naših kot tujih.

FESTIVAL POMLADI – SPrInG FeStIVAL

Toni Klis, prof., koordinator festivala

OIV IN DRUgE EkSkURzIjEMateja Krumpak, prof.,pomočnica ravnatelja in mentorica OIV-ekskurzij ter maturantskih ekskurzij

Ekskurzije v okviru obveznih izbirnih vsebin (OIV) so že nekaj let najbolje obiskani del proste izbire OIV. Ponudba se iz leta v leto dopolnjuje, poslušamo pa tudi želje dijakov, a se še vedno drži-mo pravil šolskih ekskurzij.

V mesecu decembru dijake odpeljemo na Dunaj, kjer si ogledajo znamenitosti avstrijske prestolnice in božični sejem. Maja in junija dija-kom ponudimo dvodnevne ekskurzije. Izberemo destinacije, ki se nam zdijo zanimive in poučne. Dijake najbolj pritegnejo ekskurzije k našim juž-nim in zahodnim sosedom (Plitvice–Krk , Kornati, Rimini–San Marino).

Zadnji dve leti ponujamo tudi Beograd in Sarajevo, ki so ju dijaki sprejeli z velikim veseljem.

V šolskem letu 2011/2012 smo na novo zasta-vili tudi koncept maturantskih ekskurzij. Dijakom smo ponudili okvirni program za 12 različnih lo-kacij, v katerem so bile stvari zelo natančno razde-ljene in dodelane. Zelo pomembno je tudi, da smo omejili ceno ekskurzije. Po izboru destinacije smo poiskali ponudbe različnih agencij. Ker so dijaki naše odločitve kar dobro sprejeli, bomo na ta na-čin nadaljevali tudi v prihodnje.

Odzivi na večino ekskurzij so več kot pozitivni, kar nas motivira, da ponujamo še več in še boljše.

PAzI, SNEMAMO! FILMSKA ŠoLA II. GIMnAZIJe

gorazd Beranič S., prof., mentor

DROOgSTOck In kULTURNI MARATON

gorazd Beranič S., prof., mentor

ŠILA: ŠOLSkA IMPROLIgA Niko Šetar, 3.f


Dve leti filmskih delavnic, filmskih akcij, pro-dukcija 16 kratkih filmov, sodelovanja na festiva-lih mladinskega filma, priznanja … to je vidno, to opazimo. Za tem pa se skriva vsa ostala »čarovnija«

nastajanja filmov: razmišljanja o scenariju, zgodbo-risi, usklajevanja, iskanja lokacij, rekvizitov, igralcev in terminov, snemanja in nato … Takole vidi ta pro-ces eden od najaktivnejših filmarjev na šoli:


Pop&rock zgodbe: Droogstock in Kulturni ma-raton sta največji vsakoletni glasbeni (pretežno rokovski) prireditvi. Droogstock poteka letos 4.; maraton, ki je mesec dni kasneje, pa je izkušen po-balin, ki šteje že 13 let. Pri obeh prireditvah gre za »šolo« logistike, prilagajanja, načrtovanja ter

vztrajanja. Delež dijakov je pri obeh ključen – brez njihove pripadnosti, odzivnosti in animacije bi bila dogodka že zdavnaj pokopana. Da EST tehni-kov niti ne omenjamo, saj v obeh primerih »teče-jo« najdaljši maraton.

Kot kapetan šolske improekipe se čutim dol-žnega, da vas na hitro seznanim z najbolj neznano in potuhnjeno obšolsko dejavnostjo na Drugi.

ŠILA ali Šolska improvizacijska liga je po ura-dni definiciji, navajam, »neformalno izobraževanje mladih, osnovano na temeljih gledališke improvi-zacije«. Po neuradni pa je to visoko profesionalno norčevanje iz sebe in okolice pred občinstvom. Je tudi absolutno najlažji in najzabavnejši način pri-dobivanja bolj ali manj poljubnega števila OIV-ur.

Šolska ekipa Izključeni (to žalostno ime, ki so si ga izmislili naši neizvirni predhodniki, bomo zamenja-li) z mentorjem Đinotom na čelu, sestoji iz 6 že sko-raj pretirano fantastičnih članov, kar pa žal še zdaleč ni dovolj za optimalno ekipo. Zato pozivam vse bodo-če prvošolce, ki imate preveč prostega časa, premalo glasbenega/igralskega talenta za EST ali pa enostavno mislite, da ste smešni, da se nam pridružite v naši te-žnji po osvojitvi ultimativnega cilja Izključenih – po-stati v improvizaciji končno boljši od ekipe s Prve!

»Dobro leto je od takrat, ko sem se sam prijavljal na svojo prvo filmsko delavnico na Drugi. Hitro sem dobil možnost vključiti se v ekipo in s pomočjo požrtvovalnih mentorjev so hitro začeli nastajati prvi filmi. Seveda je za to umetnost treba imeti veliko potrpljenja in energije, vendar ko se po celodnevni montaži nasloniš nazaj in si ogledaš končni izdelek, je vse poplačano.« – Tilen Berglez, 2. f (snemalec&montažer; soavtor 5 kratkih filmov)

Za vse nočne ptiče: Kulturni maraton. Noč, ki jo dijaki v sproščenem vzdušju, ob zvokih dobrih glas-benih izvajalcev preživimo na šoli in se z veliko dozo kofeina v krvi zabavamo do jutranjih ur. Za vse rock fane: Droogstock – tekmovanje srednješolskih glasbenih skupin iz vse Slovenije. Z vsa-kim letom boljše, glasnejše in bolj napeto. – Pia Prebevšek, 4. c (rokovska animatorka št. 1; soorganizatorka 3 maratonov in Droogstockov)

Letos smo skočili krepko naprej in zaživela je filmska šola II. gimnazije. Več o njej: www.filmskasola.si



EkOSkUPINA

LIkOVNA DELAVNIcANatalija R. Črnčec, prof., mentorica

Tradicionalna je dobrodelna akcija ob 4. ok-tobru – svetovnem dnevu živali. Zbiramo pro-stovoljne prispevke in odeje za zapuščene živali, obiščemo mariborski azil in predamo donacijo. Z akcijo Zeleni bicikel spodbujamo prihod v šolo na okolju prijazen način: peš, s kolesom ali z javnim prevozom. Posvojili smo Pekrski potok je akci-ja, v kateri opravimo kemijsko in biološko anali-zo ter ocenimo kakovost vode v Pekrskem potoku.

Tudi delavnica priprave zdrave hrane je naša stal-nica. Naš novi projekt je Šolska VRTilnica, kjer se učimo ustvariti vrt po načelih permakultu-re. Organiziramo še druge delavnice, ekskurzi-je in omogočamo raziskovalno delo. Aktivni smo v mednarodnem projektu Mladinski parlament Alpske konvencije, kjer mladi iz sedmih alpskih držav razpravljajo o ekoloških problemih in eko-nomskem razvoju alpskega prostora.

Likovna delavnica je skupnost mladih ustvarjalcev. Njen bistveni namen je razvijanje posameznikove ustvarjalnosti, doživljanja in ra-zumevanja likovne umetnosti in ukvarjanje s so-dobnimi likovnimi praksami. Dijaki se v delavnici srečajo s praktičnim likovnim ustvarjanjem in iz-ražanjem. Uporabljajo različne materiale, orod-ja in postopke, s katerimi spoznavajo, doživljajo, razumejo in vrednotijo likovni svet ter svoja li-kovna dela predstavljajo na likovnih razstavah. Še posebej se veselimo samostojnih projektov posameznih članov. V letu 2012 smo uresničili

samostojne razstave Maše Šraml, Nine Peče, Monike Brdnik , Eve Mlinarič in Nuše Štiglic (v šoli in okviru Živih dvorišč). Maša, Nina in Eva so skupaj pripravile večmesečni projekt Ali vas zebe ljubčki ter vestno oblačile šolski inventar v šoli. Monika se je predstavila z barvito prostor-sko instalacijo človečkov iz žice, Nuša pa z du-hovito interaktivno postavitvijo zapravljalnikov časa. Eva po instalaciji Lebdijo nadaljuje sno-vanje najave in diplom Prešernovega natečaja v črni barvi, ki jo pričakujemo tudi v instalaci-ji spomladi.

Sanja cvar, univ. dipl. inž., Darja Kravanja, univ. dipl. inž., Anita Mustač, prof., mentorice

Letos smo ekologi ponovno obiskali azil za zapuščene živali, kamor smo odnesli prostovoljne pris-pevke naših dijakov in profesorjev. Na šolskem dvorišču smo posadili samooskrbne vrtičke, nato še božično žito v avli. Moja najljubša akcija pa je že tradicionalna božična peka piškotov, ki jih nato prodamo na dobrodelnem sejmu. – Tjaša Špindler, 2. B

Likovna delavnica. Kje naj začnemo? Čaj – začetek in konec vsega, gonilna sila za večino umetnikov. Za vse tiste, ki vestno žrtvujejo ure pouka za lepšanje šole, za vse tiste, ki rišejo mavrice na obraze in jih napeljujejo na stopnišče. Čaj ohranja vse tiste tihe delavce mirnih živcev, ko nastopijo sezone predstav in z željami za različne rekvizite stojijo pred vrati različna gledališča, EST in kakšni novi projekti. Vendar pa se naše dejavnosti ne končajo pred šolskim pragom kot pripravljalci in popravl-jalci rekvizitov. Skupaj smo uspešni na področju razstav, instalacij in predstav v okviru Živih dvo-rišč, poznajo pa nas tudi v Ljubljani. Brezmejnost, mavrice, jež, skakanje po lužah. In čaj, s katerim se vse začne in konča. – Alina in Monika

ekoskupina II. gimnazije Maribor deluje že več kot dvajset let. Temelj je aktivno udejstvovanje dijakov v tradicionalnih akcijah in aktualnih projektih, s katerimi spodbujamo odgovoren odnos do okolja.


In prav zato obstaja na II. gimnaziji Jezikovna šola, v kateri ponujamo po izredno ugodni ceni kopico fakultativnih tečajev tujih jezikov, ti pa se izvajajo 1-krat do 2-krat tedensko v majhnih sku-pinah. Tako naši dijaki kot tudi zunanji udeleženci lahko v letošnjem šolskem letu obiskujejo nasle-dnje začetne tečaje tujih jezikov: nemščina, franco-ščina, španščina, ruščina, latinščina, hrvaščina in kitajščina.

Poleg tečajev tujih jezikov pa ponujamo tudi posebne tečaje, na katerih se udeleženci pripra-vljajo na mednarodno veljavne izpite iz angleščine, nemščine, francoščine in španščine. Na teh teča-jih poleg priprav udeležencem tudi nudimo vse in-formacije o opravljanju izpitov in jih napotimo oz. pospremimo na slovenske inštitucije, kjer se posa-mezni izpiti lahko opravljajo. Mednarodni izpit iz nemščine pa se opravlja na naši šoli.


TEČAjI TUjIH jEzIkOVDandanes je znanje tujih jezikov nepogrešljivo. Ne samo, da nam odpre mnoga vrata, tako na potovanjih kot pri iskanju zaposlitve, ampak s pomočjo tujih jezikov spoznavamo tudi druge kulture in si na ta način bogatimo svoje vedenje o svetu.

Že v osnovni šoli sem se učil nemškega jezika, ki je bil prava katastrofa. Ko sem prišel na II. gimnazijo, sem videl, da je tudi tukaj tečaj nemščine. Vpisal sem se z željo, da bi svoje znanje izboljšal in da bi mi nemščina postala bolj všeč. Nisem se zmotil, ker smo se na tečaju veliko naučili in se hkrati tudi zabava-li. Vedno sem mislil, da je učenje tujega jezika prava muka, ampak na tečaju je bilo vedno zabavno, do-sti smeha in znanja. Naučil sem se veliko in svoje prejšnje znanje nadgradil. Najverjetneje se bom vpisal tudi na višji nivo. – Milan Žiga Holc, 1. e DELE je krasno združevanje zabavnega in koristnega. Ob poznih popoldnevih se ob prijetnem vzdušju posvečamo pripravam na diplomo, ki ti prinese številne priložnosti, velja pa vse življenje, zraven pa pri-dobivamo še slavne OIV-ure. – Suzana Mihurko, 4. c Tečaj kitajščine je izjemna in unikatna priložnost. Vesela sem, da sem se zanjo odločila, saj me ni nau-čila le osnovnega govora, pač pa me je seznanila tudi z kulturo in vedenjem. Srečo imamo, ker se lahko jezik učimo od nekoga, ki mu je jezik materni, ki ga razume in zna ne samo tehnično, ampak tudi prak-tično. Vem, da nam bo ta tečaj vsem, ki smo ga obiskovali, nekoč koristil, tistim, ki pa gremo na kitajsko izmenjavo, pa toliko prej. – Maša Mikić, 2. b Tečaj nemščine je potekal v zelo sproščenem vzdušju. Zaradi pozitivne energije smo se zato tudi lažje vse naučili.– Lara Osrajnik, 4. e Učenje ruščine v okviru fakultativnega pouka je bil zame velik izziv, saj sem pridobila veliko novih znanj, pa ne samo o jeziku, temveč tudi na splošno o ruski kulturi in načinu življenja. Ljudje velikokrat laično menimo, da je učenje jezika iz jezikovne skupine, ki ji pripadamo, lahko, vendar je vse prej kot tako. Pri jeziku ni samo pomembno, da se ga naučiš, ampak da ga znaš tudi pravilno uporabljati in go-voriti. In to predstavlja veliko vloženega truda za dijake, ki se učijo katerega od jezikov v naboru ponu-jenih fakultativnih tečajev. Posebej mi je bilo všeč, da nas je poučevala profesorica, katere materni jezik je ruščina. To dejstvo je še bolj popestrilo naše ure in za nekaj trenutkov smo se počutili kakor v drugi državi s svojstvenimi značilnostmi. – Špela Ban, 3. b (fotografija v priponki)

Mirjana Vudler, prof.,koordinatorica za fakultativne tečaje tujih jezikov



IzMENjAVA z IzRAELOMMatevž Rudl, prof.

IzMENjAVA S FRANcIjOKarmen Kaučič, prof.

IzMENjAVA z ITALIjOPeter cigrovski, prof.

Glavni cilj izmenjave z dijaki iz gimnazije v Hajfi je spoznavanje tuje kulture skozi fotografski objektiv: naši dijaki so Izrael obiskali v jeseni, izra-elski bodo obisk vrnili v času med našim Spring festivalom. Ni treba zgubljati besed, da so naši go-stitelji za nas poskrbeli prijazno in skrbno. Ker so dijaki bivali na domovih, utripa kulture niso obču-tili le na potepanjih po Izraelu, temveč so vredno-te in mišljenje ljudi doživeli neposredno. Prav ta izkušnja je bila najvrednejši del izmenjave. Seveda

so tudi potepanja po Hajfi, Jeruzalemu, Jafi, Tel Avivu in izlet do Mrtvega morja prinesla spozna-nja, ki jih ni mogoče najti v turističnih vodičih. Ni ga potopisa, ki bi lahko dal izkušnjo lebdenja v Mrtvem morju ali povzel utrip sobivanja različnih kultur, ki se srečujejo na tržnici ali v umetniških paviljonih v Jafi. Naši izraelski gostitelji so nam bili najbolj hvaležni, da smo na zaključni razstavi na svojih fotografijah prikazali prav prijazni obraz raznolikosti Izraela.

II. gimnazija Maribor in italijanska naravoslov-na gimnazija Liceo Scientifico Banfi že kar nekaj let uspešno organizirata izmenjavo. Sicer je res, da ne gre za angleško šolo, je pa jezik sporazumevan-ja angleščina, in dijaki, ki se udeležijo izmenjave, morajo angleščino intenzivno uporabljati.

V času italijanskega obiska se Slovenci vedno izkažemo za dobre gostitelje; Štajerci pokažemo, da smo odprtih src in se s svojimi italijanskimi so-vrstniki hitro spoprijateljimo. Čas obiska je za Italijane kakor tudi za njihove slovenske gostitelje intenziven: učimo se osnov slovenščine, spoznava-mo Maribor in raziskujemo lepote mesta; izpel-jemo kulturne in jezikovne delavnice. Obiščemo še Ljubljano, Postojnsko jamo in ostale kotičke Slovenije; obisk navadno traja ravno v času sonč-nih jesenskih dni, ko se naši listnati gozdovi obar-vajo oranžno rdečkasto.

Kaj pa nas čaka v Italiji? Ni treba poudarjati, da Italijani za nas lepo poskrbijo, saj so znani kot gostoljuben narod. Poleg gostoljubnosti pa itali-janski kolegi za nas pripravijo razgiban program:

ogledamo si strogi center italijanske (in seveda tudi svetovne) modne prestolnice Milana. Čaka nas ogled znamenitega milanskega nogometnega stadiona San Siro, kjer na svoj račun pridejo pred-vsem privrženci nogometa; pa tudi nekatere, ki jih nogomet ne gane preveč, obisk tega stadiona navduši že zaradi svoje arhitekture in velikos-ti. Po ogledu San Sira pa na račun pridejo ljubitelji kulture – ogledali si bomo svetovno znano oper-no hišo La Scalla. Sledi še nujen Castel Vecchio in Doumo di Milan. Seveda pa na izmenjavi ne manj-kajo tudi ostali ogledi okoliških mest: tako obišče-mo očarljivi Vigevano, mesto, ki slovi kot lastnik enega izmed največjih in živahnih trgov v Italiji. V bližini se nahaja tudi tovarna piškotov, kjer bomo lahko kupili sveže pečene biscotti.

Vsekakor menimo, da je naša italijanska iz-menjava dobra ideja; dijaki dobijo vpogled v ita-lijansko kulturo in družinski vsakdan; nenehno uporabljamo angleščino in jo še dodatno izbru-simo in seveda – ustvarimo nova, mednarodna prijateljstva.

II. gimnazija Maribor se je pred desetimi leti po-bratila s francosko gimnazijo Jacques Cartier iz Saint Maloja. V tem času smo organizirali veliko sloven-sko-francoskih izmenjav, kar pomeni, da so francoski dijaki nastanjeni pri slovenskih družinah približno te-den dni. Ko gremo v Francijo mi, se vloge zamenjajo. Med dijaki se spletejo posebne vezi, prijateljstva, ki jih nato gojijo tudi prek spletnih omrežij in v živo.

Poudariti je treba, da si na poti v Francijo ved-no ogledamo številne znamenitosti, kraje in po-krajine (Strasbourg, Pariz, Saint Malo, Mont Saint Michel, Bretanija, Normandija, Chamonix). Tako poskrbimo za pester in medpredmetno bogat program. Ta enkratna doživetja nam vsem ostane-jo dolgo v spominu. Res je nepozabno, zato prav lepo vabljeni vsi, ki bi se nam želeli pridružiti!



IzMENjAVA z NEMČIjOAlenka Novak, prof.

IzMENjAVA S kITAjSkOAndreja gungl, prof., soorganizatorica mednarodne izmenjave s Kitajsko

IzMENjAVA S ŠPANIjOMirjana Vudler, prof.

II. gimnazija Maribor letos že deseto leto za-pored organizira izmenjavo dijakov z moderno gimnazijo v Möllnu. Mestece Mölln leži v deže-li Schleswig-Holstein na severu Nemčije, približno 50 km od Baltskega morja in 40 km od Hamburga.

Ogledamo si mesta Lübeck in Hamburg ter

se odpravimo kopat na Baltsko morje. Vsako leto znotraj novega projekta.

Cilji izmenjave so spoznavanje druge kulture, znamenitosti in tam živečih ljudi, sklepanje novih prijateljstev, delo v delavnicah in nenazadnje izpo-polnjevanje znanja tujega jezika.

V letošnjem šolskem letu smo organizira-li mednarodno izmenjavo z eno od izjemno uspe-šnih gimnazij na Kitajskem, natančneje gimnazijo iz Nantonga (mesto blizu Šanghaj). Obiskalo nas je 17 dijakov in 2 učitelja.

Začetna kulturna razlika in zaprtost ter srame-žljivost naših kitajskih prijateljev je v dnevih, ki so sledili, skorajda popolnoma zvodenela. Pester pro-gram nas je zaposloval ves teden; smeh, začudenje in zadovoljstvo po odkrivanju nove kulture pa je

gradilo mostove življenjskega prijateljstva.Po neverjetnih, kulturno bogatih in navdihujo-

čih 8 dneh smo se 9. dan poslovili. Dvignjene roke, pozdravi, objemi, obljube, da se kmalu spet sreča-mo, tu pa tam tudi solze in težko izgovorjeno slovo.

Teden, poln drugačne kulture, spoznava-nja drugačnega načina življenja nas je še bolj pre-pričal, da jih konec marca 2013 tudi obiščemo v njihovi domovini in izkusimo ter poskusimo Kitajsko.

Španski jezik je zadnje čase vedno bolj prilju-bljen med mladimi po svetu in zanimanje zanj iz dne-va v dan narašča in prav zato se vse pogosteje rabi pri medkulturnem spoznavanju in sporazumevanju, kar pa je med drugim tudi cilj vsake jezikovne izme-njave. Dijaki preko izmenjave pridobijo izjemne je-zikovno-sporazumevalne izkušnje, razvijajo se na področju osebnostne rasti in samostojnosti ter hkrati

pridobivajo večji občutek za sobivanje, strpnost in so-cialno odgovornost. Eden izmed glavnih ciljev izme-njave pa je tudi spoznavanje in spoštovanje drugih kultur. Ker želimo španski jezik približati našim dija-kom tudi na ta način, smo na šoli izvedli že pet zelo uspešnih izmenjav s španskim šolskim centrom iz Guernice, na severu Španije, navezujemo pa tudi sti-ke z ostalimi srednjimi šolami po Španiji.

Nemška izmenjava je bila moja prva tovrstna izkušnja. Udeležil sem se le drugega dela izmenjave, deset dni v gosteh, a je kljub temu pustila mnogo lepih spominov. Gostitelji so bili zelo prijazni in ustrežljivi. Seveda smo si ogledali vse najznamenitejše znamenitosti, tako smo z veliko mero rado-vednosti izvedeli več o njihovi kulturi. Kot rečeno, je bila to neverjetna izkušnja, predvsem pa je pri-pomogla k izboljšanju znanja nemškega jezika. – Tine Brglez, 2. a



PROFESORjIII. gIMNAzIjE MARIBOR

Ravnatelj Ivan Lorenčič

Pomočnica ravnatelja Mateja Krumpak

Pomočnik ravnatelja Saša Mikić

AkTIV BIOLOgOVStojijo: AlenkA PrAPotnik ZAlAr, BernArdA devetAk, kAtjA Zorec HolntHAnerSedita: veSnA Hojnik, HelenA riHtAr

AkTIV FIzIkOV IN UČITELjEV RAČUNALNIŠTVAStojijo: Mirko Pešec, lAdiSlAv HorvAtSedita: Peter crnjAc, GorAZd ŽiBernA



AkTIV kEMIkOVStojijo: SAnjA cvAr, ZdenkA keuc, leonidA Serdinšek Gričnik Sedijo: AnitA MuStAč, dArjA krAvAnjA

AkTIV MATEMATIkOVStojijo: dorotejA filiPovič, jelkA voGrinec, BArBArA PećAnAc, dušAnkA reiSMAn, PoloncA kriŽAničSedijo: BrAnkA Pruš, vojko BrAntušA, MAtejA lAvrič, tAtjAnA SiMoničManjkata: MojcA PreMZl, AnA Pušnik

AkTIV gERMANISTOV IN ROMANISTOVStojijo: MojcA Petrovič, AlenkA novAk, MirjAnA vudler, MAry ellen rAMASiMAnAnA virtičSedijo: tAnjA tirič, kArMen kAučič, BArBArA kovšeManjkajo: ninA GAšPArič, ZlAtA novAk, nAtAšA lešnik štrAfelA

AkTIV SLAVISTOVStojijo: jernej ključevšek, GorAZd BerAnič SeneGAčnik, drAGo Sedijo: AlenkA MiklAvc, nAtAšA PreGlAu BorkoManjkata: MArijA SAjko, MAjA SAvorGnAni



AkTIV ŠPORTNIH PEDAgOgOVStojijo: MAtjAŽ veHovAr, Mirko PeterMAnec, SiMonA krAjnc, dArij kotnikSedijo: BojAn oGrinc, jurij čoPi, toMAŽ Petrovič,

AkTIV SOcIOLOgOV, FILOzOFOV, PSIHOLOgOV IN EkONOMISTOVStojijo: MAjA neMšAk, jAninA curk, PolonA kiker, MAtevŽ rudl, lidijA kodrin, tArA HorvAtSedijo: AlenkA SlokAn, Silvo ZAPečnik, irenA doGšA, tjAšA lePošAManjka: BArBArA Bedenik

AkTIV ANgLISTOVStojijo: klAvdijA kreMPl, AndrejA GunGl, PolonA veHovAr, jASnicA BoBićić Sedijo: eMil Pečnik, dAvid GreenwAld, Peter ciGrovSki Manjkajo: jASnA Sukič krAjnc, ninA GAšPArič, ZlAtA novAk

AkTIV zgODOVINARjEV IN gEOgRAFOVStojijo: tAMArA MitHAnS, vili PodGoršek, renAto kuZMAn, veSnA verveGA, MAtejA kruMPAkSedijo: Anton kAlin, SAšA Mikić, toni kliS



kNjIŽNIČARkAGordAnA BAnjAnin

AkTIV UMETNOSTNE IN gLASBENE VzgOjEPetrA čeH, viljeM BABič, nAtAlijA r. črnčec

TEHNIČNO OSEBjEZgoraj: ivAn Podvornik, MirAn Glinšek, Zvonko BABič kurBuS, jAni kAnclerSpodaj: tAtjAnA ZAGorAc, joŽicA šenk, MojcA šoBernik


kAkŠNO jE TVOjE MNENjE O II. gIMNAzIjI PO PRVIH LETIH ŠOLANjA NA NjEj?• Kul, super razred in razrednik.• Ni boljše šole in ni mi žal, da sem se vpisala nanjo.• Menim, da je šola zelo napredna, v njej se po-čutim domače. Sicer je kar težka, ampak vredna truda.• Kot pravijo govorice – res je najboljša šola. Skrbi za dobro počutje dijakov, pa tudi profesorji so, kljub temu da veliko zahtevajo, zmeraj pripravlje-ni pomagati.• Šola je super, profesorji so zelo profesionalni. Zdi se mi, da sploh ni tako težka, kot sem mislil na začetku.• V šoli uživam!• Na šoli uživam. Druga je bila prava izbira, saj je vzdušje na šoli ves čas veselo.• Menim, da je šola kot taka zelo napredna.• Šola je super, a je še vedno šola. J• Lepo mi je. Vse imajo, profesorji so v redu, pa še lepa je.• Ta šola je med šolami kot Maybach med avtomo-bili. Enostavno najboljša.• Zelo sem vesel, da sem se odločil zanjo. • Super, super, super, super …• Zelo mi je všeč. Zmeraj se nekaj dogaja (prihod zbora iz Japonske, izmenjava s Kitajsko …).

kAkŠNA jE BILA zATE SPREMEMBA Iz OSNOVNE ŠOLE DO gIMNAzIjE?• Več učenja, manj prostega časa.• Vsekakor se tukaj boljši sošolci, pa tudi metode poučevanja. Na začetku je bila sprememba velika, ker nisem nikogar poznala, povrhu pa sem nasta-njena še v dijaškem domu. • Ogromna, saj se prej nisem bila navajena učiti.• Glede načina jemanja snovi ni spremembe, je pa razlika opazna predvsem v količini snovi.• Majhna pa res, imam malo nižje ocene.• Treba se je bilo prilagoditi na intenzivnejši tem-po dela.• Za doseganje enakih rezultatov kot v osnovni šoli je potrebno več učenja.• Gimnazija je definitivno boljša.• Sprememba je velika …• Ah, drugo mesto, večja šola.• Več se je potrebno učiti, sprotno delo postane

nuja, povrhu pa se je treba tudi prej zbuditi. J• Čas hitreje mineva na Drugi kot na osnovni šoli. • Sprememba se mi ne zdi nič kaj posebna. • Sprememba je velika, a v pozitivnem smislu. Všeč mi je, da smo bolj samostojni kot prej.• Velika, ampak sem jo uspela prenesti. :)• Hm … treba se je navaditi, da naenkrat nisi več najpametnejši.

kAkŠNI SE TI zDIjO DIjAkI NA DRUgI?• Zelo prijazni, pripravljeni pomagati.• Prva liga – solidarni in prijazni.• Zdijo se mi odštekani.• Zakon!• Predvsem zabavni in prijazni. • Najboljši, najlepši in najpametnejši. • Tisti, ki se ne prerivajo pri malici, so super. • Predvsem so zelo komunikativni in res zmeraj pripravljeni pomagati. • Super so, zelo so prijazni. Všeč mi je, da se tudi s starejšimi letniki lepo razumem.• Veliko je lepih dijakov …• Zdi se mi, da imam super sošolce pa tudi dijaki iz drugih letnikov so zabavni. • Mislila sem, da bodo vsi »geeki«, ampak so res super! Imam super nove prijatelje, ki jih ne bi me-njala za nič na svetu. P.S.: Dečki so super – pame-tni in lepi!

kAkŠEN jE TVOj NASVET BODOČIM FAzANOM?• Sprotno učenje.• Prvič: pograbi vpisni list in obrazec ter se vpiši na Drugo. Drugič: naj te ne bo strah, preživi »faza-niranje«, potem bo bolje.• Predvsem naj se ne bojijo. • Ni tako hudo, kot se zdi na začetku.• Nisi kul, če nisi na Drugi. J• Bodite pridni.• Lepo vam bo tu.• Ne se bati »fazaniranja« na šoli, ampak na avtobusu. • Posebnega nasveta nimam, najbolje je, da pride-te sami preizkusit. • Uživajte in sprejemajte čare Druge.• Priporočam vam, da se vpišete na II. gimnazijo. • Navadite se zgodnjega vstajanja in ne kupujte vseh učbenikov, ki jih je možno dobiti. • Lepo se obnašajte do profesorjev!


VTIS PRVOŠOLcEVPO PRVIH PETIH MESEcIH


kAj MISLIŠ O II. gIMNAzIjI PO ŠTIRIH LETIH?• Druga je šola, ki ima zagotovljene odlične pogoje, da dijaki v štirih letih od-nesejo kar največ znanja. Nenazadnje ti da tudi najboljšo popotnico za nadalj-nji študij.• Druga je šola, v kateri se enostavno po-čutiš dobro. • Je šola, ki ti pomaga razvijati svoje ta-lente, hkrati pa te pripravi za nadaljnje ži-vljenje. Zahteva veliko truda, ki pa se na koncu poplača.• Klišejsko, a resnično – je šola, ki odpre vsa vrata.• Druga me je naučila veliko, nekaj tudi pri pouku J. Da ti možnost, da zablestiš na svojem področju.• Zahteva veliko, da še več.• Je dobro organizirana šola s široko pale-to izvenšolskih aktivnosti.• V mojih očeh je najboljša srednja šola v Sloveniji. • Druga je zakon. Mi je kot drugi dom.• Druga je enostavno Druga. Poleg vsega ostalega mi je dala drugačen, široko odprt pogled na svet. • Je šola, ki ti ponudi toliko znanja, kot si ga vzameš.• Druga je šola z visokimi ambicijami, ki temu prilagodi tudi delo in količino vlože-nega truda.• Tisočkrat bolj kul šola, kot sem si de-jansko predstavljala. Presegla je moja pri-čakovanja in bi se zanjo seveda še enkrat odločila.• Je šola z dušo, s kvalitetnim izobraževa-njem in pozitivnim duhom. • Druga je super, ker te nauči kritičnega mišljenja in ti širi pogled na svet!• Je zahtevna gimnazija, ki ti da kvalite-tno izobrazbo ter ogromno izkušenj.• Ni popolna, je pa blizu.TVOjE MNENjE O PROFESORjIH:• So strokovnjaki na svojih področjih, ve-čina jih je zelo razumevajočih in se je z nji-mi mogoče marsikaj dogovoriti.• So različni, osebno so mi najbolj všeč

tisti, ki so vzpostavili avtoriteto, stojijo za svojimi odločitvami, so pošteni, pa tudi malo strogi.• Obstajajo tudi takšni, ki so nas poleg učne snovi naučili tudi veliko uporabnega za življenje.• Imajo korekten odnos in zanimiva pre-davanja, posebej to velja za mlajšo genera-cijo profesorjev.• Sicer poznam samo naše srednješol-ske profesorje, a menim, da so zelo prija-zni in razumevajoči. Če pa imajo slab dan, pa raje ne spraševati, ali si lahko prestaviš spraševanje.• So bolj ali manj v redu. Najde se tudi ka-kšen, ki ti »pije živce«, a na koncu ti ostane ponos, da si z njim preživel štiri leta.• Ne gre posploševati, a jih je večina do-brih in prilagodljivih. So pa tudi izjemno zabavni, včasih njihove »fore« postanejo naše interne »fore«.• Po štirih letih lahko rečem, da so nam nekateri postali prijatelji.• Profesorji imajo zelo dober smisel za hu-mor, z dijaki se pošalijo in želijo z njimi vzpostaviti dober odnos, ki ne temelji na strahospoštovanju. • Nekateri profesorji dajo res vse od sebe, da bi dijaki vsrkali čim več znanja …• So zahtevni, ampak prilagodljivi.kAj TI jE OSTALO NAjBOLj V SPOMINU?• Maturantski izlet, seveda. Morda bi čez nekaj mesecev dodala še maturantski ples. • Izleti, odmori, izjave profesorjev, nepre-spane noči zaradi učenja …• Predvsem izleti, seveda pa se bom vedno spominjala prostih ur v šolskih kotičkih, posedanja v jedilnici …• Najbolj mi bo ostal v spominu naš dragi amfiteater, ki je odkril marsikateri talent.• Drug´orkester, zakon atmosfera in pred-testna nervoza, ki je včasih mejila na norost.• Debatiranje z nekaterimi profesorji in obšolske dejavnosti – EST, tekmovanja, prostovoljno socialno delo – ki te naredijo boljšega človeka.

• Adrenalin pred mojo prvo ŠKL-tekmo.• Kulturni maraton in doooolg glavni odmor.• Prijeten ambient in občutek sprejetosti. • Trenutek, ko sem na hodniku zagledala ljubezen svojega življenja.• Čeprav ima Druga veliko obšolskih de-javnosti, mi bo ostala v spominu pred-vsem zaradi odličnih odnosov z ostalimi dijaki in sošolci iz evropskega oddelka. • Izleti, izleti, izleti! Bruselj, Poreč.• Občutek, da se kmalu po prvem dnevu na šoli počutiš kot doma.TVOj NASVET BODOČIM PRVOŠOLcEM:• Ne pustite se spremeniti. Ostanite to, kar ste, in uživajte življenje. Malo učenja pa tudi ne bo škodovalo.• Pri predmetih, ki si jih boš izbral kot maturitetne: delaj domače naloge, shra-njuj zapiske in učbenike – splača se. POMEMBNO: opravi IŠ-ure do novole-tnih počitnic. Spomladi si boš hvaležen.• Druge ne jemljite z levo roko. S trudom in voljo boste dosegli vse.• Biti drugogimnazijec je prednost, privi-legij in posebna čast. Verjemite.• Učite se, učite se, učite se, a ne pozabite na zabavo. Aja, učite se sproti!• Sprostite se in uživajte v druženju s so-šolci. Ne prestrašite se, če ocene na začet-ku ne bodo idealne.• Ne bojte se. Druga ni bav bav. Pridite k nam, ne bo vam žal, že zaradi tega, ker imajo res zabavne profesorje.• Ne verjemite govoricam, da je Druga težka.• Druga ni najtežja šola v Mariboru. Težka je toliko, kolikor težko si jo sam narediš.• Uživajte!• Bodite samozavestni in verjemite vase!• Postavite se sami zase, ne pa s pomočjo staršev. Ne lažite drugim, da se ne učite. Poslušajte pri urah in če česa ne razume-te, vprašajte!• Ne veste vsega, niste vsemogočni, veliko se lahko naučite. Ne »gnjavite«, ne bodite prepotentni, razmišljajte in uživajte!


VTISI IN NASVETI ČETRTIH LETNIkOV

RAzPOREDITEV PROSTOROV



II. NADSTROPjE

I. NADSTROPjE

PRITLIČjE

kLET

PROGRAM INFORMATIVNEGA DNE na II. GIMNAZIJI MARIBOR

petek, 15. 2. 201309.00 / 15.00 Skupni del – športna dvorana

10.00 / 16.00 Predstavitev dejavnosti po šoli

10.30 / 16.30 Predstavitev športnih oddelkov – učilnica 2L4

/ 16.30 Predstavitev oddelkov mednarodne mature – učilnica PL4

sobota, 16. 2. 201309.00 Skupni del – športna dvorana

10.00 Predstavitev dejavnosti po šoli

10.30 Predstavitev športnih oddelkov – učilnica 2L4

10.30 Predstavitev oddelkov mednarodne mature – učilnica PL4

VSE INFORMAcIjE o šoli in informativnem dnevu najdete od 16. 2. 2013

na šolski spletni strani www.druga.si ali www.facebook.com/

solakiodprevsavrata oz. II. gimnazija Maribor (uradna stran),

www.facebook.com/gremnadrugo.

Documents

OSNOVNOŠOLCI, DOBRODOŠLI na II. GIMNAZIJI MARIBOR · II. gIMNAzIjA MARIBOR ODPRLI SMO MNOgO VRAT 3 Dobrodošli na II. gimnaziji, kjer smo vam ob informativnemu dnevu pripravili