27. FESTIVAL

TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA

POTUJ Z JEZIKOM

PIVŠKE SPECIALITETE

Pivka, januar 2013

Osnovna šola Pivka

Prečna 3

6257 Pivka

Telefon: 05 75 70 480

Fax: 05 75 70 481

Elektronska pošta: os.pivka@guest.arnes.si

NASLOV TURISTIČNE NALOGE:

PIVŠKE SPECIALITETE

Avtorici:

Liza Abram 9.b

Nina Tomažič 9.b

Mentor: Janez Vičič, profesor geografije in angleškega jezika

Pivka 2012/13

1

Kazalo vsebineKAZALO:..................................................................................................................................................2

POVZETEK:..............................................................................................................................................4

UVOD......................................................................................................................................................5

RAZISKOVALNI DEL.................................................................................................................................6

1.1 KROMPIRJEVE JEDI...........................................................................................................................6

1.1.1 Krompir na juhi..............................................................................................................................6

1.1.2 Zaroštan krompir...........................................................................................................................7

1.1.3 Krompir v zevnici...........................................................................................................................7

1.1.4 Krompir v kosih z ocvirki................................................................................................................8

1.1.5 Okisan krompir..............................................................................................................................8

1.1.6 Tenstan krompir............................................................................................................................8

1.2 FIŽOLOVE JEDI..................................................................................................................................9

1.2.1 Fižolova mineštra..........................................................................................................................9

1.3 JEDI IZ ZELJA IN REPE......................................................................................................................10

1.3.1Tenstano zelje-zelje na sladko......................................................................................................11

1.3.2 Repa na sladko.............................................................................................................................11

1.4 JEDI IZ KOLERABE............................................................................................................................12

1.4.1 KOLERABA...................................................................................................................................12

1.5 SOLATE...........................................................................................................................................13

1.5.1 Regratova solata..........................................................................................................................13

1.6 JEDI IZ ŽITARIC................................................................................................................................14

1.6.1 Močnik za večerjo........................................................................................................................14

1.6.2 Polenta........................................................................................................................................15

1.6.3 Ješprenj.......................................................................................................................................16

Ješprenj na belo...................................................................................................................................16

1.7 JUHE...............................................................................................................................................17

1.7.1 Prežganka....................................................................................................................................17

1.8 SLADICE..........................................................................................................................................19

1.8.1 Češpovi cmoki/ knedelni..............................................................................................................19

1.8.2 Štruklji.........................................................................................................................................19

1.8.3 Šmorn/ šmoren............................................................................................................................20

1.9 JEDI ZA MOČ...................................................................................................................................21

1.9.1 Šoto.............................................................................................................................................21

2

1.9.2 Šnite............................................................................................................................................21

1.10 KAKO IN KAJ SO JEDLI?.................................................................................................................22

1.11 JEDILNIK IZ VASI SELCE NA PIVKI...................................................................................................22

1.12 JEDILNIK IZ VASI GRADEC PRI PIVKI..............................................................................................22

2. TURISTIČNI PRODUKT.......................................................................................................................23

3. TRŽENJE............................................................................................................................................25

3.1 KOMU JE PROGRAM NAMENJEN....................................................................................................25

3.2 PREDSTAVITEV PROGRAMA JAVNOSTI...........................................................................................25

4. ZAKLJUČEK........................................................................................................................................26

5. VIRI...................................................................................................................................................27

3

POVZETEK:Z učenci smo se na 27. festival turizmu pomaga lastna glava na temo Potuj z jezikom pripravljali v mesecu novembru, decembru in januarju.

Projekt smo si zastavili, kot raziskavo o kulinariki našega območja. Najprej smo naše babice, ki so zelo dobre kuharice, povprašali o njihovih izkušnjah s kuho in o tem katere vrste hrane so nekoč jedli in kako so jih pripravljali.

Naslednji korak je bilo iskanje literature v povezavi s krajevno kulinariko doline Pivke in se osredotočili na zbiranje informacij o samih receptih, za pripravo jedi.

Nato smo samo poimenovanje različnih obrokov prenesli še na domač jezik – tako imenovano 'pivščino'.

Namen naloge pa je seveda predstaviti recepte širši javnosti oziroma turistom in tukaj smo se odločili, da pripravimo jedilne liste oziroma menije, ki bi šli v ponudbo lokalnim restavracijam ali pa bi se jedi pripravljalo na lokalnih prireditvah, kot so shodi, Krpanovi dnevi in podobno.

4

UVOD Pivka. Že od pradavnine, ko so v jamah živeli naši davni predniki. Do rimskih časov, ko so naše kraje začele povezovati prve ceste. Do Napoleona, ki je v našo kotlino vpeljal šolstvo. Do obeh svetovnih vojn, ki so kljub težkemu življenju naših ljudi tudi doprinesle z raznolikostjo kultur, ter do današnjih časov moderne dobe 21. stoletja. Celotna doba razvoja kulture Pivške kotline v sebi skriva mešanico, če ji lahko rečemo talilni lonec različnih kultur, ki so tu prebivale ali pa prehajale Pivško kotlino na svojih trgovskih poteh, na vzhod ali pa zahod. Ta mozaik različnosti je prinesel s seboj ljudi, pa tudi njihov način življenja: kulturo, jezik, običaje, oblačila in nenazadnje tudi hrano.

Hrana na Pivškem, kot tudi drugod je seveda neizpodbitno povezana z naravnimi dobrinami, ki jih je na pivškem bolj malo. Revna zemlja ne ponuja gojenja obilice različnih kulturnih rastlin, že od nekdaj uspevajo tukaj krompir, fižol, zelje, cvetača, ohrovt, repa, koruza, pšenica ter še nekaj sadja – jabolka in slive. A pridne roke in umne glave naših gospodinj so znale iz skromnih sestavin pripraviti okusne domače jedi.

S to turistično nalogo želimo jedi naših dedkov in babic predstaviti širši javnosti, jih obuditi in jim dodati dotik sedanjega časa, da ne bi utonile v pozabo.

5

RAZISKOVALNI DELV tem delu so predstavljene tipične jedi na Pivškem. Predstavljena je tudi njihova priprava v različnih krajih naše pokrajine.

1.1 KROMPIRJEVE JEDI

1.1.1 Krompir na juhiKr'mpjr na župi / kr'mpjr na rejdku

Za krompir na župi/ krompir na redko (Narin)/ krompir na vodi, narežejo olupljen krompir na koščke ali kocke in ga kuhajo v slani vodi. Za okus dodajo peteršilj ali pa luštrek (Planina, Rovte. Bloke). Ko je kuhan, ga zabelijo, običajno s čebulo in ocvirki, ali s pocrvto jeterno klobaso. Jed je lahkotna in na hitro pripravljena. Krompirjevo župo skuhajo tudi v Starem trgu, kjer poleg peteršilja dodajo tudi česen in zabelijo. Krompir pred jedjo tudi zmečkajo. V novejšem času izboljšajo okus z dodatkom paradižnika. Krompir na župi s kruhom je bila najpogostejša večerja.

Ob nedeljah pa v Narinu postrežejo s krompirjem na suhi župi. Posebej skuhajo krompir v kosih in posebej svinjski hrbet. Krompir odcedijo, dajo na krožnik in prelijejo suho župo. Poleg jedo kuhano svinjsko meso. V Stranah krompir skuhajo in ga prelijejo z juho, v kateri so kuhali sveže svinjsko meso, zato je ta jed pogosta v času kolin.

Včasih v Loški dolini kdo od starejših od pogovoru, kaj se je nekdaj jedlo, vzklikne: »Kaj smo pa imeli? Samo debelino smo natepali, drugega ni bilo! Med debelino pa šteje: krompir, fižol, kavro, zelje in repo«

1.1.2 Zaroštan krompirzaruɘšt'n kr'mpjr / preruɘštn kr'mpjr

Zaroštan, preroštan krompir pripravijo tako, da v slanem kropu skuhane koščke krompirja zabelijo s prežganjem, ki ga pripravijo iz masti, čebule, česna in moke. Dodatek moke jed zgosti, dodatek kisa pa naj bi prispeval k boljšemu okusu (Sajevče, Narin). Na površini krompirjevih koščkov se naredi tanka skorjica. Ker so varčevali z mastjo, so jedi zabelili s prežganjem. Preroštana hrana je bila bolj gosta in porabili so manj masti.

6

1.1.3 Krompir v zevnicikr'mpjr u zjvnci

Krompir v zevnici/ u zeunici/ v zevenci/ zeljnici/ zivnici/ zevnci/ zieuence je prepoznavna in cenjena jed. O nejj govorijo spoštljivo. Kljub temo, da je bil krompir v zevenci pogosto na mizi, ga še radi skuhajo. Pripravijo ga na več načinov in vsak hvali svoj postopek

Eni skuhajo posebej krompir v kosih in posebej kislo zelje. Oboje dajo na krožnik in zabelijo z ocvirki, poleg ponudijo kuhano svinjino. Toda jed je boljša, če kuhamo krompir v kosih in zelje skupaj. Zelje se kuha nad krompirjem. Ko krompir zavre, dodajo zelje in sol. Krompir med nadaljnjim kuhanjem naredi tanko kožico, saj zaradi kisline zakrkne, je bolj čvrst, se ne razkuha in je bolj okusen. Zevenco odcedijo, na krompir in zelje dodajo sol, poper, česen in ga zabelijo z ocvirki, koščki pancete, klobase, krvavice ali pa z jetrno klobaso. Ponekod kuhajo krompir, zelje in ocvirke skupaj (Rakek). Skupaj lahko kuhajo tudi klobaso (Koče, Sajevče), kjer jedi pravijo krompir v zevenci s klobaso. Na podoben način lahko pripravijo krompir in kislo repo. Repo in zelje pred kuhanjem operejo, da sta manj slana in kisla. Zelje in krompir kuhajo posebej, nakar oboje združijo in zabelijo z ocvirki (Stari trg). Krompir v zevenci se ponovno vrača na mizo. Poleg včasih ponudijo še mlad kravji sir (Strane, Planina).

7

1.1.4 Krompir v kosih z ocvirkikr'mpjr u kuɘs'h sz uocvjrki

Zelo razširjena jed je krompir v kosih, zabeljen z ocvirki. Ocvirke so shranili, da so bili vedno pri roki. Krompir zabelijo tudi z rahlo zarumenelo čebulo, koščki slanine ali klobase. Krompir v kosih lahko zabelijo z oljem in kisom, dodajo sol in poper ter ponudijo z regratom in trdo kuhanimi jajci.

1.1.5 Okisan krompiruokis'n kr'mpjr

Slastno je teknil okisan krompir, kisel krompir (Rakek) in okisan ali ješčen krompir (Bloke). Neolupljenega skuhajo, odcedijo in olupijo. Narežejo ga na tanke rezine, zabelijo z oljem, dodajo kis, sol, poper in čebulo. Ob okisanem krompirju postrežejo s popečeno klobaso, rebrci, crvtimi ribami (Pivka). Poleg ponudijo tudi fižol, trdo kuhana jajca, kuhano meso iz suhe župe, regrat in druge solate.

1.1.6 Tenstan krompirtjnstn kr'mpjr

Med najbolj razširjeno, praktično in priljubljeno jedjo iz krompirja spada tenstan krompir/ krompir v kozici. Krompir ima žlahten okus, ki se ga nikoli ne naveličamo. Tenstan krompir je nepogrešljiva priloga ob nedeljskem kosilu. Olupljen krompir kuhajo v slani vodi do mehkega. Odlijejo le odvečno vodo, tako da ni preveč suh in zabelijo z na drobno narezano čebulo, ki jo prepražijo na masti. Krompir skrbno pretlačijo. Če je preveč suh, dolijejo juho. Tenstan krompir je gladek, nežen, sočen, sladkega okusa po čebuli.

Ponekod krompir skuhajo tudi neolupljen, ga odcedijo, olupijo in zrežejo na tanke rezine. V kozici na olju zarumenijo čebulo in nanjo stresejo krompir. Dodajo sol in poper, vse to pretlačijo, da postane krompir gladek. Prilijejo juho in ga na lahko prepražijo. Sočnost daje zadostna količina maščobe, ocvirki ali pa panceta. Tako pripravljen krompir je bolj sočen, polnega okusa, bolj čvrste teksture. V ustih so zaznavna drobna krompirjeva zrnca, kar daje prijeten občutek.

1.2 FIŽOLOVE JEDI

8

1.2.1 Fižolova mineštrafɘžuɘlouka

V Stranah skuhajo fižolovo mineštro z dodatkom svežih ali suhih češp in jabolk. Fižol skuhajo posebej in mu dodajo kuhana, tenstana jabolka.

V Strmci mlad fižol oluščijo, skuhajo in odcedijo. Dodajo mu razkuhana jabolka s sladkorjem, pa tudi suhe in sveže češpe. Posladkana jabolka prispevajo k sočnosti in okusnosti.

Na podoben način skuhajo v Kočah mlad stročji fižol z rezinami jabolk. Tam skuhajo tudi mineštro iz mladih fižolovih strokov, ki jih narežejo na koščke. V mineštro dodajo tudi grah.

Na Velikih Blokah skuhajo fižol s suhimi češpami. Običajno prej pojedo češpe kot fižol.

9

1.3 JEDI IZ ZELJA IN REPE

Zelje in repa pričata o enolični prehrani. Naribali so tudi po 12 do 13 stotov zelja in od 3 do 5 stotov repe. Otroci so se držali za rob čebra in zelje ali repo tlačili z bosimi nogami. Sadike zelja je vzgajala vsaka kmetija v zelniku, nakar so jih posadili na njivo. Ko so napovedali za kosilo zelje ali repo, je pomenilo da bodo jedli zelje, fižol in krompir oziroma repo, fižol in krompir. Na Pivškem rečejo tem jedem tudi jota. V Zagorju skuhajo repnik – kislo repo, krompir in fižol. Za pripravo jedi velja pravilo, da se sestavine, to je zelje, repa, fižol, kuhajo posebej. Kuhan krompir so pretlačili v slanem kropu ter mu primešali posebej skuhano kislo zelje. Jed so zabelili z ocvirki in jedli kot mineštro z žlico.

Po kuhanju zelja ali repe del vode odlijemo, jed zgostijo s tlačanjem krompirja ali fižola. Zaradi obarvanosti postane jed bolj privlačna. Zabelijo z ocvirki oziroma ocvirkovo mastjo, brez uporabe moke. Za okus dodajo veliko česna. Ob zelju in repi ponudijo kruhove šnite, v današnjem času tudi palačinke. Enostavnost priprave zelja in repe prispeva, da se te jedi ponovno vračajo na mizo in postanejo zanimive tudi v gostinsko-turistični ponudbi.

10

1.3.1Tenstano zelje-zelje na sladko tjnstnu zjɘlje

Sveže zelnate glave narežejo bolj grobo in skuhajo v slanem kropu s česnom. Odcejeno zelje zabelijo z narahlo prepraženo čebulo, premešajo in še malo segrevajo, da se jed primerno zgosti. Zaradi sladkega okusa čebule jedi rečejo tudi zelje na sladko. Po želji lahko dodamo še dva krompirja.

1.3.2 Repa na sladkorejpa na slɘtku

Sladko repo pripravijo iz mlade repe. Oprano in olupljeno skuhajo v slanem kropu. Ko je skoraj mehka, jo vzamejo iz kropa, narežejo na kocke in spražijo na olju s sladkorjem in čebulo, da lepo zarumeni. Sladka repa ima prijeten kiselkast okus in jo lahko ponudimo kot prilogo k mesnim jedem.

11

1.4 JEDI IZ KOLERABE

1.4.1 KOLERABAkaura

Koleraba, z ljudskim imenom kavla / kavra, je znana po vsem Notranjskem. Odporna je na nizke temperature in se dobro uskladišči, zato potraja celo zimo. Za ljudsko prehrano uporabljajo mesnato rumeno sorto. Belo mesnate sorte so namenjene za krmo. Rumena je zelenjavnica, ki se uveljavi v času zimske prehrane.

Koleraba vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine in vitamin C. Njeno uživanje kolerabe krepi odpornost organizma, pospešuje prebavo in je primerna za dietno prehrano. Zdravilni učinki se kažejo pri obolenju prostate, pospešuje izločanje seča, zavira nastanek cist. Učinkuje ob zdravljenju bronhitisa, kašlja, angine, jeter in žolča.

V kulinarki je koleraba zelo uporabna; iz nje lahko kuhamo juhe, enolončnice, mineštre in pripravljamo nadeve. Lahko jo cvremo, pečemo, tenstamo, pripravljamo omako, pire…

Mlado kolerabo jemo tudi surovo, nastrgamo jo kot zelenjavo. V toplem prostoru in v pesku gomolje silimo, mlade odgnale lističe jemo v solati, presne ali pa skuhane. Drobne, nežno rumene lističe lahko uporabimo tudi za dekoracijo jedi.

Kavra je prepoznavna jed Notranjske. Je tečna zaradi sestavin, tudi okusna in osvežujoča. Za dobro kavro je potreben še krompir, fižol, korenje, česen, drobni ocvirki in prašič v loncu. Povsod govorijo o svoji kavri in se z njo ponašajo.

V Narinu skukajo koleravo, v Petelinjah kolerado, v Sajovčah mineštro iz kolerabe, v Planini kolerado, v Lazah mešanco, na Rakeku trojino, ob Cerkniškem jezeru kavro, kolerado, trojko, v Begunjah kavro, na Blokah kavlo in tudi Bloško trojko in v Zagorju kavro.

12

1.5 SOLATE

1.5.1 Regratova solatar'dičɘva sulata

Regrat velja za priljubljeno, prvo spomladansko solato. Pravijo mu tudi žutena (vasi pod Nanosom). Okisajo in zabelijo ga z ocvrto slanino-panceto. Slanino segrejejo, da zastekli. Vroča slanina in vroče rezine kuhanega krompirja regrat zmehčajo. Ponekod vroči in delno stopljeni slanini dodajo kis in s tem regrat prelijejo. Jed izboljšajo še z dodatkom fižola in trdo kuhanih jajc. Zaradi pestrosti okusov je jed izredno priljubljena in ji pravijo kar kraljevska večerja. Poseben okus pripisujejo vroči slanini in kisu.

13

1.6 JEDI IZ ŽITARIC

1.6.1 Močnik za večerjomuɘčnɘk

Za bel močnik je vrsta sličnih imen: sukanc, sukan močnik (Narin, Koče), zasukan močnik(Petelinje, Strane, Zagorje, Velike Bloke), osukan močnik (Sajevče), posukan močnik (Postojna), posukanec (Strmca), posukanc (Planina), sukanec (Loška dolina).

Močnik je bil zelo pogosto za večerjo. Družina se je zbrala ob mizi in jedli so iz ene sklede. V Rovtah so skuhali za večerjo tudi koruzni močnik ali sok (Žibrše), jedli so ga z mlekom. Najbolj pogost je bil močnik iz pšenične moke, rekli so mu tudi bel močnik ali sukan močnik. V posodi zmešajo moko z jajci, nato testo sukajo v dlaneh. Dobljene svaljke presejejo, da ločijo višek moke. Ponekod del svaljkov pustijo, da z njimi zabelijo močnik.

Močnik, skuhan v slanem kropu, je bolj reven, nekoliko boljši je skuhan s pol vode in pol mleka. Še boljši pa je na mleku. S svaljki zakuhajo tudi suho župo. Močnik zabelijo s kruhovimi drobtinicami, maslenimi tropinicami /masounikom (Strmca), pa tudi z ocvirki, odvisno od tega, kar so imeli pri hiši. Ko se močnik ohlaja, se na njem naredi tanka skorjica. K še toplemu močniku so prilili mrzlo mleko. Kdor je zmogel, je močnik še posladkal.

V Starem trgu se spomnijo, da je bil strašno fin močnik, ki je bil zabeljen z ocvirki ali pa z maslenimi tropinicami.

Marsikje se babice pohvalijo, da še močnik vnučkom skuhajo. Elegantna, sodobna ponudba močnika lahko popestri jedilnik ob vseh priložnostih.

Bel močnik je bil že malo boljša jed, ki so jo v Loški dolini in na Blokah privoščili prebolevnikom ali gostom, sebi le kot zakuhano v nedeljski juhi.

Gospodinja je gnetla jajce z veliko bele moke, testo potem s prsti raztrgala na večje svaljke in ob stalnem pognetanju moke oblikovala med dlanmi, kot bi sukala vrvico, v vedno drobnejše svaljčke, ki so morali biti čim bolj enakomerni. To je potem presejala, da je odstranila odvečno moko, ki jo je porabila za kakšno drugo jed, svaljke pa zakuhala v slanem kropu. Kadar je bila to samostojna jed,so pustili gosto in zabelili z maslom ali tropinami, kadar je služila kot južna zakuha, so nalili čez precejeno mesno juho.

14

1.6.2 Polentap'ljɘnta

Za Pivško dolino je značilna kuha rumene koruzne polente, ajdove in bele krompirjeve polente. Ponekod rečejo polenti kar žganci, kar je zmotno. V Strmci pa že kuhajo prave žgance, rumene, bele in ajdove.

Najpogosteje je bila na mizi rumena koruzna polenta. Tisto, ki je ostalo od fruštka, so pojedli zvečer ali naslednjega dne, zato so ji tudi rekli polenta od včeraj (Petelinje). Pogreli so jo na plati štedilnika ali pa pocvrli v ponvi , da se je naredila hrustljava skorjica in dodali še nekaj ocvirkov(Narin).

Za fruštek so jedli polento z belo kavo ali pa z mlekom. Ovčarji so jo jedli s skuto. V Narinu jo zabelijo z jetrno klobaso / jetrnco, v Petelinjah z drobnimi ocvirki, nakar jo prelijejo še z mlekom, da na njem plavajo drobni maščobni cinki.

Rumeno polento so skuhali tudi z dodatkom krompirja (Koče, Strane, Strmca, Sajevče), vendar ni najbolj teknila. Da je bila bolj sočna, so dodali malo vode v kateri se je kuhal krompir.

Da smo v deželi krompirja, priča zelo razširjena bela polenta iz krompirja in pšenične moke. Tudi pri beli polenti velja izraz polenta od včeraj. Na njej se naredi hrustljava skorjica. Belo poletno zabelijo z ocvirki, enim pa je všeč s prežganko.

1.6.3 JešprenjJešprenj je bil zelo pogosta jed. Gospodinje so skrbele, da so ga posejali dovolj, da so lahko kuhale ješprenj in ga žgale/pražile za kavo. Del je ostal tudi za živino. Kjer ni bilo mlinov, je bilo phanje ječmena domače opravilo. V Rovtah se spomnijo, kako so

15

v dolgih zimskih večerih gonili stopo in ga phali. S phanjem so najraje zaposlili mladino. Phali so ga tudi z železnim kijem v majhnih lesenih stopah. Najprej so ječmen in tudi proso malo namočili. Ta ali oni je z nogami poganjal pah, drugi pa je med tem enakomerno vsipal zrnje v stopo, da je padlo an dno jamice. Phanje je bilo dolgočasno opravilo in so se ga vsi otepali.

Ješprenj na beloješpr'n na bejlu

Skuhajo ga le iz ječmena in krompirja (Narin). V novejšem času pa se vse bolj dodaja še fižol, korenček, koleraba, česen, peteršilj, poper in tudi paradižnik.

Dodatki zelenjave še izboljšujejo okusnost jedi. Potrebno je poznati postopek kuhanja. Pred kuho ječmen 2-3 ure namakajo v vodi. Kuhajo ga v slani vodi istočasno s kosi suhe svinjine. Fižol skuhajo posebej. Ko je ječmen na tričetrt kuhan, dodajo na drobno narezan krompir in po želji tudi korenček. Proti koncu ko je krompir na tričetrt skukan, dodajo še skuhan fižol, peteršilj, poper in drugo zelenjavo.

Ječmen, fižol in krompir se zaradi različne trdote različno dolgo kuhajo. S prakso bomo dosegli, da bodo vse sestavine skuhane enakomerno. Paziti moramo, da se ječmen preveč ne razkuha. Sam se zgosti, zgostimo pa ga tudi s pretlačenim krompirjem. Ko ga zabelimo, ne rabimo moke. Elegantne koščke kuhane svinjine postrežemo posebej, na krožniku s hrenovo omako, kar daje jedi še večjo veljavo. Ješprenj lahko postrežemo samostojno in ga ponudimo kot začetno jed, namesto juhe, doma, v gostilni ali pa ob slavnostnem meniju v hotelu.

16

1.7 JUHE

1.7.1 Prežgankaprɘžganka

Župe prežganke niso kuhali vsak dan. V preteklosti je bila namenjena porodnicam in bolnikom. Za prežganko rabijo jajce, moko, sol, poper, zrno do dve kumine in vodo. Z njo jedo žgance in polento. Nadomeščala je juho. Velikokrat je bila s kruhom za zajtrk ali pa za večerjo. Zaradi praktičnosti v pripravi je še danes pogosto na jedilniku.

17

1.8 SLADICE

1.8.1 Češpovi cmoki/ knedelničjšpɘvi knjd'lni

Dobri in lepo pripravljeni knedelni/cmoki so ponos vsake gospodinje. Pripravijo jih za boljše priložnosti. Ko češpe obrodijo, za knedelne in za češpovo marmelado odberejo lepe zrele plodove. Testo zanje pripravijo iz zrelega, uležanega krompirja, ki ga skuhajo do mehkega, odcedijo in pretlačijo na mentrgi ali pa na pomokanem plohu za mesenje. Med mesenjem dodajo maslo, jajca, sol in moko. Pravo razmerje sestavin omogoča, da je testo dobro povezano in elastično. Razvaljajo ga in oblikujejo primerno velike krožce. Vanje zavijejo zrele in posladkane češpe (ali pa češpovo marmelado) ter oblikujejo enakomerno okrogle kroglice, saj je poleg okusa pomemben tudi videz. Knedelne kuhajo v slanem kropu; če je ogenj prevroč radi počijo. Ko se dvignejo na vrh, jih še malo pokuhajo. Zabelijo jih s kruhovim drobtinicami, pocvrtimi na maslu. Po želji jih posujejo še s sladkorjem. Ob knedelnih ponudijo češpovo omako, ki jo pripravijo iz češpove marmelade, drobtinic, masla, limoninega soka in cimeta. Vse sestavine segrejejo v ponvi.

1.8.2 Štrukljištrukli

Štruklje so pripravljali iz skute, orehov, drobtinic… porabili so, kar so imeli pri hiši. Običajno so jih skuhali, kadar je bilo več delavcev pri hiši. V Rovtah so obvezni za

18

God, za godovo. Pripravijo jih z drobnjakom, skuto, ki jo obogatijo z rozinami.

Tudi v Narinu se spomnijo štrukelj z drobtinicami. Bili so varčni, zato so uporabili tudi star kruh. Nadev so obogatili s cvebami (Petelinje) in štruklje skuhali v cunji, pa tudi brez. Skuhali so tudi štruklje iz nekvašenega testa. Zabelili so jih drobtinicami. Če ni bilo nadeva, so skuhali le snideno testo-to so bili gluhi štruklji, zabeljeni z drobtinicami.

Testo za štruklje pripravijo tudi iz krompirja, moke in jajc. Na razvaljano testo raztegnejo na maslu prepražene drobtine, kislo smetano in jajce. Nadev zavijejo v testo in skuhajo v slanem kropu (Planina).

Štruklje pripravijo tudi iz kvašenega testa ob peki kruha. Razvaljano testo premažejo s skuto, potrosijo z mletimi orehi ali pa samo z jajci,prepraženimi drobtinicami in smetano. Enak nadev zavijejo tudi v vlečeno testo.

1.8.3 Šmorn/ šmorenšmuarn

Za ta pravi šmoren stepejo v skledi jajca, dodajo moko, malo sladkorja in prilijejo mleko. Da je šmoren bolj rahel stolčejo beljak posebej. Eni dajo tudi pecilni prašek. Gostoto mase uravnavajo z večjim ali manjšim dodatkom moke. Ocvrejo jo v ponvi na vroči maščobi. Med cvrenjem se masa zgoščuje, z obračanjem dosežejo, da se lepo zapeče z obeh strani. Šmoren je debel ob enega do poldrugega centimetra. Ponudijo ga z belo mlečno kavo, čajem ali kompotom. Zaradi boljšega okusa ga na eni strani potrosijo še s sladkorjem in pokapajo z limoninim sokom. V Petelinjah ga pripravijo s sladkorjem in marmelado. V Sajevčah vanj zmešajo borovnice.

19

20

1.9 JEDI ZA MOČ

1.9.1 Šotošato

Šoto / šato je bil tipična jed za moč. V skodeli so stepli dva do tri rumenjake s sladkorjem. Beljake so stepli na sneg in jih prilili ter zmešali z rumenjaki. Tak šoto je bil rahel in okusen. Starejšim so med šoto dodali žlico vina. Za moč so pili tudi sveža jajca.

1.9.2 Šnitešnite

Za šnite pravijo da so tečne in so sodili med priboljšek za otroke, porodnice in starejše. Zanje rabijo 2-3 dni star kruh. Rezine namočijo v mleku in nato še v stepanem jajcu. Po potrebi dodajo še ščepec soli. Ocvrejo jih na vročem olju ali pa na maslu. Cvrte posujejo s sladkorjem. Včasih jih prelijejo tudi z rdečim vinom-takim pravijo da so za moč. Posebnost so vinske šnite - šnite z vinom. Kruh namočijo najprej v vinu in nato še v stepanem jajcu, nakar jih ocvrejo in posujejo s sladkorjem.

21

1.10 KAKO IN KAJ SO JEDLI?Ob jedi se je zbrala cela družina. Sedli so k mizi, nihče ni smel manjkati. Pri mizi je veljal strog red. Spoštljivo so gledali očeta. Po obvezni molitvi je oče začel. Njemu je pripadala pravica, da je narezal kruh in meso. Oboje je postavil sredi mize, od koder so jemali vsi drugi. Nihče ni smel prej od mize, dokler niso vsi pojedli. Morali so počakati. Sledila je molitev.Obroki so si sledili v naslednjem zaporedju: fruštek, dojužnik, južna, malca, večerja, povečerek. Za fruštek je bila običajna bela ječmenova kava ali pa cikorija. V skodelico so nadrobili kruha, da je žlica stala pokonci. Žganja niso pili, kajti kdo bo potem žel ali pa kosil.

1.11 JEDILNIK IZ VASI SELCE NA PIVKIPrehrana v dneh žetve je bila drugače vsakdanja, le za kosilo so navadno pripravljali štruklje, praznično jed. Za fruštek so imeli žuoc (kavo iz ječmena in ribanega posušenega korenja) pa kruh. Za predjužnek so jedli krompir v zeuenci. Za južno so bili štruklji, ješprenj, kak kos mesa, župa. Popoldne okrog 16. ure so za malo južno pojedli ostanke od južne. Večerjali so kakšen krompir zabeljen, zrezano zelje, pa preroštano. Za žejo so moški pili mošt, ženske pa vodo ali čaj.

1.12 JEDILNIK IZ VASI GRADEC PRI PIVKICelotedenski jedilnik, v juniju 1980 v družini srednje velikega kmeta, kjer sta starša doma, sinova pa zaposlena:

zajtrk: skodelica prave kave; malica:sir ali jajca, pašta od prejšnjega dne; kosilo, ponedeljek: golaž, koruzna polenta, rdeča pesa; večerja: pašta, stara mati pa bel zdrob; kosilo, torek: kurja juha z rezanci, cvrt krompir,solata; večerja: kuhana jajca s fižolom; kosilo,sreda:ječmen z mesom in okisan krompir; večerja: kar je ostalo od kosila; kosilo, četrtek: fižolova mineštra in solata; večerja: prežgana juha in kruhove rezine, šnite; kosilo, petek: pašta z golažem, krompirjeva solata; večerja:krompir v zevnici; kosilo, sobota: knedli in solata; večerja:omlete in čaj; kosilo, nedelja: goveja juha, pražen krompir, solata in ocvrto meso; večerja: ostanki od kosila in solata

2. TURISTIČNI PRODUKTJEDILNI LIST 1

22

Predjed:

močnik z ocvirki

Glavna jed:

repa na sladko s pečenico

Sladica:

šmoren

JEDILNI LIST 2

Predjed:

Štruklji s skuto ali sezonsko zelenjavo (špinačo)

Glavna jed:

Ješprenj s koščki divjačine

Sladica:

Češpovi cmoki

JEDILNI LIST 3

Predjed:

Prežganka

Glavna jed:

Krompir v kosih z ocvirki ali slanino

Sladica:

Vinske šnite

JEDILNI LIST 4

Predjed:

23

Zaroštan krompir

Glavna jed:

Tenstano zelje in prekajen svinjski jezik

Sladica:

Orehovi štruklji

24

3. TRŽENJE

3.1 KOMU JE PROGRAM NAMENJENCilj naloge je predstaviti jedi, ki so značilne za Pivško kotlino in jih obenem predstaviti javnosti. V prvi meri so jedilniki in recepti namenjeni vsem, ki si želijo pivške kuhinje. Bodisi domačinom ali pa tudi turistom, ki si v Pivki privoščijo kosilo ali večerje v eni izmed lokalnih restavracij ali gostiln. Kot drugo pa smo se odločili, da jih predstavimo tudi lastnikom restavracij z upanjem, da jih bodo uvrstili na njihove jedilnike.

3.2 PREDSTAVITEV PROGRAMA JAVNOSTIProgram bomo predstavili javnosti v obliki zgibanke z recepti in fotografijami pripravljenih jedi. Poimenovanja posameznih jedi bodo poleg slovenskega jezika napisana tudi v pivščini, angleščini, nemščini in italijanščini.

Recepte bomo predstavili tudi v lokalnem časopisu Pivške novice recepte bomo tudi objavili na šolski spletni strani.

Jedilne liste bomo posredovali tudi lokalnim restavracijam in gostilnam.

25

4. ZAKLJUČEKModerna prehrana je hitra tako, kot je hiter tempo življenja moderne dobe. Hitro pa je vse prevečkrat tudi zelo nezdravo. Z našo raziskovalno nalogo smo hoteli posameznikom in tudi širši javnosti prebuditi spomine in skomine na hrano in običaje povezane z njo. Menimo, da je nostalgija po preteklih časih še kako budna med nami in vsi bi radi doživeli in obudili čase otroštva. Čeprav se zdi, da so domače jedi, ki so jih pripravljale naše babice nekako izven mode in se mogoče zdijo zastarele in neuporabne v vsej tej poplavi moderne hrane upamo, da bomo marsikomu vzbudili željo po teh jedeh in se bo z jezikom in brbončicami spomnil na čase, ki jih ni več. Predvsem pa, da bo jedel zdravo hrano.

26

5. VIRIDr. Stanislav Renčelj: Knjiga o notranjski kuhinji in drugih rečeh, Libris 2003

www.okusno.si

www.kulinarika.si

www.mojirecepti.si

27