Osvoboditev živali · 2019. 4. 24. · REVIJA ZA PRIJATELJE IVALI živali BREZPLAÈEN IZVOD 25 3 0 AKTUALNO NE PREZRITE Naravna komunikacija s psi Vegetarijanska prehrana za otroke

1OSVOBODITEV �IVALI maj 2013

OsvoboditevživaliREVIJA ZA PRIJATELJE �IVALI

BREZPLAÈEN IZVOD

25

MAJ

201

3LE

TNIK

10

AKTUALNO

NE PREZRITE

Naravna komunikacija s psi

Vegetarijanska prehranaza otroke in mladostnike

2 OSVOBODITEV �IVALI maj 2013

PRIJ

ATEL

JST

VO

BR

EZ M

EJA


UVODNIK VSEBINA4 ALKOTEST ZA LOVCE

5 SPREMEMBA UREDBE O DOLOÈITVI DIVJADI IN LOVNIH DOB

6 BRANKO DJURIÆ - DJURO: RAZMI�LJANJE O LOVU

7 NA POTI V NE-BO?

9 KAJ PRINA�AJO SPREMEMBE ZAKONA O ZA�ÈITI �IVALI?

11 NARAVNA KOMUNIKACIJA S PSI

15 NA KAJ MORAMO BITI POZORNI, PREDEN SE ODLOÈIMO ZA PSA?

16 ALI JE LAHKO PES VEGETARIJANEC?

17 KAKO SE PREPLETATA LJUBEZEN DO �IVALI IN VEGETARIJANSTVO

19 VEGAN IZ LJUBEZNI

20 VEGETARIJANSKA PREHRANA ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE

24 �VICARSKI ZDRAVNIK PRIPOROÈA VEGANSKO PREHRANO

26 JE VEGANSKA HRANA NAJBOLJ�A ZA HORMONSKO RAVNOVESJE?

28 SOOÈENJE MED ZAGOVORNIKI VEGANSKE IN VSEJEDE PREHRANE

31 ZAKAJ BITI VEGANKA NI VEDNO LAHKO

32 JEJ IN TECI

34 �TUDIJA NAPOVEDUJE KONEC PREHRANJEVANJA Z MESOM

35 ADIJO, MESO

36 KO PADEMO NA TO RAVEN, DA JEMO PREDNIKE, KAJ POTEM �E SPLOH OSTANE?

39 BEEZEE ECOKID

42 KAKO NAJ BREZ SAMOPREVAR RAZUMEMO ODNOS ÈLOVEKA DO �IVALI?

45 KU�A NERO

46 PISMA BRALCEV: BODIMO LJUDJE �IVALIM

47 MLADI IN VEGETARIJANSTVO

49 FOTO ZGODBA: AKCIJA ZA NARAVO IN �IVALI

OSVOBODITEV �IVALI, revija za prijatelje �ivali, letnik 10,�tevilka 25, maj 2013

IZDAJATELJ:Dru�tvo za osvoboditev �ivali in njihove pravice, Ostro�no priPonikvi 26, 3232 Ponikva,tel.: 03/5763 303, 051 655 577Transakcijski raèun: SI56 02011-0253228311Spletna stran: www.osvoboditev-zivali.orgE-po�ta: [email protected]: Stanko ValpatièUREDNI�TVO:Glavna in odgovorna urednica: Blanka Prezelj

Èlani uredni�tva: Blanka Prezelj, Gretta Miku� Fegic, DitaKastelic, Da�a Petek, mag. Martin Vreèko, Stanko ValpatièOblikovanje in fotografija na naslovnici: Ale� Sotel�ek

TISK:SET d.d., Vev�ka cesta 52, 1260 Ljubljana - Polje13. maj 2013, natisnjeno v 10.000 izvodih

Stali�èa Dru�tva niso nujno identièna stali�èem avtorjev èlankov.

�ivinoreja, ribi�tvo inprehranske afere

Leto 2013 bo oèitno spet leto afer z �ivili �ivalskega izvora.Britanci so v ovèjem curryju odkrili pasje meso. V govejihlazanjah je bilo konjsko meso. V nekaterih primerih so potrdilitudi prisotnost fenilbutazona, za zdravje nevarnega �zdravila�.Najveè primerov la�nega oznaèevanja so odkrili v Franciji. �vediso v slovenskih govejih klobasah odkrili svinjsko meso. Hrvati sov mleku odkrili aflatoksin M1. Nizozemci so aflatoksin odkrili vkrmi krav mlekaric. Nemci so ugotovili, da so jajca, oznaèena kot�organska� ali �iz proste reje�, v resnici z industrijskih farm inso jih proizvajalci zavestno la�no oznaèevali. Na dan je pri�lotudi to, da so aprila 2012 na Spodnjem Sa�kem v jajcih odkrilidioksin, a so oblasti podatke o tem zamolèale. V perutninskemmesu iz Nemèije so odkrili virus ptièje gripe H5N1. V puranjemmesu, ki so ga uva�ali iz Romunije, v Nemèiji pa predelali inizvozili v ostale dr�ave EU, so koncentracije antibiotikov do27-kratno presegale dovoljeno kolièino . Vse to se je zgodilo v leprvih treh mesecih.

Afere so pokazale tudi pomanjkljiv sistem sledljivosti znotraj EU.Izvor konjskega mesa so uradniki iskali od Romunije do Mehike.Evropejec za veèino izdelkov v trgovini ne more vedeti, od kodprihajajo in kaj vsebujejo. Kot vidimo, ga to zaène zanimati �elepo seriji �kandalov. Zelo redki pa ob zgro�enosti inzaskrbljenosti za lastno zdravje pomislijo tudi na �ivali, nanjihovo fizièno in psihièno zdravje in neznosne razmere, vkaterih �ivijo in umirajo.

Ponovno je bilo na la� postavljeno tudi ribi�tvo. BiodiversityResearch Institute iz ZDA je objavil rezultate �tudije o �ivemsrebru v ribjem mesu. Ugotovili so, da 84% mesa vsebuje �ivosrebro, pogosto v tako visokih kolièinah, da je v nevarnosti vsak,ki jé ribe veè kot enkrat na mesec. Mediji so ob tem objavilizgodbo direktorja kanadske korporacije IMAX, ki je verjelzgodbam v medijih, da je ribje meso zdravo in ga je jedeldvakrat dnevno. Njegove te�ave z ravnote�jem so se zaèele priteku. Kmalu ni veè mogel preèkati ceste, ne da bi ga �ena dr�alapod roko. �ivo srebro pusti trajne po�kodbe na mo�ganih. Obtem je potrebno poudariti, da tune in druge najbolj prodajanevrste rib na policah evropskih in ameri�kih trgovin izvirajo izistih obmoèij. Izsledki te �tudije zadevajo tudi Slovenijo.

Èe vas je minil tek, vas vabimo, da obi�èete najbli�jo tr�nico inod lokalnih kmetov kupite sve�o zelenjavo, sadje in �itarice, daobi�èete spletno stran Zdru�enja za miroljubno kmetijstvo. Èeimate mo�nost, sami na svojem vrtu pridelajte èim veè hrane inse pozanimajte o semenski banki.

V naslednji �tevilki na�e revije bomo veè prostora namenili�ivinoreji in ribi�tvu, katerima EU nameni skoraj polovicoproraèuna. Povpreèen Evropejec tako ali tako poje preveè hrane�ivalskega izvora, ki je ne le nepotrebna, temveè v najslab�emprimeru pusti trajne posledice na zdravju.

V tej �tevilki vam prina�amo nekaj informacij o rastlinskiprehrani. Prebrali boste, da je primerna tudi za pse. Zaspremembo jim namenjamo malo veè prostora. Izvedeli bostetudi, kako dobro komunicirati s psom. Najprej pa vas vabimo, dapreberete o peticiji DOPPS proti uvrstitvi ogro�enih vrst ptic medlovno divjad.

Mag. Martin Vreèko


Avstrijska zdru�enje zaza�èito �ivali(ÖsterreichischerTierschutzverein) zahteva

uzakonitev 0� alkohola za lovcemed lovom. Zahtevo so podali lani,po tem, ko je javnost razburila serijalovskih nesreè. Med glavnimi vzrokiza nesreèe se pojavlja opitost lovcev.

Med javno bolj izpostavljeniminesreèami so se lani zvrstile:

V Rohrbachu v Zgornji Avstriji je25-letni lovec ustrelil plemenskokobilo, ki jo je zamenjal za divjosvinjo.

V Seekirchnu na Solnogra�kem jestrel iz pu�ke 55-letnega lovca prebilokno stanovanjske hi�e.

V Spodnji Avstriji je lovec ustrelil�tiriletno psico pasme zlatiprina�alec in jo potem posku�al skritiv naseljen lisièji brlog.

Januarja letos je sledila smrt 21-letnega gonjaèa v okolici krajaUnterolberndorf v Spodnji Avstriji.Njegova naloga je bila, da goni divjesvinje proti lovcem, na koncu pa je55-letni lovec ustrelil njega. Le danpred tem so v Zgornji Avstriji 69-letnemu lovcu obraz po�kodovale�ibre, ki jih je njegov brat namenillisici.

Predstavnik zdru�enja za za�èito�ivali Christian Hölzl je poudaril, daje v Avstriji registriranih 120.000lovcev, ki so daleè najveèja skupinalastnikov oro�ja, ki ga smejo nositi ssabo, in so odgovorni za veèinonesreè z oro�jem, niso pa za njihpredpisani nobeni psiholo�ki testi,èeprav so ti obvezni za vse drugelastnike oro�nega lista. Za doloèenevrste oro�ja ga lovci sploh nepotrebujejo.

Nimamo uradnih podatkov, kolikonesreè pri lovu so v Sloveniji lovcizakrivili pod vplivom alkohola, leta2010 pa je policija na obomoèjuMurske Sobote med nadzorom

prometa naletela na 41-letnegalovca, ki je vozil tako pijan, da soodredili pridr�anje, ob pregledu

avtomobila pa so na�li tudi pu�kopripravljeno na strel.

mag. Martin Vreèko

Alkotest za lovceZaradi vedno veèjega �tevila nesreè v Avstriji zahtevajo prepoved u�ivanja alkohola za lovce.


Spremembe Uredbe odoloèitvi divjadi in

lovnih dob

Lovci �elijo podalj�ati lovne dobe zanekatere vrste �ivali, veè ogro�enih inzavarovanih vrst ptic pa bi radi uvrstilimed lovno divjad. Dru�tvo zaosvoboditev �ivali in njihove pravice jeMinistrstvu za kmetijstvo in okolje, kibo o tem odloèalo, �e poslalonegativno mnenje. Dru�tvo zaopazovanje in prouèevanje pticSlovenije (DOPPS) pa je pripravilopeticijo, s katero zahtevajo, da sezavarovanih vrst ptic ne uvrsti medlovno divjad in da se nasploh odpravilov na ptice za zabavo, saj vrste kot sojerebica, fazan, raca mlakarica indruge ne povzroèajo gospodarske�kode in za ubijanje ni drugih razlogovkot zabava in osebno okori�èanjelovcev.

Vabimo vas, da podpi�ete peticijo, kibo objavljena na spletni straniwww.tretjiclen.si.


�e od nekdaj mi je bil lov nekaj, s èimer se nikakor nisem mogel sprijazniti. Kot otroku so mi bile zgodbe,v katerih se pojavlja lovec, stra�ne. Takrat sem se spra�eval (in se spra�ujem �e danes ), kako je lahkojunak nekdo, ki ubije �ival. Vedno so bili lovci predstavljeni kot »hrabri« bojevniki z �ivalmi.

Branko Djuriæ - Djuro:Razmi�ljanje o lovu

Rad bi videl te hrabre borce,kako se borijo s tigri,volkovi, medvedi, s kopjemv roki, kakor so se borili

njihovi predniki, v èasu, ko je bil lovzelo pomemben za pre�ivetje.

Danes to ni veè potrebno. Verjetnosmo toliko napredovali, darazumemo, da je lov nepotreben.

Ljudem ni treba ubijati niti drugdrugega niti �ivali, da bi pre�iveli. Kodanes razmi�ljam o lovu in lovcih, semi vse skupaj dozdeva kotlegalizirana skupina »iztirjencev«, kiima dovoljenje za svojo bolezenskostrast.

»Hrabri« lovec dvigne pu�ko tudi vjato divjih rac in izstreli naboj, izkaterega se razpr�i 100 drobcev, odkaterih lahko vsak ubije eno ptico.Kak�no juna�tvo! Raèke so poznanekot posebej »nevarne« �ivali in onebi zagotovo raztrgale »hrabrega«lovca.

Najnizkotnej�a oblika lova je ta, koogradijo jelene, jih hranijo, pitajo,parijo, spremljajo njihovo rast �nato v ogrado spustijo lovce, ki predtem plaèajo za odstrel in ubijejojelena, ki niti ne posku�a zbe�ati, kerse je navadil na ljudi. Nimam besed,s katerimi bi lahko opisal to gnusnoobliko lova. Dr�ava bi to enostavno

MORALA prepreèiti. Pogosto naletimna nerazumevanje, ko priènemgovoriti o tem, da nam ni potrebnojesti �ivali, da bi pre�iveli. Vem, da jete�ko spremeniti navade, èeprav sonepotrebne, in razumemnezaupljivost ljudi, ko govorimo ovegetarijanstvu. Kar zadeva lov inkatero koli drugo obliko ubijanja�ivali brez kakr�nega koli razloga, bimorali vsi razumeti in spremenitisvoj »brezbri�ni« odnos do tega, karse dogaja vsaki dan, povsod okrognas.


Lovci uporabljajo izrazoslovjeiz naravovarstva, kar je zelozavajujoèe: Tako govori ovrsti kot »obnovljivem

naravnem viru« in zanemarja pomenposameznika. Nepo�teno je, daindividualnost priznavamo sebi indomaèemu psu, spregledujemo pa,da je tudi vsaka prosta �ival posebnain je ni mogoèe pojmovati kotzamenljivi primerek svoje vrste,najsi gre za lisico ali pa nutrijo � samizase nista obnovljivi naravni vir.Pogosto so vrstnice v bolj ali manjzapletenih medsebojnih odnosih,smiselno povezane v trop kot volkoviali v jate kot mlade vrane, medtemko druge gnezdijo. Nekatere �ivijo vdru�inskih odnosih, tako na primervolk in volkulja vztrajata v trajnempartnerstvu. Ustreljeni je pravposeben posameznik/-ica, ki ga kottakega poznajo in priznavajo tudidruge �ivali; s tem se naluknjamre�a njihovih medosebnihnavezav. Lovski izraz »odvzem izpopulacije« prikrije izrazito etiènoproblematiène razse�nosti uboja(umora?), ki smrtno zadene �ivalsamo, prizadene pa tudi njenesvojce. Podobno omenjena pobuda zizrazi kot »upravljanje z«,»trajnostna raba« zlorabljauveljavljene naravovarstvenepojme, saj slednje izhaja izspo�tovanja �ivljenjskih oblik inpostavlja pod vpra�ajsamooklicanost èloveka za vladarjasveta. Jezikovnih mahinacij je �enekaj (»usmrtitev na human naèin«),ne manjka slabo argumentiranihtrditev ter logièno �ibkih razlag. Zailustracijo: zakaj naj bi bilapredlagana vrsta pasti humanej�a?Po predlogu zato, ker se ujeta kunahitro umiri in prihod lovca poèakazvita v klobèiè, ki jo usmrti zmalokalibrskim oro�jem. Na ta naèinda bo lov s pastmi postal bolj

Na poti v ne-bo?Delimo nebo s pticami, ne s �ibrami

Prav v dnevih, ko se �enijo ptièki, smo se seznanili s pobudo Lovske zveze Slovenije, Zavodaza gozdove Slovenije in Erico d.o.o. za �iritev lovnih vrst ptic in drugih �ivali, med njimi so celoogro�ene vrste kot so sloka, kreheljc, kozica, jerebica in �akal, za podalj�anje lovnih dob in zaopustitev lovopusta, na primer za merjasca in pi�movko ter za raz�iritev rabe pasti.Pridru�ujem se pozivom (med drugimi tudi Dru�tva za opazovanje in prouèevanje ptic z odliènoutemeljenim dokumentom) Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, da v celoti zavrne to neèednost.

Foto

: Ale

� Sot

el�e

k


sprejemljiv »tudi za �ir�o javnost«?!Morda bi bilo �e bolj v�eèno, èe bidodali, da jo vpra�ajo o �elji gledezadnje veèerje?

Èe zares prisluhnemo �ivalim, sepouèimo o gromozanskih te�avah, kijih imajo zaradi prevladujoèegaèlove�kega vse-kar-leze-in-gre-izkori�èajoèega naèina �ivljenja, otrpljenju in grozovitih smrtih,namerno povzroèenih alirazumljenih kot »kolateralna« �koda,nastala zaradi koristi, ki jih imamoljudje na njihov raèun. V konfliktihmed ljudmi in �ivalmi potrebujemomediacijo, ne pa pregona �ibkej�ih inobsodbe na pogin. Tako je trebaravnati ob �kodah na poljih zaradidivjih pra�ièev, ob zagatah skormorani, tegobah s prevrtanimibregovi zaradi rovov pi�movk innutrij in tako dalje. Zaznaneprobleme je treba raziskati inodgovoriti nanje z ustvarjalnimire�itvami, ki temeljijo na poznavanjudejanskih okoli�èin in izku�njah,predvsem pa na premisleku odobrobiti vseh vpletenih, s posebnopozornostjo do �ibkej�ih indeprivilegiranih. Kjer se ni moèizogniti omejevanju dobrobiti �ivali,mora ukrepanje izkljuèevati mo�nostnesorazmernega poseganja vnjihova �ivljenja ali povzroèanjeneupravièenega trpljenja.

Bistveno pa je: treba je prepreèitivsakr�no legitimizacijo dejanj, pri

katerih obstaja utemeljen sum, dagre pravzaprav za preganjanje aliubijanje �ivali iz u�itka, zabave ali�porta. Nasilje ni dopustno, ne nadljudmi ne nad �ivalmi, in teuniverzalne prepovedi lovci nisoodvezani. �al �e danes nekaterelovske dru�ine sodelujejo pri vzrejifazanov in prepelic, ki jih nato za danali dva spustijo v divjino, kjer jihnevajene prostosti postrelijo; s svojonagaèeno smrtjo poplaèujejogradnjo lovskih domov in �kodnezahtevke.

Zaskrbljujoèe je �èuvanje javnostiproti �ivalim z ustvarjanjem koristnola�nih podob � na primerpodpihovanje napaènega mnenja osivih vranah, teh izjemno bistrih inigrivih pticah z visoko razvitimèutom za socialno �ivljenje, èe� dakot plenilke gnezd manj�ih pticogro�ajo njihov obstoj, ali kvazi-strokovno utemeljevanje potrebe po»upravljanju s �akalom« zaradidomnevne �kode na drobnici vprihodnosti, pri tem pa mu oèitatipritepenost. Doloèene �ivalske vrste�irijo svoj �ivljenjski prostor ali pa soga prisiljene o�iti, pri èemer igrapomembno vlogo èlove�kozaseganje naravnega prostora.

V nekaterih dr�avah so pravila gledelova ohlapnej�a, pa zato naredimo�e najbolj prav, da pri nas nedopustimo spusta v posurovelost nitiza malo in smo tako veliko ptièje

zavetje. Okrepimo torej rajevarovanje narave in s tem(p)ostanimo zgled, razvijajmoekolo�ki turizem, otrokomzagotovimo, da svoj primarni èut do�ivih bitij ohranjajo in poglabljajo vvsakodnevnem stiku s kar se dapristno naravo, omogoèimo si jodo�ivljati v neokrnjenem miru, kjer�ivali bivajo brez gro�enj v zraku. Kajpa �ival ve, na koga so streljali?

Tisti med lovci, ki razvijajo aktivnovarovanje narave, so predodloèitvijo: ali nasilne�e iz svojih vrstpovabiti k drugaènemu delovanju inpreoblikovati svojo skupnost ali palovstvo zapustiti in ohraniti èistostlastnih rok.

Poseèi v �ivljenje drugega bitja jedejanje, za katerega smo odgovorni,�e bolj pa za nepovrnljivo gesto, èekdo zaradi tega umre. Kopredstavnik èlove�ke vrste vzame�ivljenje liski in je to dru�beno inzakonsko sprejemljivo, potem smosoodgovorni; èe pristajamo, seKosovelov pretanjeni droben curekkrvi kra�ke brinovke potoèi èez nas.In zato: v mojem imenu ne. Modrinoneba �elim deliti s pticami, ne s�ibrami, od katerih ene ptièiceoble�ijo, druge pa zaradinespo�tljivega vedenja v skupnem inedinem domu trpijo ali spla�eneodlete.

dr. Zalka Drglin, Ljubljana

Foto

: Ale

� Sot

el�e

k


�e uvodni èlen postavlja velikonovih definicij, predvsem papodrobneje opisuje poskusne�ivali, katerih za�èita se je s

tem zakonom �ele vzpostavila.Uveden je 3R model, ki zagovarjastrategijo po kateri je treba metodev katerih se uporabljajo �ivalinadomestiti s tistimi, ki jih ne(tj.replacement), èe to ni mogoèe, jetreba zagotoviti pogoje v katerih botrpljenje �ivali èim manj�e(tj.refinement) in èe tudi to nimogoèe, je potrebno zmanj�ati�tevilo poskusnih �ivali na �ezadosten minimum (reduction).Zakon podeljuje dodatne nalogeEtièni komisiji, ki je pristojna zaizdajo dovoljenj za poskuse na�ivalih, kot taka pa obstaja �e nekajèasa in torej ni novost. Prav tako jepodrobneje urejena pridobitev,odvzem in nadzorstvo nadorganizacijami, ki izvajajo poskuse.Spremembe so posledica noveevropske direktive o za�èiti �ivali, kise uporabljajo v poskusih (Direktiva2010/63/EU). S tem se, vsaj upamo,izbolj�uje podroèje poskusov na�ivalih, saj naj bi se le-ti izvajali v�skrajni sili�.

Naslednja novost sta dodani izjemikdaj ne gre za ugriz nevarnega psain sicer v primeru, ko gre za mladièastarega do tri mesece ali èe se tazgodi med veterinarskim posegom.Hkrati pa zakon dodaja mo�nostlastnikov psov, ki sicer �e nisonapadli, ampak s svojim vedenjempredstavljajo nevarnost za èloveka,da ob dokazilu tak�nega vedenja psain z dovoljenjem veterinarja, le-tegauspavajo, kar do sedaj ni bilomogoèe. Po novem lahko psa kupioseba mlaj�a od 18 let samo obnavzoènosti svojega star�a aliskrbnika, s èimer si zakon prizadevazmanj�ati nepremi�ljene nakupekaterih posledica so velikokratzavr�ene �ivali in posledièno hudotrpljenje le-teh. Predvsem pa jenamen doloèbe izogniti se

morebitnim te�avam v dokazovanjuod�kodninske odgovornosti, kajti ponovem je lahko lastnik psa, vpisan vregister, le oseba s polno poslovnosposobnostjo, tj. stara veè kot 18 let.Izpolnjevanje pogojev za lastnikapsa (primerna starost) lahko ponovem preverijo kar mestni redarji.

Korak na bolje predstavlja tudiprepoved obrezovanja uhljev inrepov psom (kot naprimerdoberman) iz estetskih razlogov, karje, kot vemo, zelo priljubljena praksamed lastniki in seveda pomeni oblikomuèenja �ivali. Poleg tega zakonprepoveduje uporabo jedkih snovi zaunièevanje ro�nih nastavkov, ki seuporabljajo za prepreèitev rastirogov goveda v intenzivnih rejah.Prepovedano je tudi kraj�anjekljunov perutnini, razen èe jenamenjeno prepreèitvi po�kodbe�ivali.

Zakon na novo nalaga skrbniku �ivalidol�nost, da z ustrezno metodo(sterilizacija, kastracija ali osamitev)preventivno ukrepa ter tako prepreèirojstvo neza�elenih �ivali.

Sprememba 4.èlena, ki govori ooskrbi �ivali, naj bi bila posledicaprilagoditve dejanskemu stanju, kajtivsakodnevna oskrba naj ne bi bilapotrebna pri nekaterih prosto-pa�nih�ivalih ter tistih, ki slu�ijo vraziskovalne namene v �olah,medtem ko je le-ta nujno potrebnapri intenzivni reji, ko lahkomehanizmi za vzdr�evanjedoloèenega stanja zatajijo.

Novost predstavlja tudi 14.a) èlen, kiureja uporabo in oskrbo �ivali najavnih zborovanjih in snemanjih in jeposledica prilagoditve praksi, saj jetovrstne produkcije v Sloveniji vednoveè, jasno pa je, da je dobrobitsodelujoèih �ivali velikokratogro�ena. Zakon tako nalagaodgovornemu na tovrstnemdogodku, da primerno poskrbi za

�ival in ji v èimveèji meri zmanj�atrpljenje. Èlen prepoveduje uporaboprosto�iveèih �ivalskih vrst zanastopanje ali prikazovanje vcirkusih in cirkusom podobnihprireditvah. Gre za nujno in izrednopomembno prepoved, kajti muèenjecirku�kih �ivali za zabavo ljudi jenekaj tako stra�nega in tragiènega,da bi se morala prepoved uveljaviti�e desetletja nazaj, ko so bili znani�kodljivi vplivi tovrstnega ravnanja z�ivalmi na njihov dobrobit.

15.èlen uvaja namesto prepovedispolne zlorabe �ivali, prepovedvsakr�nega spolnega dejanja med�ivaljo in èlovekom za zadovoljitevspolnih potreb slednjega. Z grozougotavljamo, da je zoofilija (tj.spolna zloraba �ivali) pogost pojav,predvsem v bolj odroènih predelih,hkrati pa praktièno ni zasleditisankcioniranja tovrstnegaostudnega vedenja. Èlenprepoveduje tudi preganjanje vnaravnem ali urbanem okolju �iveèih�ivali, obmetavanje s petardami alidrugimi pirotehniènimi sredstvi,obmetavanje s kamenjem alidrugimi predmeti, spodbujanjenapadalnosti �ivali do èloveka ali�ivali (razen za namen �olanja psovali uporabe slu�benih policijskih invoja�kih psov), dejavnost prodajepsov in maèk, ki ne izhajajo iz lastnevzreje nosilca dejavnosti ter tek�ivali, privezane na motornoprometno sredstvo.

Ena izmed pomembnej�ih novosti jetudi ureditev zakola. Predhodnoomamljanje je nujno pri vseh vrstahzakola, tudi obrednem (z izjemo, èegre za zakol perutnine, kuncev inzajcev izven klavnice za zasebnodomaèo porabo).

Ravno je dvignilo najveè prahu primuslimanski in judovski verskiskupnosti, katerih predstavnikitrdijo, da gre za neupravièen posegv pravico do veroizpovedi in tako �e

Kaj prina�ajo spremembezakona o za�èiti �ivali?

Zakon o za�èiti �ivali je po dolgih letih konèno do�ivel obse�nej�e spremembe. Teh �al nismodoèakali zaradi dolgoletnega prigovarjanja in �tevilnih argumentov borcev za pravice �ivali,temveè so posledica nujne prilagoditve domaèe zakonodaje pravnim aktom EU.


napovedujejo ustavno presojosporne doloèbe. Slovenija je pri tejdoloèbi uveljavila avtonomijo pripredpisovanju stro�jih pogojev zapredhodno omamljanje in tako topredpisala tudi za obredni zakol, nesamo za zakol, namenjenpridobivanju mesa ipd.

Vsi borci za pravice �ivali smoodloèno proti odvzemu �ivljenja, neglede na razlog, saj nam moralnopreprièanje veli, da pravica do�ivljenja pripada slehernemu �ivemubitju in bi morala biti poslediènoneodtuljiva. Kljub temu, pa �tejemoomenjeno doloèbo za pozitivno vsmislu zmanj�anja trpljenja �ivali, kiga te dokazano do�ivljajo pri zakolu.Upamo, da bo imelo ustavno sodi�èeenak pogled na doloèilo kotzakonodajalec in ga ne boderogiralo. V nasprotnem primeru jeraven pravne kulture pri naszaskrbljujoèe vpra�ljiva, kajtiorganizacije za za�èito �ivali rednonaletimo na zavrnitev na�ih zahtev,

saj lahko le redko doka�emo lastnipravni interes.

Po drugi strani nas zakon zopetspusti na trdna tla krute realnosti,kajti �e vedno je dovoljena usmrtitev�ivali za namen pridobivanja krzna inza namene "ohranjanja naravnegaravnovesja". O absurdnosti prvegapravzaprav ni veè vredno zgubljatienergije z navajanjem ne�tetihargumentov proti uporabljanju �ivaliza "modni izgled". Streljanjedoloèenih kvot �ivali, z namenomohranitve koncesije, pod pretvezonaravovarstvenih te�enj lovcev innjihove �elje po ohranjanjuravnovesja, pa je naravnostabsurdno in �aljivo do ljudi, ki jihvztrajno preprièujejo v to. Polegvsega se vme�a �e lovski lobi innjegov finanèni interes ter doda �eturistièni lov, ki v Sloveniji cveti (gremorda tudi tu za ohranjanjenaravnega ravnovesja?!) in vkaterem je dr�ava hitro prepoznalavelik potencial, medtem ko priohranjanju naravnih parkov tega

nikakor ne spredvidi. Zareszaskrbljujoèe in �alostno.

Èeprav se �tevilne organizacije,katerih mo�nost vpliva naspreminanje zakona bi morala bitibistveno veèja od le mo�nostikomentiranja èlenov na spletnemportalu, upravièeno prito�ujejo nadsprejetim zakonom, mu vendarle vveèini lahko priznamo korak na boljena podroèju za�èite �ivali. Stanje je,kljub spremembam, �e vedno zelodaleè od cilja za katerega si dnevnoprizadevamo borci za pravice �ivaliin vanj vlagamo svoj trud in èas.Dokler ne bo èlovek obèutil nekajempatije do soèloveka in �ivali ter sebo �e naprej dojemal kot superiornobitje, ki lahko na poti k svojim ciljem,pa naj bodo to poln �elodec ali pazaslu�ek, krati pravice vseh ostalih,bomo ostali na istem mestu, zakonpa le mrtva èrka na papirju.

Alenka Benèina


Naravna komunikacijas psi

Maike Maja Nowak je �olana psihologinja za �ivali in trenerka psov. Od leta 2001 vodi in�titutza pse v Berlinu (Dog Institut). Imenujejo jo tudi »�epetalka psom«, saj je opustila vse obièajnemetode vzgajanja psov, ki delujejo na principu nagrajevanja s pribolj�ki ali s prisilo ter stak�nim pogojevanjem naredijo iz psov stroje. »�epetanje psom« ni nikakr�na èarovnija,nasprotno � tak�na komunikacija s psi je nekaj povsem naravnega in vsak se je lahko nauèi.Maike Maja Nowak svoje izjemne izku�nje pri delu s psi in ljudmi opisuje v knjigi »Die mit demHund tanzt« (Ple�e s psi, op. prev.).

Maike Maja Nowak se jerodila leta 1961 vLeipzigu in je 19 letdelala kot uspe�na

kantavtorica. Po zdru�itvi obehNemèij je osvojila ruske odre zuglasbitvami pesmi MarineZwetajewas in za to prejela veènagrad.

Leta 1991 je odkrila rusko vasicoLipowka, odrezano od ostalecivilizacije, kjer ljudje �e �ivijo kotpred 100 leti. Naslednjih sedem let,ki jih je pre�ivela v Lipowki, jepopolnoma spremenilo njeno�ivljenje. Pridru�ilo se ji je desetprosto�iveèih psov, ki so se vednoznova vraèali k njej. Takrat �e nivedela, kak�en pomen bo poznejezanjo imelo �ivljenje skupaj s tropom psov, ki jih je vodil pes Vanja.

Leta 1997 se je Maike Maja Nowakvrnila v Nemèijo na dveletnogostovanje in leta 2000 zakljuèilasvojo kariero na odru. Psihièna

bolezen psa Viktorja jo je spodbudilak dopisnemu �tudiju psihologije psov.

Ustanovitev In�tituta za pse vBerlinu

Leto kasneje je Maike Maja Nowakodprla �olo za pse, Dog Institut, vBerlinu. V njem je naèin vodenjaruskega vodeèega psa Vanjeprenesla v svojo komunikacijo s psiin s tem opustila vse metode vzgojepsov, ki delujejo na principu dajanjapribolj�kov, uporabe sile alipogojevanje. Med svojim nadaljnjimdelom z veè kot 5000 psi je to oblikokomunikacije �e izbolj�ala. Tako jeuspe�na, da danes njene seminarjev berlinskem In�titutu za pseobiskujejo ljudje iz vse Nemèije insosednjih evropskih dr�av.

»Psi so najbolj�i uèitelji«, jepreprièana Maike Maja Nowak.Ljudem, ki �ivijo s psi �eli pokazati,kako lahko zgradijo pravi odnos dosvojih �tirino�nih prijateljev, v

katerem pes zaupa vodstvu èlovekain tako ne dvomi v svoje odloèitve.

Èlovek posnema vodeèega psa vtropu

Trenerka psov pojasnjuje, kako lahkosvojega psa vodimo tako, kot bi topoèel vodeèi pes: »Pogosto sivodenje napaèno predstavljamo, sajje v na�em èlove�kem podroèjudelovanja le malo pravih zgledov,kjer bi se ljudi vodilo po�teno, brezprisile in z najveèjo mero socialnosti.Trd ali diktatorski nastop ingospodovalnost veèkrat enaèimo zvodenjem in tako ravnamo tudi ssvojim psom, ali pa se vodenjusvojega psa izogibamo, saj takonoèemo ravnati z njim.«

Vodenje psa na naèin, kot to poènevodeèi pes v tropu in se od njegauèiti, je veliko bolj spro�èeno, kot siveèina ljudi predstavlja. To je hkratitudi re�itev za marsikatero te�avo vsporazumevanju in odnosu medèlovekom in psom. »Suveren vodeèi


pes ali spro�èena pasja mati nepotrebujeta niti zabavnih metod, dabi postala zanimiva, nitipodkupovanja s pribolj�ki alipogojevanja. Potrebujeta doberpogled, zmo�nost hitre presoje inodloèitve ter zaupanje tropa v njunokompetenco. Za to ni potrebno, dasmo osebnost rojena za vodenje. Tosploh ni povezano, saj sem sreèalalastnike psov, ki so npr. vodili svojepodjetje, pes pa jim je veselo 'skakalpo glavi'. Psi, s katerimi �ivimo,pogosto niso rojeni za vodenje,temveè negotovi in èisto obièajnoznaèaji, ki potrebujejo na�o za�èitoin vodenje. Vsak se lahko nauèinaèina, kako to posredovati svojemupsu in ni nikakr�na skrivnostnasposobnost.

DIVJI PSI

V svoji knjigi »Wanja und die wildenHunde« (Vanja in divji psi op. prev.)Maike Maja Nowak poroèa o svojihdo�ivetjih z Vanjo in njegovimtropom prosto�iveèih psov v Lipowki,ruski vasi, kjer je pre�ivela sedemlet, proè od moderne civilizacije.

Prvo sreèanje z Vanjo

Staljeni sneg je zdru�en z rekaminarastel v poplavo, ko je kmet sèolnom Maike Majo Nowak peljalskozi gozdove in polja do vasiLipowka, kjer si je kupila hi�o.Nenadoma se je v ledeni vodi pojavilplavajoèi pes z viseèimi uhlji. Veè koturo je sledil èolnu v razdalji pribli�nodvajset metrov. Ko so prispeli vLipowko, je skoèil na strmo obalnosteno in se otresel. Maja je bilaosupla ob pogledu na veliko, sne�nobelo �ival s èrnimi in rdeèerjavimilisami: »Kako èudovit pes!«

Zveèer je Maja spet videla psa, natravniku pred svojo hi�ko. Od kmetaje zvedela, da je to divji pes, ki �ivi vgozdu in je gotovo popadljiv. Psa jevedno videvala pred svojo hi�o. Èe joje �elel kdo obiskati, je pes renèal.Kmet Kolja je hotel psa ustreliti, kerse mu je zdel usekan. Maja pa jeimela pse rada, vendar je oklevalapri tem, ali naj psa vzame k sebi, kerje vedela, da zanj ne more skrbeti,saj je kot glasbenica veliko potovalana koncerte.

In vendar jo je pes s svojoneomajnostjo osvojil in kmalu mu jeodprla vrata svoje hi�e in svojega

srca. Prisotnost Vanje je pri va�kihpsih, ki so svobodno tekali naokrog,povzroèila nemir. Ker pa to na Vanjoni posebej vplivalo, so se psi kmalupomirili in sprejeli njegovonavzoènost. Vanja je Majo spremljalpovsod. »Èe sem stopila iz hi�ekak�ne babu�ke, se je Vanja priplazilk meni in komaj zadr�eval svojeveselje«, pripoveduje Maja v svojiknjigi. S smrèkom je dregal v mojedlani, mi polagal prednje tace naramena in me lizal po bradi. Èisto navseh slikah, kjer sva skupaj, je Vanjingobèek ali njegova cela glava namojem telesu, kar je zelo ganljivo.«

Anton in Bambino

Anton je bil prvi pes, ki se je pridru�ilVanji in Maji. Nekaj tednov za tem jeVanja prviè prespal noè v hi�i. Nanjegovem mestu zunaj je potemle�al in stra�il Anton. »Vanja jeoèitno na�el namestnika«, meniMaja.

Nekega dne mora Maja za tri dni vMoskvo urejati koncertne termine.Sosednjega kmeta Vasjo je zaprosila,naj v tem èasu poskrbi za Vanjo inAntona. Vanja �e ve za njen namenin se do nje priplazi s spodvitimrepom. Maja je zbegana: »Kako psurazlo�iti, da se spet vrnem in da gane zapu�èam za vedno?«

V Moskvi ob cesti Maja najde psa, kije shiran kot okostnjak. »Bambina«vzame s seboj v Lipowko.

Ko prispe v Lipowko, Vanje ne najde.Od soseda izve, da je Vanja v njeniodsotnosti podrl vrata skednja inpobegnil v gozd. Maja je zadovoljna,da Vanja �e vedno lahko �ivisamostojno in hkrati �alostna, kermisli, da ga ne bo nikoli veè videla.Bambino, ki je �e �ibek, sme v hi�o,medtem, ko Anton ostane zunaj nasvojem mestu. Maja utrujena oddolgega potovanja zaspi.

Zbudi jo pasje cviljenje: pred vrati jeVanja! »Od sreèe mi teèejo solze invsa sem iz sebe. Vr�em se na tla,Vanja pa poleg mene in crkljava se vnedogled. V tem trenutku si �elim,da mi ne bi bilo treba nikoli veè proè.

Vanja pouèuje Bambina

Bambino stopiclja okrog Vanje in sipomirjujoèe oblizuje gobèek. Vanjapreneha renèati. Bambino skoèi protiVanji, ta pa ga prestre�e v zraku inga s skoraj neopaznim udarcemodbije nazaj. Bambino posku�a vsemogoèe, da bi se Vanji pribli�al,vendar mu ta �e naprej postavljameje. Le ko mladi pes ostane narazdalji, mu Vanja ne namenjanobene pozornosti. Po kak�nihpetnajstih minutah se Bambino vdain se ule�e. »Tudi Vanja se potem

»Pri njej ni pribolj�kov, niti 'sedi' niti 'prostor'. Maja Nowak jenajbolj priznana nem�ka trenerka psov. (�) Zdi se, kot da je

konèno pri�el tolmaè in odpravil te�ave s sporazumevanju, ki jihimajo psi z ljudmi.« (èasopis Welt am Sonntag)


spro�èeno ule�e poleg mene na tla inpusti, da ga èoham po trebuhu.Naposled vsi trije zaspimo na tleh vskednju. Vanja in jaz le�iva drugpoleg drugega, Bambino pa zvit vkotu. Mislim si: Ubogi Bambino,upam, da se ne poèuti izkljuèen.Takrat �e nisem vedela, da je sredipomembnega postopka uèenja, ki gaje izvajal vodeèi pes Vanja.«

Laska

Nekega dne je Vanja izginil. Vpasjem tropu so vedno te�ave.»Prviè vidim, kako pomembno vlogoima Vanja kot vodeèi pes.«

Po �tirih dneh se Vanja vrne inspremlja ga èudovita psica pasmehusky iz sosednje vasi. »Laska jevelika obogatitev za majhen trop«,pi�e Maja. »V njeni blagosti je, èe jeto potrebno, tudi velika odloènost.Èe na primer Bambino pozabi naprimerno razdaljo in gre vsem na�ivce, se enostavno postavi predenjin ga pogleda. Bambino pa jo takojpopiha in se ule�e na varno mestopod hi�o ali pod napu�è. Ne opazim,da bi Laska naredila karkoli drugegakot to, da ga pogleda.«

Znaèilnosti Vanje kotvodeèega psa

»Vanja se vme�a le, ko je resniènopotrebno«, opisuje Maja. »Sicer palahko vsak od psov poène ali pusti,kar �eli. To je zame odkritje.« Majase spominja psice Berry, pasmefoksterier, s katero je odra�èala.Njen oèe jo je uril vsak dan: »Strogourjenje je privedlo do tega, da jepsièka mojega oèeta sicer ubogala,vendar se ga je bala in le redko jesama poiskala njegovo bli�ino.«

Vanja vodi svoj trop kar devetih psovneverjetno suvereno in tako skrbi,da vlada harmonija med psi.

Nazaj v Nemèijo: Viktor

Leta pozneje, ko je bila spet vNemèiji, je Maja vzela iz zaveti�èastarej�ega psa Viktorja. Viktor je bilpsihièno moten in poln strahov. Takoje Maja prièela dopisni �tudijpsihologije za pse na priznanemin�titutu. S pomoèjo vsega, kar se jenauèila od Vanje, je pomagalaViktorju, da je premagal svojestrahove in pustil za sabo sencesvoje preteklosti ter tako postalsreèen pes, z veseljem do �ivljenja.

Mala �ola pasje znanosti

Na koncu knjige »Vanja in divji psi«Maike Maja Nowak predstavi osnovenaravne komunikacije s psi vpoglavju Mala �ola pasje znanosti.Naèin, kako se psi med sabosporazumevajo in vzgajajo, jeprenesen na èloveka. Enostavnostsporazumevanja je naravnostgenialna, kajti: psi niso strojipogojevanja, ampak zelo socialnabitja. Ljudje se lahko z njimisporazumevamo v vseh situacijah �èe to storimo v pasjem jeziku.

V nadaljevanju predstavljamo nekajodlomkov iz »Male �ole pasjeznanosti« Maike Maje Nowak.

Vodenje

»Poglejmo si torej razloge, zakajdoloèen pes vodi trop:

- ker v veèini situacij ostane suverenin miren- ker po�ilja jasne, nedvoumnesignale- ker i�èe re�itve za izbolj�anjesituacije- ker pravoèasno prepozna nevarnesituacije- ker se smiselno odloèa- ker veèino odloèitev izvede

- ker za to stori èim manj, kot jemogoèePogosto smo razoèarani, ko nas pesne uboga, ker mislimo, da bi to moralstoriti �e zato, ker skrbimo zanj, mudajemo dom in ga imamo radi. Kaj odtega, kar psi prièakujejo od svojegavodje, mu lahko nudimo mi?«

Kako vzgajamo suverene pse?

»V sedmih letih, ki sem jih pre�ivelaz ruskim tropom psov in tudi obsvojem delu z veè kot pet tisoè psi,sem pri suverenih psih, ki so hoteliobna�anje drugega psa prekiniti,opazila predvsem naslednje naèineravnanja:

Najprej drugemu psu po�ljejo signaleprekinitve, kar pomeni, da gaopozarjajo, da neko ravnanje niza�eleno. To storijo na naslednjenaèine:

- s fiksiranjem pogleda- z renèanjem in lajanjem- z vihanjem nosu- z dvigom viseèih �ob- z nastavljanjem na pot

�ele ko so ta opozorila prezrta,sledijo dejanja prekinitve, karpomeni, da se ne�eleno obna�anjedrugega psa aktivno prekine. Naprimer:


- sunek- omejitev gibanja (drugemu psuodvzeti prostor ali mu doloèitiprostor, kjer naj ostane)- kratek ugriz brez uporabe zob- ugriz z rahlo uporabo zob- postaviti se nad psa (maksimalnoposredovanje)- ugriz v smrèek (le odrasel pesmladièu ali med mladièi)

(�) Tako lahko tudi vi za prekinitevuporabljate naslednje signale indejanja:

Prekinitveni signali:

- strog pogled- postaviti se na pot- opozorilni zvoki kot so »��«,»ssst«, »hej« (»ne« in »mir« nistaprimerna, ker ljudje v svoji govoricivse prehitro tudi desetkratzaklièemo »ne« ali »mir«, ne da bi setega zavedali).

Prekinitvena dejanja:

- sunek (pri majhnih psih z roko, priveèjih s stegnom ali kolenom;vedno le v prsni ko� ali ob strani,nikoli v glavo)- aktivna omejitev gibanja (psu ssvojim telesom odvzeti prostor alimu doloèiti prostor, kjer naj ostane)- rahel udarec (krc) z dvemaprstoma ob strani psa, ne na glavo- kratek u�èip s celo roko ob strani,ne na glavi- prijem za smrèek (le pri mladièih)- zagrabiti ko�o ob licih, dafiksiramo glavo (èe je pes èustvenotako nabit, da s èlovekom ne moreveè vzpostaviti kontakta); to nasvaruje pred ugrizom.«

Timing

� »Ko pes preneha s tem, kar�elimo, da prekine, je spetvzpostavljena harmonija, kar mulahko poka�ete s spro�èeno dr�otelesa, z nasmehom ali prijaznimpogledom. Pes ne sme dobiti vtisa,da je vajin odnos ogro�en, ampakmora razumeti, da je le doloèenonjegovo obna�anje tisto, ki naj gaspremeni. Sicer boste dolgoroèno taodnos dejansko ogrozili.«

Signal za prekinitev naj ne bokot »stra�ilna pi�tola«

»Metoda, ki uporablja pogojevanjekot prekinitveni signal, je zeloraz�irjena in gre tako, da se hrananastavi na tla. Ko se pes hrani,gospodar zaklièe »konec«, istoèasnopa vr�e trener ali trenerka verigopoleg psa. Ta metoda je razlo�enatako, da naj bi pes na ta naèinbesedo »konec« vedno prepoznalkot prekinitveni signal, istoèasno paverige ne bi povezoval zgospodarjem in tako do njega nerazvil strahu.

Predstavljajte si, da ste ravnospoznali novega partnerja oz.partnerko. �elite biti gotovi, da taoseba v prihodnje v vsaki situacijitakoj razume, ko vas nekaj v njenemobna�anju moti. Za to pooblastitemene. Stoevrski bankovec polo�imna gozdno pot, po kateri priteèeta sto osebo in se skrijem za drevo. Va�spremljevalec/ka se veselo skloni, dabi pobral/a najdeno. Vi histeriènozavpijete »Ne!« in jaz v istemtrenutku vr�em te�ko verigo vneposredno bli�ino te osebe. Vprihodnje zagotovo ne bo veè �elelapo tej poti in se bo vedno prestra�ila,ko boste rekli »Ne« (èe bo splohostala z vami).

»Znati reèi 'dovolj' je zelopomembno v na�em medsebojnemdru�enju. To je signal, ki nas varujepred tem, da nam ni potrebno udaritivedno, ko neèesa noèemo. Uporabaprekinitvenega signala zapogojevanje, kot je to opisano vprej�njih primerih, pa � gledano zvidika psa � ne ka�e nikakr�negasocialnega vedenja èloveka.

Situacijsko ravnanje s psinamesto nesmiselnih naèel

»Psov ne moremo voditi glede nasituacijo � to je med lastniki psovnepisano pravilo. Na primer: zgolj izprincipa se ustavimo na robniku inpustimo psa, da sedi in èaka, tudi kosemafor poka�e zeleno in daleènaokrog ni videti avtomobila. Brezpsa bi tu vendarle postopali tako, kotbi to storil vodeèi pes na potencialnonevarnem mestu: najprej bipogledali, poslu�ali, se odloèili inpotem postopali. Glede na situacijobi preèkali ali poèakali.

Zakaj skupaj s psom ne ravnamoenako? Za to potrebujemo samoprekinitveni signal, ki prepreèi, da bipes ob nevarnosti stekel èez cesto.Ko nevarnosti ni videti in sli�ati,lahko psa prav tako pustimo, dasteèe naprej in ni potrebno, da gaprisilimo k sedenju in èakanju. Taprimer lahko prenesete na vse�ivljenjske situacije. Va�eposredovanje je potrebno le takrat,ko je res nujno in ne le iz principa aliiz previdnosti. (�)

Potrebno je, da vam pes lahkozaupa, da veste, kaj poènete.«

Vir: Freiheit für Tiere, 3/2012,prevod: Gretta Miku� Fegic


Najprej se moramo vpra�ati,ali je na�a �ivljenjskasituacija dovolj stabilna, dabomo za psa skrbeli deset

do dvajset let. Bo vsak dan kdodoma, ki bo imel èas, da ga bo peljalna sprehod? Je va�e stanovanjedovolj veliko, da se bo pes v njemdobro poèutil? Boste poleg dnevnihstro�kov za hrano lahko plaèevalitudi visoke raèune za veterinarja?Imate koga, ki bo na va�ega psapazil v èasu, ko boste npr. vbolni�nici ali med dopustom? Imakdo od èlanov dru�ine alergijo napse?

Ko ste si odgovorili na ta vpra�anjain nabava psa �e vedno pride vpo�tev, je potrebno upo�tevati tudito, da so psi socialna bitja in so zatoves èas najraje poleg vas. Optimalnoje torej, èe je ves dan nekdo doma alida imate mo�nost psa vzeti s sebojna delo. Tudi planiranje poèitnic najbo prilagojeno �tirino�cem. Èe jemo�no, je najbolje, da ga vzamete sseboj, tako da va� �tirino�ec ne bopredolgo loèen od vas. Potovanje zletalom je zelo stresno in zatoneprimerno za pse.

Naslednje vpra�anje je, od kje vzetipsa. Trgovinam z �ivalmi se rajeizognite, kajti mladièi, ki jih tamponujajo, prena�ajo hude napore instres. Vsak nakup pa zaganja novo»produkcijo«. Tudi nakup od pasjegarejca je vpra�ljiv z vidika varstva�ivali. �al je veliko tak�nih, ki jim jebolj va�en posel kot dobrobit �ivali.Mladièe »masovno proizvajajo«,pasje matere zlorabljajo kot strojeza rojevanje in mladièe pogostoprehitro loèijo od matere.

Gotovo je najlep�e, èe psa izberete vzaveti�èu in tako enemu �ivemubitju podarite dom. Va�no je, da mu

daste èas, da se privadi na novookolje.

Vir: Freiheit für Tiere, 3/2012,prevod: Gretta Miku� Fegic

Na kaj moramo biti pozorni, predense odloèimo za psa?

Pes je zvest spremljevalec. Mnogi otroci si �elijo psa in svoje star�e sku�ajo preprièati, da jimga nabavijo. Seveda za otroke ni lep�ega, kot odra�èati s psom. In vendar naj bi dobropremislili, preden psa vzamemo, kajti to pomeni prevzeti odgovornost za vse pasje �ivljenje.�al veliko psov pristane v zaveti�èih ali ostanejo zapu�èeni, ker so njihovi lastnikpreobremenjeni ali se jim je situacija tako spremenila, da ga ne morejo veè obdr�ati. Kaj torejmoramo upo�tevati, preden se odloèimo za psa?


Ami 100% veganska hrana je brez konzervansov, bogata z vitamini, minerali inbeljakovinami. Èisti zobe in trenira mi�ice za �veèenje. Po poroèanju na�ih kupcev, jo

imajo maèke in psi zelo radi. Polnovredno hrano Ami maèka in Ami pes dobite v:

Trgovina K NARAVICelov�ka cesta 871000 Ljubljana

Telefon: 01/505 57 99031 681 426

Ali mora pes, ki ga uvr�èamov skupino mesojedih �ivali,obvezno jesti meso ali bozbolel, v kolikor ga hranimo

z brezmesno hrano? V strokovni inznanstveni literaturi skoraj tetematike ni, pi�e dr.sc. Damir �upèièv èasopisu Vegeterra.

Eno izmed redkih resnih raziskovanjje bilo izvr�eno v 33-tih dr�avahZdru�enih dr�av Amerike in Kanade,ki je v enem letu obsegaloprouèevanje 300 psov. Nekoliko veèkot polovica je bilo med lastniki psov�ensk, 167 psov je bilo èistokrvnihpasem ( najveè terierjev inretriverjev), 65,3 % psov je bilo celoveganov ( psi, ki poleg mesa nisojedli niti mleènih izdelkov, niti jajc),med tem, ko so bili drugivegetarijanci. Starost psov je bilarazlièna: okoli èetrtine v starosti dotreh let, èetrtina do �est let, èetrtinado devet let in èetrtina do devetnajstlet. Od vseh psov, jih je bilo 76 % vskupini dobrega do odliènegazdravja.

Pes v naravi ubija, ker se takoprehranjuje, in ker to dela sam, je tonaravno. Ko pa ima èlovek psa vsvoji hi�i in ga on hrani, je za njegovohrano nepotrebno ubiti kravo. Koèlovek kolje in ubija, je povsemenako, ali poje to meso on, ali z njimpostre�e prijateljem ali pa nahranisvoje hi�ne ljubljenèke.

�ivali, ki so se najmanj polivicosvoje �ivljenske dobe prehranjevalez vegetarijanko ali vegansko hrano,so bile v 85 % odliènega zdravja.Skoraj neverjetno se sli�i, da psi, kiso bili najmanj tri leta vegani alinajmanj �tiri leta vegetarijanci, nisoimeli zmanj�ane funkcije �èitnice,kar je pogosti pojav pri » normalno«hranjenih psih.

Vitamini in minerali

Na osnovi podatkov omenejenraziskave lahko ugotovimo, da so bilipsi , ki so bili vegetarijanci oz.vegani, zelo dobrega zdravja,redkeje so zbolevali celo v svojipozni starosti za boleznimi, ki sopogoste pri psih, ki jih hranijo zmesno hrano ( ko�ne in srènebolezni, artritis, hipotiroizem indruge).

Lahko predpostavljamo, da so bililastniki, ki so pse prehranjevali zzdravo hrano, nekadilci, veè so segibali in so �iveli v mirnemdru�inskem okolju, poleg tega pa sopsom dodajali vitamine in minerale,ki so jih priporoèali veterinarji neglede na zvrst hrane. Kolik�en jevpliv teh dejavnikov na zdravje psov,je potrebno �e potrditi, vendar jezagotovo, da poleg zdrave hranevplivajo na zdravje hi�negaljubljenèka.

Kot je bilo �e povedano, brez ozirana kak�en naèin se hi�ne �ivaliprehranjujejo, bi morale dobivativitaminsko- mineralne dodatke. Zatotudi vsa vegetarijanska oz. veganskahrana za pse in maèke vsebujedodane vitamine in minerale. V tujini�e dalj èasa prodajajo vegetarijanskooz. vegansko hrano za pse in maèke.Brez veèjih problemov je lahko pes zdomaèo hrano vegan, pri maèkah paje potrebno kot nadomestilo zamleko in jajca dodajati encime, ki jihprav tako vsebuje veganska hrana,ki se prodaja. Visoko kakovostnavegetarijanska ali veganska hranaza pse in muce je hrana blagovneznamke Ami in Yarrah.

Potrebno je razumeti in dojeti, da jepes zdrav in sreèen, tudi èe ne jemesa in èlovek bi moral dati enakopravico vsem �ivalim brez razlike.

Prevod èlanka, objavljenega dne8.2.2013 na spletni straniwww.prijatelji-zivotinja.org

Opomba: V Sloveniji se prodajajovegetarijanski izdelki italijanskeblagovne znamke Ami in nizozemskeblagovne znamke Yarrah, prav takoveganski izdelki znamke Schleckl .

Ali je lahko pes vegetarijanec?


Ali je bil razlog zaodloèitev, da se selite izmesta na pode�elje kerste vegetarijanka ali

obratno, da ste postalavegetarijanka �ele po tem, koste prihajali v stik z naravo in�ivalmi?�e od malih nog sem v stiku z�ivalmi in do njih sem vedno èutilaljubezen in potrebo po tem, da jihza�èitim, jim pomagam ter jimomogoèim njim primerno in dostojno�ivljenje. Kmalu sem se odpovedala�e u�ivanju mesa in rib, saj je mojenaèelo, da so �ivali moji najbolj�iprijatelji, jaz pa prijateljev ne jem.Razlog, da �ivimo izven mesta, je bilpredvsem ta, da je �e pred selitvijobila na�a �ivalska dru�èina precejvelika, zato smo iskali primernookolje bolj zanje, kot za naju spartnerjem. Imam pa izjemno sreèo,da sem na�la èloveka z enakiminazori, saj je sèasoma tudi on postalvegetarijanec. Moja hèi Neja jevegetarijanka od rojstva.

Va�a hèi je vegetarijanka odrojstva, ali ste se kdaj sreèali z»nasveti«, da to ni »zdravo«?Kako se na to odzivate ?Najina Neja je res �e od rojstvavegetarijanka. V èasu noseènostisem se sreèevala z oèitki, èe� da zanoseènice tak�en naèinprehranjevanja ni zdrav, da tudiotrok ne bo zdrav, da mu delam»�kodo« in podobno. Seveda jenajbolj skrbelo stare star�e, vendarso poèasi sprejeli na�o odloèitev, jepa res, da �e sedaj velikokrat sli�imood znancev, sorodnikov kak�neposmehljivke na raèun na�egavegetarijanstva. Mislim pa, da �esam pogled na veselo, zdravo inzadovoljno hèerkico, ki kar kipi odpozitivne energije, pove vse.

V èasu prehladov, gripe inpodobnega, je vrtec, kamorzahaja va�a hèi, skoraj prazen,va�a hèi pa �e ni nikoli manjkala.

Ali menite, da je njeno zdravjepovezano z njenimprehranjevanjem, z njenimnaèinom �ivljenja, ko jo obkro�atoliko razliènih �ivali?Preprièana sem, da je zdravje na�eNeje povezano s prehrano,predvsem pa z naèinom �ivljenja, sajje ves èas v naravi, obkro�ena s�tevilnimi �ivalmi, poleg od ku�kovin muc so pri nas tudi koze, ovèke,zajèki, koko�i, raèke, prepelièke,imama tudi mini pujsa. Pomaga prinjihovi oskrbi, pridobiva delovnenavade in spo�tovanje do vseh �ivihbitij. Kadar jo nekdo vpra�a, zakajne jé mesa, streli kot iz topa: »Zato,ker imam rada �ivali!«

Ali morda zaznavate, da sepoveèuje �tevilo otrok, bodisi vvrtcu ali va�i okolici, ali tudiodraslih, ki postajajovegetarijanci in drugaèe gledajona zdrav naèin �ivljenja, ali je to�e vedno to bolj nekaj»nenaravnega«, sploh v okolju,ki je predvsem kmetijsko inljudje redijo �ivali za svojo hrano(ali za prodajo)?

Tudi sami opa�amo, da se �tevilovegetarijancev iz dneva v danpoveèuje, prav tako razmi�ljanje ozdravi prehrani. �e vedno pa nasveliko ljudi ne razume, da imamotolik�no �tevilo �ivali na na�i malikmetiji le zato, da jim omogoèimolepo in dostojno �ivljenje do njihovenaravne smrti. To, da si medsebojnopolep�amo �ivljenje razume le

Kako se prepletata ljubezendo �ivali in vegetarijanstvo

Predstavljamo vam mlado èlanico na�ega dru�tva Aleksandro Mori, ki uresnièuje svoje sanje�iveti z dru�ino v naravi v okolici Lenarta. V njenem domu ji delajo dru�bo tudi �tevilne �ivali,ki jih je re�ila pred kruto usodo in jim tako omogoèila lep�e in dostojno �ivljenje.


malokdo Veèini je to sme�no, nampa je to v veselje in nas osreèuje.

Va� dom je tudi dom zapu�èenih�ivali. Od kdaj se vam je toprièelo dogajati in ali lahkoopi�ete od kod so pri�li va�izadnji tak�ni dru�inski prijatelji,tako rekoè dru�inski èlani.V na�em domu so predvsem �ivali, kiso bile re�ene pred kruto usodo. �ekot otrok sem èutila velikonaklonjenost do �ivali. Zaèelo se je shrèki, morskimi pra�ièki, ribicami,papagaji, dokler nisem obiskala azilaza zapu�èene �ivali in ponekajkratnem sprehajanju ku�kovdomov prinesla malega ku�ka,starega en mesec. Na vikendu semimela nekaj zajèkov, ki so kar hitroposkrbeli za svoj podmladek. Predensva se s partnerjem preselila nasvoje, sva �e imela �tevilèno �ivalskodru�ino (tri ku�ke iz zaveti�èa, odkoder je pri�la tudi na�a koza �pelca,prepelièke, zajèke, raèke, goske,�.)V zadnjih letih pa se je �tevilo�ivalskih èlanov �e dodatnopoveèalo. Tako nam sedaj dru�bodela kar pet ku�kov, nazadnje smodva re�ili celo z bosanskih ulic, ovèkeso dobile drugo prilo�nost, tudikozlièka sta bila re�ena predzakolom, ptièki, muce smo pripeljalikar z morja, kjer se jim ni pisalodobro, mini pujska, grlice,prepelice�. Skratka, prav vsakana�a �ival ima za seboj svojo�alostno zgodbo. Res je, da je z njimikar precej dela, predvsem pastro�kov za hrano, veterinarskestoritve, vèasih damo zanje celozadnji euro, za kar nam seveda ni�al, saj nam na�i prijatelji to vraèajoz veliko ljubezni. Odpovemo semarsièemu, saj �ivali ne moremopustiti samih, dopust je po navadiprecej kratek, denar pa velikokratgre bolj za njihove, kot na�epribolj�ke. Menimo, da je to na�eposlanstvo. Vsi smo ena velika,sreèna dru�inica.

Na fotografiji vidimo ljubezenmed va�o hèerko Nejo in dvemare�enima ku�koma iz BosneBenom in Julie, prav vidi se taneverjetna sreèa v oèeh. Kako jeto bilo ob rojstvu in kako je todanes ?Hèerka ima vse �ivali izjemno rada,lahko reèem, da je prav zaljubljenavanje. Posebno vez pa je vzpostavilas ku�ki, ki so njen prihod zelo leposprejeli. Malo pa je res bilo bojazni,saj so bili ku�ki prvi pri hi�i, ampak

ljubezni je pri nas dovolj tako za�ivali, kot otroke. Treba je raz�iritisvoje srce in vanj sprejeti tudi tiste,ki so najbolj nebogljeni inpotrebujejo veliko na�e ljubezni ��IVALI.

Aleksandra Mori verjame, da jenjeno poslanstvo tudi re�evanje

ubogih, nebogljenih bitij, zakatere se iz dneva v dan trudi injim pomaga po svojih najbolj�ihmoèeh.

Dita Kastelic


V povezavi s svojo prvoknjigo »Zakaj ne jemo�ivali« avtorica inilustratorka knjige »Vegan

iz ljubezni« na zelo razumljiv naèinprikazuje posledice, ki ga imau�ivanja mesa za �ivali, naravo(onesna�evanje okolja, gozdov,morij, podnebja) in ljudi (svetovnaprehrana). S kratkimi besedili,prilagojenimi otrokom, in s slikami,ki naredijo globok vtis na bralce, tudina vsakogar od nas, razlaga, da senaj tudi na drugih �ivljenjskihpodroèjih odloèamo etièno in zljubeznijo do �ivali na ta naèin, da nenosimo oblaèil iz krzna ali usnja in dane uporabljamo proizvodov, ki so bilitestirani na �ivalih, ne obiskujemo�ivalskih vrtov, cirkusov, prireditev zdelfini in akvarijev.

Zalo�ba priporoèa knjigo otrokomod 7. do 14. leta starosti. Privlaèneilustracije prav gotovo ustvarjajozelo dragocene prilo�nosti zapogovor s 7-letniki . Mno�icaobravnavanih tem in delomakompleksnih povezav nudi v knjigiinformacijsko obogatitev tudi zamladostnike in odrasle in hkratinagovarja glavo in srce.

V svoji novi knjigi »Vegan iz ljubezni« Ruby Roth svoje mlade bralce seznanja z naèinom�ivljenja, v katerem je veliko ljubezni in soèutja, in kako lahko pomagamo �ivalim, naravi inljudem po vsem svetu.

Vegan iz ljubezni

Knjiga Vegan iz ljubezni


Najpomembnej�a vpra�anja inodgovori

Mnogi otroci ne marajo mesa. Ali jimenostavno ni v�eè njegov okus ali paso izvedeli, da je ko�èek mesa nanjihovem kro�niku nekoè bila �ival inga zato noèejo jesti. V nekaterihdru�inah so star�i vegetarijanci,zato �elijo tudi svoje otrokeprehranjevati brez mesa.

Na kaj moramo biti pozorni privegetarijanski prehrani otrok?

Vegetarijanska prehrana je vglavnem priporoèljiva za vsestarostne skupine. Poleg etiènih inekolo�kih prednosti brezmesnahrana prina�a tudi veliko prednostiza zdravje. �tudije po vsem svetu sopokazale, da imajo vegetarijancizmanj�ano nevarnost, da zbolijo naprimer za sladkorno boleznijo,osteoporozo, srèno-�ilnimiboleznimi, rakom, revmo, protinom,itd. Celo �ivljenjska doba je dalj�akot pri tistih, ki se prehranjujejo zme�ano hrano. Pri otrocih so namreèv zadnjih desetletjih dramatiènoporasle bolezni, povezane s

prehrano! �tevilo otrok s prevelikotelesno te�o nara�èa, sladkornobolezen diagnosticirajo �e v otro�kidobi. Tudi spremembe na o�ilju so,kot dokazuje ena od ameri�kih�tudij, ugotovili �e pri 70 % otrok. Tatveganja lahko prepreèimo zvegetarijansko prehrano.

Ali zadostuje, da enostavnoizpustimo meso z jedilnika?

Predpogoj za zdravo vegetarijanskoprehrano je - in to velja za vseoblike prehrane � uravnote�enasestava �ivil. Pri prehrani otrok jepotrebno dodatno upo�tevati, daimajo veliko vi�jo potrebo po energijikot odrasli in da potrebujejo znatnoveè kalcija, vitamina D in vitamina C.V dobi rasti je povi�ana tudi potrebapo mikro hranilih kot na primer po�elezu, cinku in folni kislini.

Najnovej�e znanstvene �tudijedokazujejo, da so otroci, ki seprehranjujejo vegetarijansko, dobropreskrbljeni s hranili. Ena odnacionalnih �tudij v Veliki Britaniji jecelo pokazala, da je prehranjevalnivzorec otrok z vegetarijansko

prehrano veliko bolje ocenjen kottistih vrstnikov, ki se prehranjujejo zmesno hrano � �e posebej z oziromna kvaliteto in kolièino zau�itemastne hrane, holesterola,ogljikovih hidratov in natrija.

Moramo biti star�i strokovnjakina podroèju prehrane, èe�elimo, da bomo pravilno

ravnali?

Ne. Pri uravnote�eni vegetarijanskiprehrani ( pri kateri poleg rastlinskehrane zau�ijemo tudi mleèneproizvode in jajca), ni nobenegaproblema, saj otrok prejme zadostnokolièino �ivljenjsko pomembnihhranil.

Kaj konkretno pri kuhi pomenivegetarijanska prehrana za

otroke?

Med tednom naj se izmenjujejokrompir, ri�, rezanci in stroènice terprav tako razliène vrste zelenjave.Pri tem se lahko ravnate po barvahna semaforju: izmenièno u�ivamordeèo zelenjavo, kot na primer rdeèopeso ali korenje, zeleno zelenjavo

Vegetarijanskaprehrana za otroke

in mladostnike


MLADI IN VEGETARIJANSTVOkot je �pinaèa, blitva, fi�ol, grah, inrumeno oziroma svetlo zelenjavo kotna primer pastinak, hokaido buèke,zeleno itd. To nam daje dobrokombinacijo razliènih vitaminov,mineralov in elementov v sledovih.Solata in sve�e sadje naj bostapogosto na jedilniku, prav takoore�ki, ki vsebujejo kakovostnebeljakovine in tudi elemente vsledovih, kot na primer zadostnokolièino cinka.

Bodite pozorni tudi na visokovrednarastlinska olja, saj je z njimi danazadostna oskrba z omega - 3 �ma�èobnimi kislinami. Laneno olje inkonopljino olje vsebujeta velikoomega -3- ma�èobnih kislin. Tudiorehovo olje, olje oljne ogr�èice inolje iz p�eniènih kalèkov se odlikujejoz ugodnim razmerjem med omega �6 in omega � 3 � ma�èobnimikislinami. Sicer pa so pomembneomega -3- kisline tudi v zeleni listnatizelenjavi, ore�kih in lanenemsemenu. Na�i mo�gani potrebujejoesencialne ma�èobne kisline inveèkrat nenasièene ma�èobe, saj je60% mo�ganov iz razliènihma�èobnih substanc. Vemo, dama�èoba ni enaka ma�èobi:previsoka ponudba nasièenihma�èobnih kislin, ki so prisotne v�ivalskih proizvodih (meso in mleèniizdelki), lahko mo�ganom celo�koduje. Visoko vredna rastlinskaolja pa so hrana za mo�gane.V zimskih mesecih mnogi zdravnikipriporoèajo u�ivanje vitamina D in topri vseh oblikah prehranjevanja.Pomanjkanje vitamina D je zeloraz�irjeno, kajti hrana vsebuje vglavnem zelo malo vitamina D. Medrastlinsko hrano je omembe vrednakolièina vitamina D v avokadu in�ampinjonih.

Ali je veganska prehrana priotrocih sploh mogoèa?

Vegansko prehranjevanje otrok(torej zgolj rastlinsko) zahteva odstar�ev obse�no poznavanjeprehranskih vpra�anj. �e posebejmoramo paziti, da s hrano dovajamozadostno kolièino beljakovin, �eleza,cinka, kalcija, vitamina D, vitamina B2 in vitamina B 12. Hrana mora bitiskrbno sestavljena s in z velikoznanja. Kombinirati moramo naprimer �itarice in stroènice, da jeoskrba z beljakovinami optimalna,na primer leèo z vlivanci ali fi�olovoenolonènico s koruzo. Veèinaprehranskih strokovnjakov in


zdravnikov pri veganski prehraniotrok priporoèa dodajanjepreparatov vitamina B 12.

Kak�ne so alternative priintoleranci na mleko in pri

alergijah?

Namesto kravjega mleka lahkouporabljamo kokosovo mleko, sojin,ri�ev, ovseni in mandljev napitek alisojin jogurt. Ti proizvodi ne pokrivajopotreb po hranilih kot so beljakovineali kalcij.

Da pokrijemo prehranske potrebeotrok ali mladostnikov v rastnemobdobju, moramo polagati pozornostna zelenjavo, bogato s kalcijem(zelena listnata zelenjava kot je�pinaèa, brokoli, koromaè), sezam,ore�ki, stroènice (leèa, grah, fi�ol,èièerika, soja), amarant, kvinoja,tofu, sojino meso ali s kalcijemobogateno sojino mleko.

Potrebo po kalciju lahko brez te�avpokrijemo s krompirjem, stroènicamiin �itaricami. Èe rastlinskebeljakovine kombiniramo, na primerstroènice s koruzo ali stroènice z�itaricami ali kruhom, lahko s temdose�emo zadostno oskrbo z visokovrednimi beljakovinami.

Ali vsebuje rastlinska hranadovolj �eleza?

Rastlinska hrana, na primerpolnozrnate �itarice, ovseni kosmièi,stroènice, sojini proizvodi, zelenalistnata zelenjava, kot tudi grah alibrokoli, vsebujejo delno veè �elezakot meso ali mleko. Èeprav telo izrastlinskih �ivil te�je sprejema�elezo, to èrpanje poveèa vitamin C.Nasvet: V solatni preliv damo nekajlimoninega soka ali ob jedi popijemokozarec pomaranènega soka. Topoveèa sprejemanje �eleza iz hrane.

Dokument o stali�èu Ameri�kedru�be prehranskih znanstvenikovADA in Zveze kanadskih prehranskihznanstvenikov (Dietetians odCanada, DC).

Moj otrok ne mara sadja � kajnarediti?

Pri otrocih, ki na marajo sadja, jeskrajni èas, da preizkusimo miksanesadne napitke, imenovane »smutiji«!Smutiji (smoothies) so sadje, ki ga nitreba gristi: sadje piriramo vme�alcu in dodamo nekaj soka ali

To tekne tudi otrokom, ki ne marajo sadja: smutiji niso le okusni, sotudi vitaminske bombe � �e bolj zdravi od navadnih sadnih sokov!

Raziskave so dokazale, da otroci pojedo dvakrat veè sadja inzelenjave, èe to ponudimo narezano na majhne gri�ljaje.

Ljubezen do zelenjave lahko vzbudimo tudi z lastnomajhno gredico.


vode. Smutiji so ne le odliènegaokusa, so tudi prave vitaminskebombe � �e bolj zdravi od navadnihsadnih sokov! Pomembno: Popripravi jih moramo takoj popiti, dane pride do ne�elenih izgubvitaminov! Smutiju iz banan, jagodali iz malin in vanilije, se ne bo mogelzoperstaviti nobeden otrok

Pomembno: Po mo�nostiuporabljajte bio sadje in pirirajteneolupljeno sadje, ko gre za jabolkaali hru�ke, saj so v lupini mnogepomembne rastlinske snovi!

Smutiji so neverjetno vsestranski: izmiksa s sadjem in sojinim alikokosovim mlekom dobimo okusennapitek. Èe prime�ate �e ovsenekosmièe ali amarantove kokice, iztega nastane visoko vreden obrok.Obstajajo tudi okusne kombinacije izrazliènega sadja in zelenjave, naprimer hru�ka s korenjem ali jabolkos kumarico. Na internetu najdete nastotine receptov za smutije;obstajajo tudi mnoge knjige s temirecepti.. Morda lahko svoje otrokenavdu�ite za zelene smutije, kot naprimer peter�ilj z ananasovim sokomali hru�ke z zeleno solato. Osnovnopravilo za zelene smutije je: 60%sadja in 40% zelenih listov ali divjihzeli�è. Kvaliteten me�alec enostavnozmelje vse sestavine in tako dobismuti kremasto obliko ter je lahkoprebavljiv. Èe vsak dan pripravljatesmutije, se izplaèa nabaviti Power-mikser.

Kak�ne nasvete nam lahkodaste za otroke, ki ne marajo

zelenjave?

Pri otrocih, ki ne marajo zelenjave,lahko s surovo zelenjavo velikodose�emo, èe otroka pritegnemo, daskupaj z nami pomaga oblikovatirazliène figurice iz nje bio kumaric:lahko oblikujete lunice, zvezde alikronice. Ponudite pisane rezance izpaprike.. Iz bio korenèka aliRaziskave so dokazale, da otrocipojedo veliko veè sadja in zelenjave,èe to ponudimo narezano na majhnegri�ljaje.

Pri kuhanju zelenjave pomaga malcedomi�ljije. Zelenjavo pripravimovsakiè malo drugaèe, enkratpirirano, drugiè drobno naribano vjuhi, v omaki ali jo skrijemo vzelenjavni torti. Tudi ime naredisvoje. Zelenjavna juha naj bovikin�ki lonec; dvakrat bolj�a bo.

Zelenjavo dodajte v zavitek, vlistnato testo, v rezance ali jopanirajte. Vedno je dobrodo�la domapripravljena hitra hrana - fast foodin finger food: kruhki iz polnovrednemoke oblo�eni po lastnem okusu ssolato, paradi�nikom, kumarico,zelenjavno pa�teto ali zelenjavnihamburgerji s salso in omako izavokada. � Tak�en hamburger spraviv dobro voljo celo najstnike.

Prvo pravilo, èe star�i kuhajozelenjavo za otroke, naj bo: niè nasilo! Nasvet: z lastno majhnozelenjavno gredico na vrtu ali nabalkonu lahko vzbudimo ljubezen dozelenjave!

Kaj naj naredim, èe moj otroknenadoma �eli jesti klobaso ali

meso?

Vsak otrok razume, da je klobasa, kije v tako lepem ovitku, nekoè bilamajhen telièek, ki je bil ob velikemtrpljenju umorjen v klavnici. Mnogiotroci pred svojimi prijateljisamozavestno zastopajo svojestali�èe, da iz lastnega preprièanjanoèejo jesti �ivali.

Toda vèasih lahko nastopi obdobje, vkaterem se otroci poèutijo odrinjene,èe pri dru�enju ob �aru polo�ijo nare�etko svojo vegetarijanskoklobaso, medtem, ko si vsi drugipeèejo zrezek. Da bi se poèutili enakidrugim, jedo meso kot oni.. Morda pase otrok ali mladostnik upiradoloèenemu vedenju star�ev in natona ta naèin izra�a svoj protest, da bosedaj � drugaèe kot njegovi star�i �brezpogojno jedel meso, enostavnozato, da dela obratno kot star�i. Vtem primeru naj star�i skrbnospremljajo otroke v njihovemosebnem razvojnem procesu. Nimavelikega smisla fanatièno vztrajatipri doloèenem naèinuprehranjevanja ali celo otrokuprepovedati jesti meso. Prej kot slejbo otrok pridobil lastne izku�nje inizbral naèin prehrane, ki muodgovarja.

Argumenti za veganske otroke

� �ivali so na�i prijatelji. Èe nebi pojedel svojega psièka, zakajbi potem pojedel koko�ko alitelièka?

� �ivali morajo prena�atinepredstavljivo trpljenje vmno�ièni �ivinoreji, pri

prevozih in v klavnici.Vegetarijanski naèinprehranjevanja je torej aktivnovarovanje �ivali.

� Veèina �ivali, ki pristane nakro�niku, so �e mladièki:pi�èance zakoljejo v starosti od 5do 7 tednov; gosi, jagenjèke,pujske in telièke v starosti 6mesecev.

� Vsak vegetarijanec v svojem�ivljenju re�i �ivljenje prekotisoè �ivalim: 4 kravam alitelièkom, 4 ovèkam, 12 goskam,37 raèkam, 46 puranom, 48pujskom, 945 pi�èancem,ne�tetim ribam in drugimmorskim �ivalim.

� Dnevno zaradi lakote umre100.000 ljudi, medtem ko slu�i50 procentov svetovnegapridelka �ita in okrog 90procentov svetovnega pridelkasoje za prehrano �ivali vmno�ièni �ivinoreji. Jean Ziegler,posebni dopisnik Organizacijezdru�enih narodov za èlovekovepravice do hrane, pi�e:»Svetovno kmetijstvo bi lahkobrez te�av prehranilo 12milijonov ljudi. To pomeni, da jeotrok, ki umre zaradi lakote,umorjen.«

� Proizvodnja mesa od�irade�evni gozd. V Ju�ni Amerikije bilo v zadnjih 40-ih letihposekanih 40 procentovde�evnega gozda za pa�nike aliza pridelavo krme za �ivali.

� Mno�ièna �ivinoreja je enanajveèjih porabnikov vode:20.000 litrov vode porabimo zapridelavo 1 kilograma mesa.

� Prehranjevanje z mesom�koduje okolju in podnebjuter vodi do onesna�evanjazraka, podtalnice in tal.Prehranjevanje z mesompovzroèa skoraj 40 procentovveè toplogrednih plinov kot vsiavtomobili, tovornjaki in letalana svetu.

Mnogi otroci in mladostniki tudi predsvojimi prijatelji samozavestnozastopajo svoje stali�èe, da izsvojega preprièanja noèejo jesti�ivali.

Vir: Freiheit fuer Tiere, 1/2013prevedla Blanka Prezelj


�vicarski zdravnik priporoèavegansko prehrano

�vicarski zdravnik dr. med. Ernst Walter Henrich se �e mnogo let prehranjuje vegansko, pravtako pa tudi njegov pes Felix, ki bo letos star �e 20 let.

Henrich je �tudiral medicinoin leta 1986 doktoriral namedicinski fakulteti vKölnu. Svoje izobra�evanje

je nadaljeval na podroèju naravnegazdravilstva v Kölnu in leta 1988 muje zdravni�ka zbornica ÄrztekammerWestfalen-Lippe izdala dovoljenje zaizvajanje postopkov naravnegazdravilstva. Specializiral se je napodroèju preventivne skrbi zazdravje � posebno zdraveprehrane in zdrave nege ko�e. �eveè let vodi izobra�evalne seminarjez omenjenih podroèij.

Zakaj kot zdravnik priporoèateljudem vegansko prehrano?Znanstvene �tudije potrjujejo, da jepravilno uravnote�ena rastlinskaprehrana najbolj zdrava prehrana zavse starostne skupine, brez izjeme.Eden najbolj spo�tovanihstrokovnjakov v prehranski znanosti,profesor dr. T. Colin Campbell jenapisal knjigo Kitajska �tudija, vkaterem lahko najdete znanstvenadejstva o veganski prehrani inrazlage zakaj je veganska dieta odvseh najbolj zdrava prehrana.

Ali so zdravniki uradne medicinestrokovnjaki za prehrano?Dobijo na medicinskihfakultetah dovolj znanja oprehrani? Kje ste vi dobili znanjeo prehrani, da ste se odloèilipostati vegan?Ne, medicinski zdravniki nimajoznanja o prehrani in jih ne zanimaprehrana njihovih pacientov.Obièajno so doktorji medicinestrokovnjaki za zdravljenje bolezni zzdravili, toda premalo pozornostiposveèajo preventivnim ukrepom,kamor spada zdrav �ivljenjski stil alizdrava prehrana. Oni slu�ijo denar zzdravljenjem bolnih ljudi. Zdraviljudje jim ne prina�ajo dohodkov.Znanje o prehrani sem pridobil spreuèevanjem znanstvenih �tudij opovezavi prehrane in zdravja. In te�tudije so jasne: uravnote�ena

rastlinska prehrana je od vsehnajbolj zdrava prehranska dieta.

Ljudje ne vedo komu verjeti:nekaterim veganskimzdravnikom, Svetovnizdravstveni organizaciji aliministrstvu za zdravje.Vlade in uradne nutricionistièneorganizacije priporoèajo u�ivanjemleka in mesa. To je zato, ker ima�ivalska industrija veliko denarja inposledièno ogromno vpliva. Njihovilobisti so v vladah in uradnihnutricionistiènih organizacijah. Inveèina »znanstvenikov« znotraj tehorganizacij plaèuje �ivalskaindustrija. Zgradili so legalni sistemkorupcije, v katerega je vkljuèenihveliko ljudi, ki sprejemajo odloèitvena ravni dr�ave. Ti ljudje ne �elijoizgubiti finanènih zaslu�kov oz.podkupnin od �ivalske industrije.Celoten sistem legalne korupcije jeopisan tudi v knjigi Kitajska �tudija.Tako vedno veè ljudi zboleva zaradikroniènih bolezni kot so rak,srèno�ilne bolezni, visok krvni tlak,diabetes, Alzheimerjeva bolezen,demenca� Ti ljudje trpijo,medicinska in farmacevtskaindustrija pa slu�ita denar na raèunzdravljenja teh bolezni. Prosim,zavedajte se, da uradna medicina infarmacija v praktièno nobenemprimeru ne moreta pozdravitikroniènih bolezni, ampak zgoljobdr�ita trpeèe ljudi pri �ivljenju, kido smrti zgolj vegetirajo. To jesramota.

Obstajajo knjige o zdravnikih, kiso prejemali podkupnine odfarmacevtskih dru�b, znamenom poveèanja prodajezdravil. Je mo�no, da zdravnikiprejemajo podkupnine tudi odmesnih oz. �ivinorejskih lobijev?Ne, to ne bi imelo nobenega smisla.Zakaj bi to storili? Ljudje imajo radimeso, jajca in mleko, tako da nipotrebno, da jim tak�no hranopromovirajo �e medicinski zdravniki.

Èe bi bili vi minister za zdravje v�vici, kaj bi spremenili?Informiral bi ljudi o �tevilnihprednostih uravnote�ene rastlinskeprehrane. Otroci bi se v �olah uèili,da je zdrava prehrana najbolj�izaèetek za zdravo, uspe�no inzadovoljno �ivljenje. Prekinil bi zdr�avnimi subvencijami za meso,mleko in jajca. Uvedel bi zelo visokedavke na vse proizvode �ivalskegaizvora. Ko bi se veè kot 50% ljudistrinjalo s tak�nimi ukrepi, biprepovedal prodajo vseh �ivalskihproizvodov.

Veliko ljudi meni, da v rastlinskihrani ni dovolj vitaminov,beljakovin�, da so vegani nemorejo opravljati fiziènih delzaradi pomanjkanja energije.Mo�ne so samo tri razlage: Ali imajoti ljudje pomanjkanje znanja ali sopodlegli manipulaciji propagande�ivalske industrije ali pa so del�ivalske industrije. Mnogi odnajbolj�ih �portnikov vseh èasov sobili vegani: Carl Lewis, MartinaNavratilova, najbolj�i triatlonci nasvetu in najmoènej�i Nemec PatrikBaboumian, èe vam navedem samonekaj primerov.

Zdravnik dr. Ernst WalterHenrich: »Postanite vegani!«


V Sloveniji velja skoraj za zloèin,èe star�i vzgajajo otroka zvegansko hrano. Ti otroci nedobivajo veganske hrane vvrtcih, �olah� Kak�na jesituacija v �vici?V na�i dr�avi je enaka situacijazaradi velikega vpliva in propagande�ivalske industrije. Toda potrebno jepriznati, da veganska prehrana niavtomatièno zdrava in mnogiveganci pri tem gre�ijo. Pomembnoje, da izberemo zdravo veganskohrano in ne nezdravo kot denimosladkarije, peciva, sladkane pijaèe,predelane �itarice� In priporoèamjemanje vitamina B12 kot dodatek,kajti v industrijskih de�elah imajoverjetno samo �ivalski proizvodidovolj tega vitamina. Èe rastlinelahko rastejo v zdravi zemlji z velikovitamina B12, ki ga proizvajajobakterije, potem ima tak�nazelenjava lahko dovolj vitamina B12.

Kaj so ostale prednosti u�ivanjaveganske prehrane?Vsak dan zaradi lakote umre 43 tisoèotrok, medtem ko mesna in mleènaindustrija porabita pribli�no 50odstotkov svetovne proizvodnje �itain pribli�no 90 odstotkov soje zakrmo farmskih �ivali! To je absurdno,�kandalozno in neopravièljivaporaba virov, da hranimo zrastlinami �ivali in nato proizvajamonezdravo meso, jajca ter mleèneproizvode za bogate dr�ave. JeanZiegler, posebni dopisnik izZdru�enih narodov, ki pokrivapodroèje èlovekovih pravic do hrane,je zapisal: »Svetovno kmetijstvo bilahko brez problema pridelalo hranoza 12 milijard ljudi. Zato je vsakasmrt otroka zaradi lakote, umor.«

�tevilni filmi (javni in skrivniposnetki) iz klavnic po vsemsvetu prikazujejo, ne samo, daso �ivali izpostavljeneneizogibnemu terorju inmuèenju v �ivalskih tovarnah inklavnicah, paè pogosto tudinamenskemu muèenjuklavni�kih delavcev, ki seiz�ivljajo nad �ivalmi zekstremnimi sadistiènimimetodami.Mene kot zdravnika s strokovnimznanjem v psihologiji in psihiatrijitak�ne ekstremne krutosti do �ivali vklavnicah pravzaprav nepreseneèajo. Ko sem ocenil �tevilnedokumentarne filme, se klavnice

zdijo idealno mesto za iz�ivljanjesadistiènih in blaznih perverznosti(skoraj v vseh primerihnekaznovano). Vsak potro�nik�ivalskih proizvodov bi se moralzavedati tega, da daje pooblastila zatak�ne krutosti. Mimogrede, kravemlekarice in koko�i nesnice sobrutalno umorjene v istih klavnicah,potem ko ne morejo veè iz njihiztisniti profita. Zato je odveè reèi, dani etiène razlike med potro�njomesa, mleka in jajc. Vsak potro�nik �vsak dan pred blagajno � se odloèaali bo podpiral in povzroèal tak�nokruto izkori�èanje in brezmejnotrpljenje ter ubijanje �ivali.

Kaj pa vpliv mno�iène �ivinorejena klimatske spremembe?V nedavni �tudiji uglednega in�titutaWorld Watch, sta avtorja Goodlandin Anhang pri�la do zakljuèka, da veèkot 51 odstotkov toplogrednih plinov

prihaja iz mno�iène �ivinoreje. Takoje potro�nja mesa, mleka in mleènihproizvodov daleè najveèji razlog zaklimatske spremembe. Brezspremembe prehranjevalnih navad vvegansko dieto sploh ne obstajajomo�nosti, da bi se izognili klimatskikatastrofi.

Zato je moje priporoèilo: postanitevegani. Je preprosto. Samospremenite navade. To je najboljuèinkovita metoda, s kateronaredimo najbolj pomembenprispevek za klimo, okolje, �ivali,ljudi in prispevamo k svojemulastnemu zdravju na miroljubennaèin.

Damjan LikarVir: revija Ona, februar 2013

Njegov 20 letni pes Bruno se prehranjuje samo zvegansko prehrano.


Savina na svoji spletni stranipriporoèa super�ivila, ki so vsa

rastlinska

Èeprav je Savina v javnosti zelokritièna do veganske prehrane, pana svoji spletni strani priporoèa veèkot 60 super�ivil, ki so, zanimivo, vsarastlinskega izvora. »Trenutnoznanost pozna veè kot tisoèvitaminov, mineralov, polisaharidov,encimov, antioksidantov, osnovnihaminokislin, ma�èobnih kislin, dobrihma�èob, ma�èobnih kislin, proteinovin dobrih ogljikovih hidratov.Super�ivila vam garantirajo, dadobite v telo dovolj hranljivihsestavin za zdravo delovanje,«pojasnjuje Savina, ki med super�ivilini uvrstila niti enega �ivila�ivalskega izvora.

Dr. Kov�e: »Sodobna znanost jejasna: rastlinska hrana je zaèloveka najbolj primerna.«

Svoj pogled na izjave Savine Atai jepredstavil tudi dr. Matja� Kov�e,samostojni raziskovalec, ki jeuvodoma citiral besede znanegaveganskega ameri�kega zdravnikadr. McDougalla: »Ljudje radi sli�ijodobre novice o svojih slabihrazvadah.« Po besedah dr. Kov�eta,biologi poznajo �e veè kot 4700razliènih vrst sesalcev, in vsaka vrstaima drugaèno in unikatno sestavohormonov. »Absurdno je prièakovati, da je mo�no brezposledic kar tako me�ati hormonemed razliènimi vrstami. Vsakdo, kiresnièno pozna vsaj osnovedelovanja hormonskega sistema, veda gre, v primerjavi z ostalimitelesnimi procesi, za relativnopoèasne spremembe (recimo rast,

ipd.) in poleg tega, soodvisnostrazliènih faktorjev.« In naprej: »Boljkot nepreverjene trditve t.i.strokovnjakov za staranje, ki so vsiveèinoma relativno mladi, jesmiselno slediti znanstvenimodkritjem, ki sledijo raziskavam nakonkretnih populacijah. Vsakstar(ej�i) vegan, ovraèa tak�neabsurdne trditve.« Kov�e je zelokritièen tudi do razliènih diet, kipreplavljajo slovensko tr�i�èe: »Pravtako je bolj smiselno kot vsake tolikoèasa promovirati novo tr�no ni�o in znjo povezano dieto, se raje vpra�atikatera je dieta oz. prehrana èlove�kevrste. Tako kot ima, brez izjeme,vsaka �ivalska vrsta specifièen naèinprehranjevanja glede na naravnepogoje, ki ji omogoèajo pre�ivetje,velja povsem enako tudi za na�o,torej èlove�ko vrsto. Le zakaj bi bililjudje izjema. Sodobna neodvisnaznanost, ki jo med drugimpredstavljajo svetovno priznani in vpraksi izjemno uspe�ni zdravniki kot

so Dr. John McDougall, Dr. NealBernard, Dr. Caldwell Esselstyn inpriznani nutricionist Dr. T. ColinCampbell, ne dvomi o tem, da je zaèloveka najbolj naravna in primernahrana, osnovana na izkljuènorastlinski osnovi, z relativnomajhnim kalorijskim dele�emma�èob in beljakovin, ter poslediènovelikim kalorijskim dele�emogljikovih hidratov.�

Alja Dimic: »Rastlinskaprehrana v nas vzpostavlja

normalno hormonskoravnovesje.«

Alja Dimic, certificirana prehranskaterapevtka, èlanica ameri�keprehranske organizacije (ANA -American Nutrition Association) vLjubljani vodi center prehransketerapije. »Ljudem, ki pridejo v na�Center prehranske terapije,svetujemo terapijo in prehrano gledena njihove te�ave, spol in starost,

Je veganska hrana najbolj�aza hormonsko ravnovesje?

Na facebooku je zaslediti vedno veè ogorèenih odzivov ljudi na izjave Savine Atai v medijih.Diana Vlahiniè je denimo zapisala: »Skrajni èas bi �e bil, da ljudje prevzamejo odgovornost zavse besede, ki jih izreèejo medijem in z njimi vplivajo na javnost. Ena od njih je v zadnjem èasuzagotovo Savina Atai, kajti toliko zavajanja, neresnic in manipulacije, kot sem jo prebrala iznjenih intervjujev v zadnjem èasu na temo vegetarijanstva/veganstva, nisem v slovenskihmedijih zasledila praktièno �e od nikogar. Ne samo, da s svojimi besedami negira stali�èanajveèjih prehranskih organizacij na svetu (ki so jasna: vegetarijanska in veganska prehranaje primerna za vsa �ivljenjska obdobja), ampak lahko s svojim nenehnim in neupravièenimblatenjem vegetarijanstva/veganska povzroèi marsikatero �kodo ljudem na raèun zdravja.«

Dr. Matja� Kov�e


torej ni pri vseh enaka. Vsemterapijam pa je skupna izpustitev�ivalskih virov prehrane. Rezultatipri ljudeh, ki pridejo k nam in sena�ih priporoèil dr�ijo, so vednopozitivni in zelo dobri. Najveè je prinas �ensk, ki trpijo zaradihormonskega neravnovesja, imajote�ave s kilogrami, �èitnico inprebavo,« pravi Dimièeva in dodaja:»�tevilne �enske, ki pridejo k nam,imajo povi�ane vsebnosti estradiola(to nam pove analiza hormonov izsline), ki pa je povod za nastanekvseh �enskih te�av npr. moènihmenstruacij, PMS-ov, nerednihmenstrualnih ciklov, te�av sprekomerno te�o, neplodnosti, aken,cist, fibroznih prsi in raka na prsih.�ivalska prehrana na�e vrednostiestradiola �e vi�a, medtem korastlinska prehrana v nasvzpostavlja normalno hormonskoravnovesje.« Po besedah Dimièeveje veganska prehrana popolnomaprimerna za tvorbo hormonov inoptimalno delovanje hormonov. Obtem je navedla stali�èe dvehnajveèjih prehranskih organizacij nasvetu ADA (American dieteticAssociation) in DC (dietetic Canada)o zdravstvenih koristih veganskeprehrane: "Dobro naèrtovanaveganska prehrana je primerna zavsa �ivljenjska obdobja, tudi mednoseènostjo, dojenjem, v otro�tvu inodra�èanju. Tak�na prehrana ponuja�tevilne koristi za zdravje, priprepreèevanju bolezni in zdravljenjunekaterih bolezni.«

»Veèina ljudi poje preveè omega6 ma�èobnih kislin.«

Dimièeva poudarja, da je ena izmedpomembnih nalog omega 3 inomega 6 ma�èobnih kislin,oblikovanje moènih,superhormonov, ki se imenujejoeikozanoidi. » Eikozanoidi od omega-3 ma�èobnih kislin spodbujajonastajanje spolnih hormonov, �èitijo

in krepijo delovanje mo�ganov,varujejo pred degenerativnimispremembami, �èitijo predprevisokim holesterolom, pritiskomin sladkorjem ter imajo pozitivneuèinke pri artritisu, pri boleznih srcain o�ilja. Eikozanoidi od omega-6ma�èobnih kislin spodbujajonastajanje krvnih strdkov, prispevajok vnetju celic... Omega-3 in omega-6so vrste esencialnih ma�èobnihkislin, kar pomeni, da se v telesu nemorejo narediti same in jih jepotrebno pridobi iz prehrane.« Kotnavaja Dimièeva veèina ljudi pojeveliko preveè omega-6 in premaloomega-3 ma�èob. »Neravnovesjemed omega-3 in omega-6ma�èobnih kislin, prispeva kdebelosti, depresiji, disleksiji,hiperaktivnosti, nagnjenosti knasilju, k srènim obolenjem,hormonskim neravnovesjem in�tevilnim drugim obolenjem,« jepovedala Dimièeva.

Ribe dobijo ma�èobne kisline izrastlin

Dimièeva pravi, da je osnovnigradnik omega-3 ma�èob, ALAoziroma alfa-linolensko kislina. »Telolahko pretvori ALA v EPA(eikosapentanojska kislina) in DHA(dokozaheksaenojska kislina). ALAse nahaja v Chia semenih, orehih,zeleni listnati zelenjavi, najvi�jekoncentracije ALA pa so v lanenih inkonopljinih semenih. �e MahatmaGandhi je nekoè dejal: "Èe bo kdajlaneno seme postalo redno �ivilomed ljudmi, bo na�e zdravje velikobolj�e." Omega 6 ma�èobne kislinein LA linolna kislina je predvsem vsonèniènem, sojinem in koruznemolju ter v rastlinski margarini.« Ponjenem sta kislini DHA in EPA �eposebej dobri, saj zagotavljatazdravo delovanje srca, razvojmo�ganov, iz njih so sestavljenemembrane celic, iz katerih sosestavljeni tudi hormoni.« Na

vpra�anje o ma�èobnih kislinah vribjem mesu Dimièeva odgovarja:»EPA in DHA sintetizirajo alge infitoplankton, s èimer se hranijo ribe(lososi, sku�e, sardele, tune, slaniki).Ribe same ne proizvajajo EPA inDHA, temveè le jedo plankton in algeter se EPA in DHA tako kopièita vnjih. Prav tako so ribe mnogokratobremenjene s te�kimi kovinami inpesticidi, kar spet ru�i na�eoptimalno delovanje ter povzroèahormonsko neravnovesje.«Dimièeva tudi svetuje: Vsakdo silahko izbolj�a pretvorbo ALA v EPA inDHA, èe omeji u�ivanje omega 6ma�èob, vseh predelanih inpreèi�èenih ma�èob, sladkorjev,prese�ka soli, alkohola in nikotina.Pri pretvorbi pomaga u�ivanjebeljakovin in vitaminov skupine B,kalcija, bakra, cinka in magnezija.(bob, leèa, èièerika, konopljinasemena, lanena semena, zelenalistnata zelenjava, proso, oves,ajda...).«

Damjan Likar

Alja Dimic


�tevilni ljudje so mnenja, da bikot oseba, ki javno nastopa injavno priporoèa tak�noprehranjevanje, morala

javnosti predstaviti izsledkeraziskav, na katerih temeljijo njenapriporoèila, ter hkrati pojasniti tudivir svojih strokovnih nazivov, ki jihuporablja v javnosti.

Zbegani ljudje postanejo lahekplen samooklicanih

nutricionistov

Ivan Soèe, zalo�nik, ki je vsloven�èino izdal knjigo Kitajska�tudija, najobse�nej�e medicinske�tudije o vplivu hrane na zdravje,noèe s prstom konkretno kazati nanikogar. Njegovo delovanje jeosredotoèeno na dejstva in to terjatudi od drugih. Kajti, po njegovem,imajo ljudje pravico vedeti od kodjavne osebnosti èrpajo nasvete, kinaj bi pomembno vplivali na zdravjeljudi. »Zakaj nihèe ne ukrepa protitistim, ki se la�no predstavljajo kotnutricionisti, strokovnjaki zaprehrano, strokovnjaki za superhrano, prehranski guruji,mednarodni mojstri ipd., saj tak�nopredstavljanje pri kupcihneupravièeno vzbuja obèutekzaupanja, da se la�je odloèijo zanakup? Zakaj nihèe ne ukrepa zopertiste strokovnjake, ki sicer imajoformalno izobrazbo, a njihovi nasvetievidentno povzroèajo nara�èanjebolezni?« se spra�uje Soèe indodaja: »Zbegani ljudje, ki jimzdrava kmeèka pamet pravi, da je sto hrano, ki jo predpisujejo vdr�avnih smernicah in zagovarjajostrokovnjaki, nekaj narobe,postanejo lahek plen novodobnih insamooklicanih nutricionistov,strokovnjakov za super �ivila,ustvarjalcem brez�tevilnih diet.

Uveljavlja se miselnost, da je zahuj�anje potreben poseben naèinprehranjevanja (dieta), da vsakdanjezdravo in preprosto prehranjevanjene ustvarja vitke linije. Kak�naprevara! Ni treba izbirati: lahko jemoizjemno bogato, raznoliko, okusno inna tisoèe naèinov pripravljenozdravo hrano in imamo oziromapridobimo idealno te�o in odliènozdravje. Drugi sodobni trend je, daobstaja hrana, za posamezne tipeljudi in za posamezna obdobja incelo za posamezne organe. Kak�entrik! Ni treba izbirati, ni mo�noposebej hraniti mo�ganov, posebejledvic ali jajènikov. Narava si nizamislila, da bi morali biti opremljeniz laboratoriji, tehtnicami,kemikalijami, da bi lahko zdravo�iveli. Nekaj milijonov let traja na�eevolucija, in samo nekaj deset lettraja ta norija z nedelujoèimidietami, super hranili,personalizacijo prehranjevanja inpodobnimi triki.«

Kdo bo odgovarjal za �kodo, kijo povzroèajo prehranski guruji?

»Denar je osnovni motiv tudi"doktorjem" alternativne medicine,diplomirancem neobstojeèihfakultet, mednarodnim mojstrom inmistiènim gurujem,« nadaljuje Soèe.In naprej: »Kdo bo odgovarjal za�kodo, ki jo samooklicaninutricionisti, prehranski guruji,avtorji �kodljivih diet in tudi »uradni«strokovnjaki povzroèajo dr�avljanomz napaènimi nasveti oprehranjevanju? Dosegli so to, kar sohoteli: vsak lahko p(r)odaja svojoresnico. Vse je zdravo in vse nizdravo, vsak ima prav in nihèe nimaprav, kot da je razlikovanje medzdravo in nezdravo hrano stvarokusa, osebne izku�nje ali

ideolo�kega preprièanja. Tisoèkratponovljeno neresnico sprejemamokot resnico in zanjo veè nezahtevamo dokazov. Preprosto»vemo«, da tako jè in nismopripravljeni niti pomisliti, da svojihpreprièanj nikoli nismo oblikovali napodlagi dejanskih argumentov,dokazov ali lastnega premisleka.Preprosto verjeli smo in verjamemotudi zdaj in nikoli nismo preverjali alije res ali ni res.«

Konkretno analizo Savinine izjave paje podal mag. Marko Èenèur,dolgoletni neodvisni raziskovalec, kise zadnjih 17 let aktivno ukvarja spreuèevanjem èlove�ke prehrane,specifièno z vlogo mesa oz.vegetarijanstva/veganstva vsodobni èlove�ki prehrani. Zaradiizdatnega matematiènega znanja tersistemskega in znanstvenegapristopa je pri svoji analizi prehraneizredno temeljit ter je razkril ne�teto

Sooèenje med zagovornikiveganske in vsejede prehrane

Savina Atai je pred èasom dvignila precej prahu med vegani, ko je za revijo Lady (30.10.2012)izjavila, da se vegani hitreje starajo: »Èe v na�i dieti ni ma�èob �ivalskega izvora (v oblikisurovega masla, mastnih rib in podobnega), se nam spolni hormoni ne tvorijo optimalno, telopa se stara.« Savino smo prosili, da bi bolj podrobno pojasnila razloge zakaj naj bi pri�lo doomenjenih te�av, èe se èlovek prehranjuje izkljuèno s hrano rastlinskega izvora. �al nismoprejeli odgovora, je pa njena sodelavka Ariana Vetrovec omenila, da je imela Savina negativnoosebno izku�njo z vegansko prehrano.

Ivan Soèe


napaènih informacij, ki jih danespreko medijev prejema povpreèenbralec/bralka. Svoja spoznanja gradiizkljuèno na sodobnih znanstvenihraziskavah, stali�èih najveèjih innajbolj priznanih strokovnihorganizacij, matematiènih izraèunihin prehranskih tabelah. Mag. Èenèurpoudarja, da danes v zahodnemsvetu u�ivanje �ivalske hrane �edolgo ni veè nuja, ostalo je le kot deltradicije, navade. Po njegovihbesedah pa se kljub temu �e vednopojavljajo trditve, da naj bi u�ivanje�ivalske hrane bilo potrebno, kar panaj bi sodobna prehranska znanost�e davno ovrgla.

Prehranska znanost: ni razlik vstanju spolnih hormonov med

vegani in vsejedimi

Èenèur: »Naj takoj na zaèetkupovem, da glede na konsenzprehranske znanosti v svetu, trditevga. Savine nikakor ne dr�i. Glede nato, da se v javnosti predstavlja kotnutricionistka, bi prièakoval, da svojetrditve izvaja iz analize znanstveneliterature. Vendar kot �e omenjeno,znanstveni konsenz ne potrjujenjenih trditev. Najprej si poglejmonjeno izjavo glede spolnihhormonov. Ga. Savina ni pojasnila,kak�no je "optimalno" tvorjenjehormonov. Na tem podroèju stazaradi velikega �tevila subjektovzelo pomembni dve znanstveniraziskavi, ki sta preuèevali stanjespolnih hormonov pri vsejedih,veganih in vegetarijancih. Spadatapod okvir evropskega projekta EPIC,ki je do sedaj najobse�nej�i projektpreuèevanja vpliva prehrane nazdravje ljudi. Prva raziskava [1] jeprimerjala stanje hormona estradiolapri vegankah, vegetarijankah invsejedkah. Pokazala je, da nibistvenih razlik v stanju tegahormona. Druga raziskava primerjastanje testosterona med vegani,vegetarijanci in vsejedimi. Ugotovi,da imajo vegani bistveno veèjekolièine testosterona kot vsejedi invegetarijanci, vendar se ta razlikazmanj�a zaradi poveèane kolièineSHBG, tako da je kolièina prostegatestosterona enaka, ne glede naprehrano. Morda je tu pomembnoomeniti �e eno raziskavo v okviruEPIC, ki je preuèevala uèinek soje oz.sojinega mleka na �enske spolnehormone [3]. Ugotovili so, da sojinomleko nima popolnoma nobenegavpliva na stanje spolnih hormonovpri �enskah.

Tudi veèina drugih raziskav [4][5], kipreuèujejo vpliv razliènihprehranskih re�imov, je pokazala, dani bistvenih razlik v kolièini spolnihhormonov pri vegetarijancih/veganihin vsejedih. Neka manj�a raziskava,ki ka�e na nekoliko manj�e kolièinespolnih hormonov pri veganih, pa jezaradi izredno majhnega vzorca (lemalo veè kot 10 subjektov) relativnonepomembna, saj veliko veèje inob�irnej�e raziskave jasno poka�ejo,da ni bistvenih razlik. In sklep, kisledi iz najnovej�ih in najob�irnej�ihraziskav je, da ni razlik v stanjuspolnih hormonov med vegani invsejedimi, tako pri mo�kih kot pri�enskah.

Temu ustreza tudi analiza vplivovveganskih in vegetarijanskihjedilnikov na zdravje pri najveèjihprehranskih organizacij v svetu, kotsta ADA in DC, ki v svojem izrednonatanènem stali�èu ne omenjatanikakr�nih negativnih vplivovveganske prehrane na spolnehormone [6].«

Z rastlinsko prehrano sedejansko poèasneje staramo

Mag. Èenèur je komentiral tudi drugidel Savinine izjave, namreè da sevegani starajo hitreje. »Podobno kotv gornjem primeru tudi tu niznanstvenih dokazov za resniènostte trditve. Ravno nasprotno,raziskava za raziskavo potrjujejo, daravno prehrana, ki bazira narastlinskih �ivilih, kot je na primerveganska prehrana, nudi izrednoza�èito proti oksidativni �kodi, ki

pospe�uje staranje [7], zmanj�ujekolièino hormona IGF-1, za kateregaje tudi znano, da pospe�uje staranje[8], ter znatno zmanj�a verjetnost zaveliko �tevilo smrtno nevarnihbolezni, kot so diabetes tipa II, rak,bolezni srca in o�ilja itd. Referenc, kito dokazujejo, je veliko preveè, da bivse omenil. Zato ne preseneèa, dase je znanstveni konsenz v zadnjihdesetletjih krepko prevesil v koristvegetarijanstva in veganstva kotvira zdravja in ne bolezni [6][9], torejv popolnem nasprotju z izjavami ga.Savine.« Mag. Èenèur se zatospra�uje od kod ga. Savini njeneizjave, ki oèitno nasprotujejoznanstvenem konsenzu.»Predvidevam, da to stali�èe izhajaiz prebiranja nestrokovne literatureter (glede na podatke z njenespletne strani) iz ust raznih gurujev,ki svoje znanje temeljijo bolj napreprièanju, teoriji, subjektivnihizku�njah ter selektivnem izbiranjuznanstvenih podatkov, ne pa nakonsenzu znanstvenih dokazov.«

Veganska prehrana ima �tevilnezdravstvene prednosti

Mag. Èenèur je poudaril, da imaSavina seveda pravico govoriti osvojih lastnih slabih izku�enj izveganstva. »Te�ava pa je, èe svojeslabe izku�nje posplo�uje na celotnoveganstvo. �e huje pa je, èe tejtrditvi doda te�o strokovnosti,namreè v javnosti se predstavlja kotnutricionistka, strokovnjakinja zaprehrano. Kot smo �e pokazali, njenetrditve so diametralno nasprotneznanstvenemu konsenzu. Zato

Mag. Marko Èenèur


priporoèam, da svoje sporne izjave vjavnosti oznaèi kot osebno,nestrokovno mnenje, izku�njo, ne pakot strokovno stali�èe. Èe se je samakot veganka napaèno prehranjevala,naj preko navidezne strokovnostisvojega pogleda ne vsiljuje ostalimveganom, ki se prehranjujejopravilno. Bolj primerno bi bilo, daanalizira svoje napake ter opozorinanje, da jih drugi ne bi ponovili, kotpa da z neutemeljenimi izjavamisku�a prestra�iti ljudi ter jihpreprièevati, da je zanje bolje, daopustijo vegansko prehrano.Verjamem, da najde potrditev zasvoje sporne izjave v marsikateriknjigi ali pri marsikak�nem guruju, kiima doloèeno agendo, vendar je vnasprotju s takimi (osebnimi) stali�èipomemben le konsenz, ki pa ga lepopovzame znanstveno izredno dobropodprto stali�èe dveh prejomenjenih, najveèjih prehranskihorganizacij v svetu: Pravilnosestavljena vegetarijanska inveganska prehrana je primerna inzdrava za vsa èlovekova �ivljenjskaobdobja, vkljuèno z odraslimi, otroki,dojenèki, noseènicami, �portniki inostarelimi. Ima �tevilne zdravstveneprednosti, med drugim manj�opojavnost raka, diabetesa tipa II,bolezni srca in o�ilja, manj�o te�o,man�i krvni tlak in �e mnoge druge.Èe ga. Savina meni, da se omenjeneorganizacije motijo, ter da ima

dokaze v nasprotno, ji priporoèam,da vse svoje dokaze po�lje temorganizacijam in tako spremenikonsenz. Dokler pa tako ugledneorganizacije ne spremenijo svojegastali�èa, pa ostaja zelo jasno dejstvo:izjave ga. Savine so preprostonapaène.«

Damjan Likar

Reference:[1] Thomas HV, Davey GK,

Key TJ. Oestradiol and sex hormone-binding globulin in premenopausaland post-menopausal meat-eaters,vegetarians and vegans. Br J Cancer.1999; 80(9):1470-1475

[2] Allen NE, Appleby PN,Davey GK, Key TJ. Hormones anddiet: low insulin-like growth factor-Ibut normal bioavailable androgensin vegan men. Br J Cancer. 2000;83(1):95-97.

[3] Verkasalo PK, ApplebyPN, Davey GK, Key TJ. Soy milkintake and plasma sex hormones: across-sectional study in pre- andpostmenopausal women (EPIC-Oxford). Nutr Cancer. 2001;40(2):79-86.

[4] Key TJ, Roe L, ThorogoodM..Testosterone, sex hormone-binding globulin, calculated free

testosterone, and oestradiol in malevegans and omnivores. Br J Nutr.1990 Jul;64(1):111-9

[5] Deslypere JP, VermeulenA. Leydig cell function in normalmen: effect of age, life-style,residence, diet, and activity. J ClinEndocrinol Metab. 1984Nov;59(5):955-62.

[6] Craig WJ, Mangels AR;American Dietetic Association.Position of the American DieteticAssociation: vegetarian diets. J AmDiet Assoc. 2009 Jul;109(7):1266-82.

[7] M. Krajcovicova-Kudlackova, M. Valachovicova, V.Paukova, M. Dusinska, Effects of Dietand Age on Oxidative DamageProducts in Healthy Subjects,Physiol. Res. 57: 647-651, 2008

[8] McCarty MF. A low-fat,whole-food vegan diet, as well asother strategies that down-regulateIGF-I activity, may slow the humanaging process. Med Hypotheses.2003 Jun;60(6):784-92.

[9] Sabaté J, Am J, Thecontribution of vegetarian diets tohealth and disease: a paradigmshift?, Clin Nutr. 2003 Sep;78(3Suppl):502S-507S


V eganka sem izkljuènozaradi etike. Menim, daimajo �ivali, enako kotljudj, pravico do lastnega

�ivljenja in da jim le-to pripada venaki meri kot meni moje. O zdravjuin veganstvu ne vem veliko, priznamtudi, da me ni nikoli pretiranozanimalo. Rada imam sezonsko,lokalno in ekolo�ko sadje inzelenjavo. Nisem pa rada za�tedilnikom in nisem ve�èa vizumljanju veganskih jedi, ker svojèas raje porabim za petje.

Danes je najmanj�i problem kupovativegansko hrano. Tudi èe ne kupuje�predelane veganske hrane, ki, rokona srce, ni vedno poceni, je pestraizbira sadja in zelenjave vedno navoljo, veè od tega pa skoraj nepotrebuje�. Lahko bi rekla, da je vsakdan bolj prijazen do vegank inveganov, kar zadeva nakupaizdelkov. Kaj pa odnos okolice, odzivljudi? Je tudi ta vsak dan boljprijazen? V bistvu ne. Veganke invegani smo �e vedno v manj�ini,smo pa z leti postali prepoznavni. Nazaèetku se o nas ni veliko govorilo,èe pa �e, se je z velikim posmehom.Danes opa�am, da prehajamo vstanje, ko se ljudje �e poèutijoogro�ene s strani vegank inveganov, celo �e s samo omembobesede »veganstvo«. To je sicerpozitivno, ker pomeni, da ljudje otem razmi�ljajo. Nismo veè predmetposmeha, prej predstavljamo»gro�njo«, a po drugi strani jesituacija �e daleè od �elene, kermora biti vegan v svojem �ivljenjusooèen s kar moèno diskriminacijo.

Medtem, ko karnisti vedno znovakrièijo, naj jim ne vsiljujemo svojih»kro�nikov« in da vsak posameznikodloèa, kaj bo jedel, sami poènejoravno to, kar oèitajo. Kot vegankasem vsako minuto bombardirana spropagando, ki me nagovarja kpodpiranju muèenja in ubijanja�ivali. Vsako minuto vidim reklame omesu, mleènih izdelkih, usnjenihobuvalih... Se je kdo izmed tehkrièaèev v resnici kdaj vpra�al, kakose poèutim ob vsem tem opazovanjuposrednega nasilja? Kdo koga v

resnici sili in »posiljuje« vsak dan, izminute v minuto? Kdo v resnici nedaje mo�nosti, da bi se èlovekresnièno sam odloèil, kako bo �ivel?

Skoraj niè, kar poènemo v �ivljenju,ni plod na�e odloèitve, temveè nekihnezavednih in neozave�èenihvzorcev, nauèenosti, dogem, ki smojih tako globoko ponotranjili, da jihimamo za izraz osebne in svobodneodloèitve. Tudi tega, da smo kotcivilizacija pre�eti z nasiljem, da ssvojim naèinom �ivljenja podpiramonasilje, nikakor ne ozavestimo. Ko pamimo nas pride èlovek, ki razmi�ljadrugaèe, je na�a prva reakcija, da jeèuden, naslednja pa, da ga je trebakot moteè element odstraniti, ker sepaè ne vklaplja v obstojeèe stanje inrazmi�ljanje. V tak�no razmi�ljanje

se tudi veganstvo ne vklaplja.Karnizem je prevladujoèa ideologija,ki se napaja iz tega, da kdor ni znami, je proti nam. Kaj sledi, vemovsi.

Samo zato, ker sem veganka,predstavljam gro�njo. Vsiljujem.Posiljujem. Sem èudna. Vam zveniznano? A vseeno sem zelozadovoljna, ker se v �ivljenjuodloèam po lastni vesti, sespra�ujem o samoumevnih stvarehin vsaj v tem pogledu resnièno �ivimpo naèelih in vrednotah, ki si jihsama postavljam za pomembne inetiène.

Jadranka Juras

Zakaj biti veganka ni vedno lahkoSem veganka pribli�no desetletje. Ne vem natanko, ker ne �tejem let. V �ivljenju ne maramgledati nazaj, raje razmi�ljam o »tukaj in zdaj«, malo pa �e delam na prihodnosti.

ZNANI SLOVENKE IN SLOVENCI


Jej in teciKaj nas �ene v tek? Pred èim be�imo? Kaj lovimo? Kaj se zgodi v glavi èloveka, da se odloèi teèi160 km, ali �e dlje? Ja, na primer 266 km v 24 urnem teku. Tudi o tem se spra�uje edennajuspe�nej�ih ultramaratoncev Scott Jurek v sve�i knjigi Jej in teci, ki je v samo 6 mesecih poangle�ki izdaji pri�la med nas v slovenskem prevodu po zaslugi zalo�be Ciceron.

Scottova knjiga me jezanimala. Pa ne zgolj zaradinjegovih izjemnih teka�kihdose�kov. Mojo dodatno

radovednost je spodbujalo tudidejstvo, da je Scott Jurek vso svojotekmovalno obdobje eneganajbolj�ih ultramaratonskih tekaèevsveta, jedel rastlinsko hrano. Ja,zmagovalec �tevilnihultramaratonov po svetu je od leta1999 vegan. �e veè, preprièanj je, daje prav to ena od pomembnihprednosti, ki jih je imel predvsejedimi sotekmovalci. Njegovaizku�nja, ki jo v knjigi deli z bralci jeta, da se je njegovo telo s pomoèjorastlinske hrane hitreje in temeljitejeobnavljalo. Ja, to je izjava s katero semnogi zdravniki in prehranskistrokovnjaki ne morejo strinjati.Seveda, drugaèe so jih uèili. Uèili sojih, da je meso tako rekoè nujno zaèloveka, za �portnike pa sploh. Intako so uèili naprej. V to je danespreprièana veèina ljudi. Ampak, ali jeto res?

Ko sem pred kratkim govoril spriznano slovensko zdravnico, ki seukvarja tudi s prehrano �portnikov,mi je zatrdila, da veganska hrana nipametna re�itev. Ko sem jo vpra�alzakaj, je poudarila predvsemneuravnote�eno aminokislinskosestavo rastlinske hrane glede napotrebe èloveka in slab�o gradni�ko(anabolno) lastnost rastlinskihbeljakovin. Ampak, ali je v tem takopomembna razlika, da lahko reèemo,da je meso nujno? Prosil sem jo zanavedbo raziskave, ki bi potrdila, daje optimalna aminokislinska sestava�ivil prav ta, ki jo dobimo z mesom.�al mi je ni posredovala. Zbrskanjem po spletni bazimedicinskih raziskav PubMed jenisem na�el. Spra�ujem se, èe resobstaja? Ali je to paè ena od domnev,ki se je uveljavila kot nepreverjena,a vsem jasna resnica - oziroma mit?

Morda je za utrditev domneve onujnosti �ivalske hrane za èlovekakriva zgodovina. Ljudje, ki si vpreteklosti niso mogli privo�èitimesa so bili podhranjeni tudiraznolike rastlinske hrane. Dodatnoslabo luè na veganski naèin

prehranjevanja ustvarja tudi dejstvo,da se v veganstvo radi zateèejo tudiljudje z motnjami hranjenja inposledièno prekomerno huj�ajo.

Kaj pa èe se odreèemo mesu, mlekuin jajcem in se toliko bolj bogato

Foto

: �ig

a Ok

orn


hranimo z raznoliko rastlinsko hranoin poskrbimo za dovolj�nje u�ivanjevitamina B12?

Scott Jurek nas s svojo osebnoizku�njo preprièa, da je nujnost�ivalske hrane velika zmota. Kako bisicer lahko tako uspe�no vrsto lettekel tako daleè in tako hitro?

Tudi jaz imam zelo dobre izku�nje zveganskim naèinom prehranjevanjain podobno kot on ugotavljammanj�e vnetne reakcije na poveèanetelesne obremenitve. Zelo sem tudivesel, da sem nehal smrèati. V hranipa danes veliko bolj u�ivam kot semtakrat, ko sem jedel tudi �ivali.Rastlinska hrana je namreè lahkoveliko bolj pestra, kot je obièajnahrana vsejedca. To se verjetno sli�ièudno. A samo pomislimo, kaj jeobièajni vsejedec? Je predvsemmeso, mleène izdelke in jajca skrompirjem ali izdelki iz bele moke,obogatenimi s hidrogeniziranimima�èobami. Biti ozave�èen vegan papomeni, da je� razliène ore�èke,polnozrnata semena, stroènice,zelenjavo, �itarice in raznovrstnosadje.

Na ta naèin dobimo vse nujneaminokisline, ki so gradnikibeljakovin, sestavljene ogljikove

hidrate in ma�èobe. Tudi dovoljmineralov od �eleza do kalcija invitaminov z izjemo vitamina B12, kiga preprosto dodamo k osnovniprehrani, lahko zau�ijemo zvegansko hrano.

Torej, èe �ivalska hrani ni nujna zaèloveka, se lahko vpra�amo, zakaj bijo potem sploh jedli? Samo zaradiokusa? Ko spoznamo, da zloraba�ivali za na�o hrano ni nujna za na�ezdravje, potem je odloèitev, da seodreèemo �ivalski hrani, povsempreprosta. Takrat tudi globoko v sebizaèutimo, da jesti �ivali ni niti malookusno.

Scott Jurek je kot vrhunskiultramaratonec z veganskoprehrano zelo uspe�no tekel.Njegova osebna zgodba s �tevilnimipriroènimi recepti nas bo lahkododatno opogumila takrat, ko sebomo odloèili, da zmanj�amo ali celopopolnoma izloèimo meso, mleko injajca iz na�e prehrane.

Osebno menim, da je veganski naèinprehranjevanja pomemben korak kbolj�emu �ivljenju vsakegaposameznika in celotne dru�be.

Urban Praprotnik

Foto

: �ig

a Ok

orn

Foto

: �ig

a Ok

orn


V �tudiji »Prehranjevanje �ejnegasveta: izzivi in prilo�nosti zazagotavljanje svetovne vode inhrane« opozarjajo znanstvenikiskupine Andersa Jägerskoga izMednarodnega in�tituta za vodo(Iternational Water Institut) iz�tokholma, da bodo zaloge vode nana�em planetu zadostovale le vprimeru, da se na na�em planetuzmanj�a dele� �ivalskih beljakovin vprehrani z 20 na 5 procentov: »èenadaljujemo s sedanjimiprehranjevalnimi trendi, v letu 2050ne bo dovolj vode za proizvodnjohrane za prièakovano 9-milijardnoprebivalstvo na�ega planeta«.

Z vegetarijansko prehrano lahkoobèutno poveèamo kolièinorazpolo�ljive vode: za proizvodnjomesa porabimo do deset krat veèvode, kot pa za pridelavo osnovnih�ivil, kot sta koruza in p�enica. Ktemu pri�tejemo �e to, da slu�itretjina svetovnih kmetijskih zemlji�èproizvodnji hrane za mesnoindustrijo. Prehranjevanje z mesomse mora obèutno zmanj�ati, da bomolahko z razpolo�ljivo vodo inkmetijskimi zemlji�èi pridelovali�ivila za nara�èajoèe �teviloZemljanov, ugotavljajo znanstveniki.

�e danes trpi lakoto skoraj milijardaljudi, dve milijardi sta podhranjeni.Zdru�eni narodi raèunajo, da bo vbli�nji prihodnosti nastopila novaglobalna prehranska kriza. Zaradite�kih su� v Ameriki in Rusiji, kotzaradi slabotnega monsunskegade�ja v Aziji, so cene za koruzo inp�enico od junija letos na svetovnihtrgih narasle �e za skoraj 50procentov . �e leta 2008 jepomanjkanje �ivil vodilo do izbruhovnasilja v 28 dr�avah.

V boju proti pomanjkanju �ivil, je pomnenju znanstvenikov nujnopotrebna globalna preusmeritevprehranjevalnih navad v smerrastlinske prehrane. Poleg tega morabiti poskrbljeno za to, da manj hranekonèa v smeteh.

�tudija International Water Institut iz �tokholma:Feeding a thirsty world: Challenges andopportunities for a water and food secure world.2012.www.siwi.org

Pdf-download:http://www.siwi.org/documents/Resources/Reports/Feeding_a_thirsty_world_2012worldwaterweek_report-31.pdf

�tudija prerokuje konecprehranjevanja z mesom

Ena od �tudij prerokuje konec prehranjevanja z mesom. Danes �ivi na Zemlji preko sedemmilijard ljudi, do konca 2050. leta naj bi nas bilo �e devet milijard. Znanstveniki InternationalWater instituta v Stokholmu, so ob Dnevu vode 2012 izraèunali, da bodo ljudje v naslednjih 40letih skoraj popolnoma vsi morali postati vegetarijanci, da bi prepreèili katastrofalen vplivpomanjkanja vode in hrane.


Adijo, mesoKlobase poveèujejo

tveganje za nastanek rakav ustih in po�iralniku

Kdor redno jé klobase, ima za 40odstotkov vi�je mo�nosti kotvegetarijanci, da zboli za rakom vustih in po�iralniku.

�tudija EPIC (European ProspectiveInvestigation into Cancer andNutrition) je na podlagi podatkov350.000-ih bolnikov preuèilapovezavo med prehrano in rakom.Rezultat: tveganju so najboljizpostavljene osebe, ki zau�ijejoposebno veliko klobas, �unke inbifteka. Pri porabi 25-200 g tehizdelkov na dan, se tveganje za rakapoveèa za 40 odstotkov v primerjavis tistimi, ki zau�ijejo manj kot 1g nadam.

Meso, jajca, mleko: genskatehnologija na kro�niku

Kdor jé konvencionalno meso inmleène proizvode, mora upo�tevati,

da so �ivali krmljene z genskospremenjeno sojo.Do te ugotovitve je pri�la �tudijaSvetovnega sklada za ohranitevnarave, ki je razkrila, da je 80odstotkov krmne soje genskospremenjene.

Nova �tudija: Veganskaprehrana zmanj�a

tveganje za pojav raka

Pri veganski prehrani je pojav rakani�ji, kot pri drugih oblikah prehrane.To izhaja iz �tudije, ki je bilaobjavljena v strokovni reviji �Cancerepidemiology, biomarkers andprevention� (Epidemiologija raka,biomarkerji in preventiva)

Prehrano udele�encev �tudije sospremljali veè kot dve leti. Priveganih je bil pojav raka za 16odstotkov manj pogost, kot primesojedcih, pri vegankah pa je bilapojavnost nekaterih vrst raka, kot sorak dojk, jajènikov in maternice, za34 odstotkov ni�ja kot primesojedkah.

Rdeèe meso povzroèainfarkt

U�ivanje rdeèega mesa in mesnihproizvodov poveèa nevarnostinfarkta. To je rezultat metaanalizepoljskih in �vedskih znanstvenikov ovplivu rdeèega mesa na pojavinfarkta.

U�ivanje mesa ogro�aBaltsko morje

Raziskovalci morja opozarjajo: zaradivisoke porabe mesa je ogro�enoBaltsko morje.Vedno veèje farme proizvajajoogromne kolièine gnojnice. Du�ik infosfor zaideta v podtalnico in morje.Amoniak se vrne na zemljo v oblikiamonijevega karbonata in zaideneposredno ali preko rek v Baltskomorje. Tak�no prekomerno gnojenjepovzroèa zelo poveèano rast alg inpomanjkanje kisika.

Vir: Freiheit für Tiere 2/2013Prevedel: mag. Martin Vreèko


Najstarej�a med njimi, AnaMaria Santi, pa se jeu�ivanju mesa opic uprla zbesedami: �Ko pademo na

to raven, da jemo prednike, kajpotem �e sploh ostane?� Zápara potradiciji verjamejo, da so z opicamipovezani bolj kot z drugimi �ivalmi inda so pajkovke njihovi predniki.Preprosto pleme je v razmi�ljanjuprehitelo Darwina.

Èas je, da dr�ave zaènejo spo�tovatipravico ljudi do svoje zemlje in èasje, da muèenje, ubijanje in poskusina opicah postanejo preteklost. Èe jenesprejemljivo ubiti èloveka, jenesprejemljivo tudi ubiti drugeopice, saj so bile na�eprapra...prababice opice.

mag. Martin Vreèko

�Ko pademo na to raven, da jemoprednike, kaj potem �e sploh ostane?�

Indijansko pleme Zápara �ivi na obeh straneh meje med Ekvadorjem in Perujem. Do 20.stoletja je njihovo ozemlje pora�èal tropski pragozd, zdaj pa so tam planta�e kavèukovca.Indijancem je dr�ava vzela zemljo in prisiljeni so bili delati na planta�ah. Od nekoènaj�tevilènej�ega plemena v amazonskem delu Ekvadorja, jih je ostalo manj kot 500. Zdaj jenjihovo ozemlje ponovno ogro�eno, saj so pod njim nahajali�èa nafte. Vse manj pa je tudi divjih�ivali, zato so nekateri pripadniki plemena zaèeli loviti in jesti opice pajkovke, s katerimi sidelijo obmoèje.

Opica pajkovka

Naslov èlanka je misel AneMarie Santi iz knjige Alana

Weismana, �The World WithoutUs�, ki je v prevodu Ur�ke Pajer

iz�la pri reviji Modrijan (Svetbrez nas, 2009). Avtorju knjigese zahvaljujemo za dovoljenjeza objavo njene fotografije.


(Obrazec lahko natisnete tudi s spletne strani dru�tva)


✂

✂Dru�tvo za osvoboditev �ivali in njihove pravice se iskreno zahvaljuje vsem èlanom, ki ste vestnoplaèali èlanarino in pa vsem tistim, ki ste s svojimi denarnimi prispevki pomagali dru�tvu. Brezva�e pomoèi ne bi bilo mo�no ali pa bi bilo zelo okrnjeno delovanje dru�tva, tako pri izdajanjurevije kot pri drugih aktivnostih. Èeprav zahvalo izrekamo kot upravni odbor dru�tva oz. uredni�kiodbor revije, je to navsezadnje hvale�nost, ki prihaja od vseh �ivali, ki so se zaradi na�ih skupnihakcij morda izognile trpljenju ali celo smrti.

Do 2010 sem pomagala prodajati STVARI za korpo-racije in velika globalna podjetja, ki niso nujno zdrave. Profit je bil vodilna nitka vsega, včasih edina… Istočasno sem pomagala, ko sem le imela čas, v lokalnem zavetišču, kar mi je bilo v izjemno veselje.

Moja ljubezen do živali pa se je začela že mnogo prej.

Moji mami se je kot nosečnici (nosila je mene) v letu 1974 upiralo meso in je prišla v konflikt z "avtoriteto", s takratnimi zdravniki in pediatri. Ko sem se rodila, so ti pritiski postali še močnejši in nekega dne mi je dala jesti meso … Vse sem izpljunila po njej in kuhinji in s tem PO SVOJI VOLJI postala rastlinojedka. Bila sem kljub temu izjemnega zdravja ter radovedna navihanka …

KasnejeKasneje sem poskušala "rešiti svet", tako da sem nosila domov zapuščene kužke, mucke, žabice, ribe. Nikoli mi ni bilo jasno, zakaj me vsi prepričujejo, da ta bitja nimajo mamice in ne čutijo kot mi. Seveda me je mučilo tudi vprašanje, zakaj ne jemo muck in kužkov, lepe kravice in pametne prašičke pa.

MojaMoja ljubezen do živali je povzročila nekakšno izo-lacijo, osamljenost, tudi verbalno mučenje od vrstnikov v rodnem Prekmurju. S šestnajstimi leti, ko sem prvič šla v Oxford v poletno šolo, sem sprevidela, da ogromno ljudi čuti in razmišlja kot jaz … Podobno sem ugotavljala med svojim bivanjem v Amsterdamu in Melbournu ter življenjem v Düsseldorfu in New Yorku, kjerkjer sem pozabila, da sem rastlinojedka, saj so bile “primerne” restavracije dostopne na vsakem koraku.

Kot najstnico so me začele mučiti kožne alergije, še posebej, ko sem si oblekla nova oblačila. Človeška koža je največji organ in kar koli damo na kožo, pride v krvni obtok v šestih minutah.

Trenutno smo priča težkemu obdobju civilizacije: eko-nomske, finančne, ekološke in socialne zadeve več ne delujejo prav.

Verjamem, da je obdobje 150-letne industrijske revolu-cije zaključeno in moramo izumiti novo tehnologijo, ki nam bo končno pomagala živeti v sožitju z naravo in drugimi Zemljani ter popolnoma spremeniti način razmišljanja, kot smo ga ljudje imeli do sedaj. To eno-stavno imenujem ZELENA revolucija, ki jo bodo uspešno izvedli ljudje, kot ste vi in jaz (ter manjša podjetja, ki že delajo na tem), definitivno pa ne vlade in razne druge inštitucije, najmanj pa velike korporacije, ki imajo od stanja "status quo" največji dobiček.

Naš projekt BeeZee EcoKid je moj skromni način, da pospešim oziroma pripomorem k zeleni revoluciji.

Velik del zelene revolucije je sprememba dojemanja sveta – sprememba zavesti za vse ljudi globalno. Opažam izjemno pomanjkanje čustev in sočustvovanja z najbolj nemočnimi in tistimi, ki nimajo svojega lastnega glasu: z otroki in živalmi. Sočustvovanje nam je odvzela dominantna, pohlepna karnistična kultura preko medijev, in to tako temeljito, da sploh ne ločimo več, kaj je prav in kaj naveč, kaj je prav in kaj narobe v mnogih primerih.

Če bi ljudje vedeli, kaj NATANČNO se skriva za tem, kar pojedo ali kupijo, verjamem, da ne bi podprli zlorabe, mučenja živali in otrok, ki so del velikih indus-trij in najbolj dobičkonosnih podjetij na svetu, z obrati v Aziji na primer. Ljudje imajo radi živali in otroke ter so po srcu izjemno dobri, vendar žal ne vedo, kaj se dogaja za zidovi tekstilnih tovarn, v klavnicah, na poljih bombažabombaža in podobno. To se dogaja na drugih konti-nentih, daleč proč od naših oči.

Večina ljudi se ne zaveda, da s tem, ko NE kupujemo lokalnih izdelkov (ker na primer v EU delovna sila stane več, zdravi materiali stanejo več, kar se doda končni prodajni ceni), ampak poceni uvožene (kvantiteta nad kvaliteto), posredno ogrožamo tudi svojo službo in lokalno gospodarstvo. Spomnimo se, kako je Slovenija nekoč imela kvalitetne zdrave izdelke, izvažali smo več kotkot uvažali, tudi kvalitetne hrane smo imeli zase več kot dovolj …

O projektu BeeZee EcoKid sem začela razmišljati, ker me je po 12-ih letih v oglaševalskem svetu New Yorka nekega dne začela mučiti misel, kako bom na smrtni postelji gledala nazaj na svoje življenje.

Bianca v oblačilih in nakitu BeeZee EcoKid. Foto: Jure Zauneker

Bianca kot otrok. Foto: oče Alojz

Tuji nezdravi izdelki in hrana so zadnjih 10 let skoraj popolnoma izrinili naše lokalne izdelke. Posredno smo s tem povzročili propad dobrih in uspešnih slovenskih podjetij, kmetij z ekološkim sadjem in zelenjavo ter nekateri tudi izgubo svoje LASTNE službe.

VV projektu BeeZee Ecokid sem poskusila združiti VSE, v kar verjamem in za kar mislim, da je etično najbolj prav za planet in Zemljane (ljudi in živali) ter mojo karmo.

BombažBombaž je poleg tega, da je najbolj popularna rastlina v tekstilni industriji, tudi najbolj zastrupljena rastlina na svetu, zato mi uporabljamo SAMO ekološki bombaž, lan in konopljo pri izdelavi naših izdelkov z mednarod-nimi certifikati GOTs in FAIR TRADE.

Poleg pesticidov, herbicidov in insekticidov se z bar-vanjem tekstili prepojijo s strupenimi barvami, ki vse-bujejo nevarne kovine, tako da morajo v večini velikanskih šivalnic uporabljati zaščitne maske (Indija, Bangladeš, Kitajska, Indonezija ...). Pri BeeZee EcoKidu uporabljamo samo naravna barvila, ki so rastlinskega izvora in testirana na vsebnost nevarnih kovin.

NaNa mnogih poljih bombaža in v tekstilni industriji (statistično še vedno največ v mesni panogi) se upora-blja otroška delovna sila. Naši izdelki imajo certifikate FAIR TRADE, kar pomeni upoštevanje pravil in načel pravične trgovine brez izkoriščanja otrok in ljudi nasplošno.

Prekomerno škropljenje rastlin povzroča zastrupitev vode, zemlje in tudi ekološko katastrofo, kot smo ji bili priča v Uzbekistanu, kjer se je voda popolnoma umaknila z dela ozemlja. Umrle so ribe in ljudje obol-evajo za rakastimi obolenji in živijo v revščini. Tam morajo tudi otroci vseh starosti prisilno delati brez kakršnekoli zaščite na zastrupljenih poljih bombaža, ker se šole zapker se šole zaprejo in nimajo izbire.

Pri prevozu oblačil iz Azije (tudi po mesece dolgo) na velikih ladjah morajo dodatno zaščititi oblačila pred glodalci in insekti ter jih še bolj zastrupijo.

Ob vrnitvi v domovino so me izjemno pretresla množična odpuščanja ljudi iz služb (Mura) in sem se odločila, da dodam elemente socialnega podjetništva v naše delovanje. Tako nam pomagajo samohranilke, invalid in drugi ljudje, ki jim na ta način vsaj delno izboljšamo življenje. Sodelujemo pa tudi s kar nekaj manjšimi lokalnimi podjetji, ker verjamem, da je izjemnoizjemno pomembno, da si ljudje pomagamo med seboj in podpiramo lokalno ekonomijo, čeprav so delovna sila ali polizdelki cenejši v tujini. Sama kupujem lokalno sadje in zelenjavo direktno z ekoloških kmetij poleg vrtnin, ki jih pridela na našem malem vrtu moja mama.

Ostanke naših oblačil, posteljine, brisač recikliramo v naše igrače, ki so dobile Evropski certifikat varnosti in zdavja za najmlajše. Optimalni izkoristek surovin brez odpada je torej del projekta BeeZee EcoKid.

ŽeljaŽelja pomagati lokalni skupnosti je izjemno pomemben del vsega, kar počnem, vendar sem dodala še zadnji, mogoče mojemu srcu najbližji element, in to je, da ne uporabljamo NOBENIH živalskih produktov pri izdelavi naših izdelkov oz. nič ni osnovano na krutosti do drugih Zemljanov (ne živali ne otrok). Pravice živali gredo z roko v roki s pravicami ljudi ter družbe. Zloraba inin umor trpečih živali se iz odnosa do živali širita v odnos do ljudi in našega planeta.

Sprva sem mislila, da po tolikih letih graditve uspešne kariere v oglaševanju delam norost, vendar temu očitno ni tako, saj je projekt BeeZee EcoKid do sedaj dobil nagrado za najboljši trajnostni projekt v Evropski uniji, nagrado za najboljšo zeleno modno znamko ModePalst v Avstriji in to leto tudi nagrado, namenjeno 10 najboljšim ekološkim oblikovalcem v Nemčiji.

Otrok pobira prepojen s kemikalijami bombaž v Uzbekistanu brez zaščite.

Šivanje oblačil z zaščitnimi maskami na Kitajskem.

85% krzna na svetu pride iz Kitajske kjer odirajo živali žive, tudi mačke in pse. Kot Kim Kardashian ljudje ne povežejo teh grozodejstev s plašči, obrobami na kapucah ali čevljih žal.

Kaj prinaša prihodnost, ne vem, vendar upam, da bodo ljudje končno spregledali, kaj se dogaja, odprli svoja srca in uvideli, da imamo čustva tudi iz praktičnih razlogov. Mesno-mlečna industrija je največji razlog za onesnaževanje planeta, takoj za fosilnimi gorivi. Torej je naše zgražanje nad velikimi industrijskimi mučilnicami živali, kjer se ta trpinčena nedolžna bitja ubija po tekočemtekočem traku, legitimno in tudi PRAKTIČNO. S tem ko pojemo manj mesa, pomagamo našemu planetu bolj, kot če uporabljamo javna prevozna sredstva ali vestno recikliramo smeti. Pri tem vsak posameznik velja in šteje brez izjeme.

"Nothing will benefit human health and increase chances for survival of life on Earth as much as the evolution to a vegetarian diet." - Albert Einstein(Prevod: “Nič drugega ne bo koristilo človekovemu zdravju in povečalo možnosti za preživetje na Zemlji kot to, da bomo prešli na vegatarijanski načina prehranjevanja.” - Albert Einstein)

NeNe pozabimo torej ob nakupih prebrati sestave produktov, preveriti izvora in dobro oprati te izdelke, preden jih zaužijemo, namažemo na kožo ali oblečemo. Pomislimo na zgodbo za temi izdelki in kaj smo v resnici pripravljeni podpreti s svojim denarjem: izkoriščanje otrok v Aziji ali lokalna podjetja in kmetov-alce, umor nedožnega trpinčenega bitja ali zdrav, živ obobrok, poln hranljivih snovi, ki nas obvarujejo pred rakom, debelostjo, visokim pritiskom in podobnim. Izbira je naša, naj nas ne bo strah narediti pravo stvar oziroma kar nam pove srce, da je prav.

Zdrava živa hrana in izdelki, polni pozitivne energije, iz zdravih materialov optimalno zaščitijo našo družino. Ne pozabimo na ogromno ljubezni, ki jo moramo poleg družine upoštevati tudi v odnosu do drugih članov naše skupnosti, naše države, do drugih Zemljanov in našega edinega malega planeta Zemlja.

"Never"Never doubt that a small group of thoughtful, committed people can change the world. Indeed, it is the only thing that ever has." - Margaret Mead(Prevod: “Nikoli ne dvomi v to, da lahko mala skupinica razmišljujočih in predanih ljudi spremeni svet. Pravzaprav je to edina stvar, ki že od nekdaj obstaja.”)

mag. Bianca Žvorc Morris

Ključne besede znamke BeeZee EcoKid. Foto: Ciril Jazbec

Nika v BeeZee EcoKid oblačilih. Foto: Marci Marcone

Ava in Bianca v BeeZee EcoKid oblačilih. Foto: Simon Koležnik

Ava v BeeZee EcoKid oblačilih. Foto: Michael Cress

Logotip projekta BeeZee EcoKid (BeeZee Designs)Bee (čebelica) Zee (deloven) = vzdevek lastnice Biance Žvorc Morris + EcoKid (ekološki otrok)

Trije prijatelji z zaščitnimi avatarji ponazarjajo ljubezen do narave in umetnosti ter harmonijo vseh živih bitij.medvedek = moč + metulj = pozitivna preobrazba

zajček = zdravje + pikapolonica = szajček = zdravje + pikapolonica = srečakuža = lojalnost + ptič = svoboda in mir

list s srcem = ljubezen do narave

»Kako naj brez samoprevarrazumemo odnos èloveka do �ivali?«

Dr. Jo�e Vogrinc o zasuku konvencionalnega preprièanja o moralni veèvrednosti èlove�kih bitijna Veganski veèerjici dru�tva Za �ivali!

Dru�tvo Za �ivali! v okvirusvojega delovanja enkratmeseèno prireja Veganskeveèerjice, na katerih

promovira veganstvo kot dru�beno-politièno gibanje, ki si prizadeva zavkljuèitev �ivali v etièno-politiènosfero in obravnavo �ivali kotenakovrednih politiènihsubjektivitet.

Gost januarske Veganske veèerjiceje bil Jo�e Vogrinc, doktor sociolo�kihznanosti, ki se ukvarja z radikalnimidru�benimi spremembami vzgodovini in z analizo njihovihpogojev. Spregovoril je o evolucijiter kulturnosti in dru�benosti na�evrste v primerjavi z drugimi vrstamiin v soodvisnosti z njimi. Te�i�èeVogrinèevega predavanja je bilo naproblematizaciji loènice medèlove�ko in drugimi biolo�kimivrstami ter poantiranjuupravièenosti predstavnikov vsakevrste do lastnega obstoja. Omo�nostih razklepanja mejèlove�kega sveta so razmi�ljali inrazmi�ljajo tudi nekateri slovenskipesniki, npr. Jure Detela, ki je zzavestjo o »tujosti« �ivalskega svetaje presegel rasistièno linijo, kipriznanje moralnega statusa �ivalimutemeljuje na sorodnosti medvrstami. Detela je odprl mo�nostenakovrednosti med bitji znepristajanjem na zamisel, da vemo,kaj je �ival. Njegovo misel nadaljeizpeljuje Miklav� Komelj s kritiko(neo)utilitaristiène argumentacije, kiz brisanjem loènice med èlovekom in�ivaljo le na videz presegatradicionalne omejitve mi�ljenja,dejansko pa utrjuje kategorijo�ivalskosti v okvirih zgolj biolo�kihfunkcij; s posku�anjem brisanjaloènice namreè ne gre za to, da bibila na novo prepoznana vrednost�ivljenja �ivali, ampak se èlovekazvaja – ne na žival − na predstavo, kijo ima èlovek o tem, kaj je �ival.Komelj tako kot Detela vidi mo�nostipreseganja antropocentrizma v tem,da se odreèemo zamisli, da vemo,kaj je �ival, kaj èuti in kako biva.

Jo�e Vogrinc je �e v spremni besedih knjigi ameri�kega raziskovalca�impanzov Williama McGrewjaKulturni �impanz: Razmi�ljanja okulturni primatologiji zavrnilantropocentrièno primerjavo �ivali zljudmi in enakovredno moralnoobravnavo na osnovi kapacitet, ki solastne ljudem: "Ni treba skrbeti za to,da bi ljudje v kulturah drugih vrstprepoznali same sebe. Nasprotno ...Moramo se nauèiti prepoznavati vsedruge vrste kot enako upravièene dolastnega obstoja po lastnih merilih"(iz spremne besede). Pri tem Vogrincsledi Robertu Foleyju, ki poudarjaedinstvenost vsake biolo�ke vrste.Tudi dru�beni antropolog Tim Ingoldtrdi, da ni antropocentrièno pokazati,da je doloèena èlove�ka lastnost,tudi pozitivna, edinstvena zaèlove�ko vrsto; na vsaki vrsti, kottudi na vsakem posameznempredstavniku vrste je nekajedinstvenega. Vendar pa JEantropocentrièno, primerjati �ivali zljudmi in prièakovati, da bodo imeleenake kapacitete kot ljudje, in jimglede na to priznati spo�tovanje.

Vogrinc zavraèa èlove�ko vrsto kotmerilo in poudarja, da vsaka biolo�kavrsta ustreza lastnim �ivljenjskimzahtevam, vse vrste pa si �ivljenjskiprostor delijo z drugimi. In vrste sene razvijajo v smeri veèjeèlove�kosti, ampak, kot pojasnjujetudi John Dunayer, v smeri veèjeprilagodljivosti na svojem ekolo�kemprostoru.

V dru�tvu Za �ivali! nasprotujemovsakr�nemu hierarhiènemukategoriènemu razvr�èanju � tako naosnovi pripadnosti spolu, spolniusmerjenosti, rasi, etniji,dru�benemu razredu kakor tudibiolo�ki vrsti. Zavraèamo prioritetnoobravnavo zatiranja doloèenihdru�benih skupin, torej tudipojmovanje, da naj bi bilo zaradivseobsegajoèega nasilja nad ljudminasilje nad �ivalmi dojeto kot manjpomembno.

Dr. Branislava Vièar,Za �ivali!, dru�tvo za

uveljavitev njihovih pravic

Veganska veèerjica




OGLASNO SPOROÈILO


Pripovedoval vam bom otem, kak�no �ivljenje je imelna� ku�a Nero, ki je sampri�el k nam, ko sem bil star

dve leti.

Nekega poletnega veèera sta dedekin babica pred hi�o na morjuzasli�ala lajanje. Ker ni ponehalo, jededek �el pogledat, kaj se dogaja inpred vrati je zagledal sestradanegain pretepenega psa. Poklical je �ebabico, da naj psu prinese malo vodein klobaso. Ubogi pes je vse pravhitro pojedel. Nekaj èasa sta gadedek in babica �e opazovala in kerni od�el, sta se odpravila spat.Naslednje jutro je pes �e vedno stalpri ograji pred hi�o in dedek se jeodloèil da ga obdr�i. Ko sem pri�eltudi sam na morje, sem bil prijetnopreseneèen nad novim dru�inskimèlanom. S psom sva takoj postalaprijatelja, èeprav sem bil �e zelomajhen. Ku�a je bil tako zelo

hvale�en, da sta mu dedek in babicare�ila �ivljenje, da mi je celo dovolil,da sem ga jahal kot konja. Res je bilzelo prijazen. Dedek ga je kasnejetudi odlièno zdresiral. Vsak dan staimela uène ure. In ko so nekega dnededka med sprehodom napadli trijepotepu�ki psi, ga je na� Nero branilin jih prav vse nagnal. Ob njem si seres lahko poèutil varno. Tako zelosmo ga imeli radi, da je �el vsakoleto povsod z nami, tudi napoèitnice.

Ko sem bil star 4 leta, pa se je pozimizgodilo nekaj stra�nega. Za novoleto sva bila z mamo pri dedku inbabici. Toèno ob polnoèi sem zasli�almoèno pokanje petard. Ena izmednjih je priletela tudi na na� vrt. Ku�aNero se je moèno prestra�il, skoèil jepreko ograje in zbe�al. Naslednji dansmo ga vsi iskali, saj ga �e vedno nibilo domov. Celo vsem sosedom,prijateljem in znancem smo

povedali, da pogre�amo na�egaku�ka, vendar ga nismo na�li. Kmaluzatem so dedku povedali lovci, da sona�li na�ega psa in da je umrl, ker biga naj od strahu zaradi pokanjapetard zadela kap. Ko je dedek to�alostno novico zaupal �e meni, semzaèel zelo jokati. Imel sem komaj�tiri leta in zame je bil to stra�endogodek.

Na ku�ka Nerota mislim �e danes inzelo mi je hudo, da je moral tako�alostno umreti. Ubogi izgubljen inpretepen ku�a, ki se je ustavil ravnopred ograjo na�e hi�e in èakal, da sega nekdo konèno usmili in vzamepod streho. In tako lepo smo se imeliskupaj, potem pa ga je zadela kapzaradi petard! Ne morem gapozabiti. Zelo rad sem imel ku�kaNerota, najraje sem ga imel od vseh�ivali!

Dennis Dean Rutar

Ku�a Nero


K je je njegova skrb zaranjeno, trpeèe bitje, ki bimorala biti �e kakoprisotna v nas ljudeh, ki

smo na tem svetu zato, da �èitimo inpomagamo. �ivim v Miklav�u priMariboru, kjer se nam rednodogajajo podobne krutostibrezsrènih ljudi, ki odvr�ejo mlademucke ali zastrupljajo �ivali. Na�emumucku so z zraèno pu�ko prestrelilirep. �e bi lahko na�tevala.

Nad na�o hi�o sem nekoè sli�alastrele in od�la pogledat. Dva fanta9, 10 let stara sta sredi belega dnestreljala z zraèno pu�ko na par grlicna �ici. Na sreèo sem �e lahkoprepreèila najhuj�e. Ko sem ju o�telain nagnala, sta me samo zaèudenogledala. Menda nisem razumelanjune igre. Seveda, saj to poèno tudiodrasli, njihovi vzorniki.

Ker sem pred 30 leti postalavegetarijanka, se �e dobrospominjam èasov, ko sem imela tudisama drugaène poglede naljubiteljstvo �ivali, ki ga nisem znalapovezati z zrezkom na svojemkro�niku.

A nekoè sem "spregledala", ko bi simorala sama pripraviti obrok iz �e�ivih malih �kampov, ki jih "samo"vr�e� v vrelo vodo. Bila semzgro�ena nad dejstvom, da me to ni

nikoli prej zanimalo. In takrat semsklenila, da nikoli veè ne bompovzroèila trpljenja �ivali, da binahranila svoj �elodec, saj jevegetarjanstvo idealna in humanamo�nost.

Danes se o tem veliko pi�e, predava,obstajajo filmi o muèenju in trpljenju�ivali v klavnicah, pri nehumanivzreji, pri medicinskih poiskusih -vivisekciji, a ljudje noèejo"spregledati". Noèejo in ne morejo,saj je dokazano, da je meso droga, kiunièuje na�e zdravje.

Zapoved "Ne ubijaj!" zajema vsa�iva bitja na Zemlji, ne samo ljudi,zato �e vedno ne razumem, da seimajo za ljubitelje �ivali vsi, ki imajodoma svoje ljubljenèke, celo spijoskupaj z njimi, pa vseeno neprizana�ajo drugim vrstam, ki soredno na njihovih kro�nikih. Vemo,da nekateri narodi jedo muce, ptice,pse� Kitajci imajo na primer zaspecialiteto plavuti morskih psov, izkaterih si kuhajo juho. Kako teplavuti pridobivajo? Ujamejomorskega psa, mu �ivemu odre�ejoplavuti in ga nato vr�ejo v morje, dautone ... Kolik�no trpljenjepovzroèajo �ivalim brezpomisleka,kajti tudi one so �iva bitja,ki èutijo boleèine kot mi, imajo enakokot mi pravico do �ivljenja.

Èe citiram �e eno zapoved "Ne storidrugemu tega, kar ne �eli�, da storijotebi�, bi nam moralo biti vse jasno.Na svetu ne bi bilo toliko nasilja invojn. Modreci pred nami so nassvarili, da "dokler bodo na svetuklavnice, bodo tudi vojne."

Mi pa bi �eleli �iveti v miru,blagostanju, sreèi, a nismopripravljeni s svoje mize odstranitimesa in rib. Nekateri mislijo, da ribeniso meso in nam jih vegetarjancemvztrajno ponujajo.

Radi bi zgradili lep�i, bolj�i SVET zana�e malèke, pa jih ne znamovzgojiti v ljubeèe odrasle, ki birazumeli, da se bo vse, kar slabegastori� drugemu �ivemu bitju, tudivsem �ivalim, zagotovo stoterovrnilo k tebi, èe ne v tem pa vprihodnjem �ivljenju. To jenajpraviènej�i zakon univerzuma.Zakon KARME � zakon vzroka inposledice.

Za bolj�o prihodnost nas vseh intistih za nami storite nekaj!

Vsak korak �teje!

Ljudmila Grabnar

Bodimo LJUDJE �ivalimLjudje imajo na jeziku boga, a v srcu in dejanjih ga ni videti . Kako si naj drugaèe razlagamkrutost èloveka, ki povozi domaèega zajèka in ga, ker �e ni bil mrtev, vr�e èaz ograjo neke hi�ein odpelje brez slabe vesti dalje.

PISMA BRALCEV


Kdo ali kaj te je navdihnilo, da sipostala vegetarijanka?Pozdravljeni. Navdih zavegetarijanstvo sem dobila napredavanju, kjer sem konèno dojela,kak�ne so posledice u�ivanja mesain uporaba �ivalskih trupel.Neverjetno, kako lahko podatek, okaterem prej nisi bil pouèen, naredipreobrat v tvojem mi�ljenju, poèetjuin prehrani. Sicer so se mi �e vzgodnjem otro�tvu porajalavpra�anja o �ivalih, ki sem jih jedla.Razmi�ljala sem, kako more bitimama pujska �alostna, ker so jispekli sinèka ipd. Ampak o mesniprehrani se ni govorilo in ker sovsakdanji obroki nudili meso, sem tosprejela kot nekaj samoumevnega inse prepustila rutini ter mislila, da jetako prav, èe to vsi poènejo, vkljuènos star�i. Zdaj lahko reèem, da je bildan, ko sem se odloèila zavegetarijansko pot, eden izmed najlep�ih in najpomembnej�ih dni vmojem �ivljenju.

Kaj je bilo najte�je pri prehoduna brezmesno prehrano? Te jebilo èesa strah?Zaèetki te poti pri sedemnajstih letihso bili te�ki. Bilo me je strah odzivastar�ev, sorodnikov in obsojanjadrugih. Vendar sem zbrala pogum in�e danes ponosno zagovarjam svojastali�èa, ne glede na mnenja drugih.Verjamem, da nekateri kljub �elji, dabi postali vegetarijanci, tega nezmorejo priznati prav zaradi pritiskadru�be, saj nato izstopajo in so"drugaèni". Na sreèo vegetarijanstvopostaja vedno bolj sprejemljivo vdru�bi, predvsem na zahodu. Sreèoimam, da je dru�ina sprejela mojoodloèitev, èeprav menijo, da je tosamo najstni�ka muha in da me bo�e minilo. Meso sem z lahkotoopustila, saj mi �e prej ni di�alo.

Kje si dobila koristne informacijeo takem naèinu prehranjevanja?Pri�la so vpra�anja, kaj pa bom jedla,èe ne mesa. Dandanes nam splet inliteratura nudita toliko informacij oraznovrstni prehrani, tako da jeiskanje vegetarijanskih receptovpreprosto. Tudi sama se rada

preizku�am v kuhanju, saj je vednozanimivo ter zabavnoeksperimentirati pri pripravi novihjedi. Vèasih imamo vsi v dru�inivegetarijanski obrok.

Kako se prehranjuje�?Prehranjujem se veèinoma enako.�e prej sem posku�ala raznovrstnoprehrano, le da zdaj iz tak�negajedilnika, izkljuèim meso. Seveda padajem prednost polnovrednimjedem, zelenjavi z visoko vrednostjo

beljakovin, kot so �pinaèa, fi�ol,soja...

Kako si dopolnila svojo osnovnoznanje kuhanja? Si po mo�nostikupila kak�no kuharsko knjigo,ker si potrebovala brezmesnerecepte?Svoje kuharsko znanje semveèinoma dopolnila z nasveti sspleta. Mama mi je celo kupila knjigoz vegetarijanskimi recepti, najraje pasama preizku�am kombiniranje �ivil;

Intervju s so�olkovegetarijanko

MLADI IN VEGETARIJANSTVO

Sandra


temu jaz reèem "po obèutku in ssrcem".

Kako so vegetarijanstvo sprejeliv tvojem krogu prijateljev?Mogoèe pozna� koga, ki je obrezmesnem prehranjevanjuimel drugaèno mnenje, pa se jepo tvoji odloèitvi zaèelzgledovati po tebi?Nekateri prijatelji so me popolnomarazumeli in spo�tovali mojoodloèitev, spet drugi so menili, dabom prej kot slej zbolela in se mi bozme�alo brez mesa. Preteklo je �eeno leto in poèutim se odlièno.Seveda svoje prijatelje opozarjam naslabosti u�ivanja mesa zmedicinskega stali�èa, saj �elim davedo, da je meso vzrok �tevilnihbolezni, kot so povi�an slabholesterol, debelost, revma, i�ias,nekatere bolezni jeter � Vsekakorjih ne preprièujem, da bi ravnalienako kot jaz, ker verjamem, da je toosebna stvar vsakega posameznikain da lahko to spoznanje "klikne" leiz njegove zavesti.Kako se tvoje prehranjevanjeodra�a na osebnem poèutju?Prve dni brez mesa sem se poèutilazelo drugaèe. Imela sem obèutek,kot da bi se na novo rodila. Svet okolisebe sem zaèela dojemati boljintenzivno. Skratka, moje misli sobile bolj jasne. Po kak�nem mesecusem imela krizo, saj sem èutila, da vsvojem organizmu potrebujem veèma�èobe. Tako sem nekega dne potelovadbi odhitela v trgovino po dvekilogramsko vreèo zamrznjenega pomfrita in pojedla velik dele� izvreèe z veliko keèapa. Nekaj èasa potem sem bila rahlo otopela, drugaèesem se poèutila. Moje telo je posedemnajstih letih obèutilo velik �ok,saj ni dobivalo "droge", ki sem jo prejvsak dan u�ivala. Potrebovala semèas, da se je organizem navadil na

drugaèno prehrano, kar je bilo te�ko,ampak z vztrajnostjo in dovoljbogato prehrano sem vzpostavilaravnovesje v telesu.

Opa�a� kakr�ne koli spremembeglede svojega zdravja? Si boljodporna na bolezni in ima�okrepljen imunski sistem?Glede zdravja nimam negativnihpripomb, razen obèasnega prehlada,kar pa je v na�em svetu povsemnormalno. Opazila sem, da imambolj�o kondicijo in voljo do �porta.

Si od prièetka prehoda navegetarijansko prehrano do zdajopravila krvne preiskave? Tiprimanjkujejo kateri vitamini,minerali ali je vsebnost èesarkolipovi�ana?Pred dvema letoma sem bila napreiskavi krvi, kjer so ugotovili, daimam raven hemoglobina na mejimed normalnim in zni�anovrednostjo. Takrat sem �e u�ivalameso. Pred kratkim sem spetopravila pregled krvi. Izvidi so bilipopolni in jaz izjemno zadovoljna!Dobila sem namreè dokaz, da kosem zaèela zdravo in raznoliko jesti,je bilo moje telo v veèjem ravnovesju.

Trenutno se na Biotehni�ki �oliMaribor izobra�uje� zaveterinarsko tehnico. Èe bo� s�tudijem nadaljevala, misli�, dabo �ivalim prijaznej�i naèinprehranjevanja spremenil tvojpogled na opravljanjeveterinarskega poklica? Kako sebo� sooèila z dejstvom, da je naveterinarski fakulteti v Ljubljanidel uènega naèrta obiskklavnice?V dru�bi in v veterinarski medicinivlada specizem, torej diskriminacijana podlagi vrste �ivali. Tako lahkouspe�en veterinar odlièno opravlja

svoje delo, torej zdravi pse, maèke,zajce, nato pa brez slabe vesti pojezrezek za kosilo. Paradoks, katereganihèe ne razume. Nisem sicerseznanjena, zakaj se bodoèiveterinarji �olajo tudi v klavnicah.Sklepam pa, da zaradi preverjanjakakovosti in neoporeènosti mesa,kar mi seveda ni povsem razumljivo,saj so veterinarji tisti, ki �ivaliobdr�ijo pri �ivljenju, ne pa obratno... S �tudijem za veterinarkozagotovo ne bom nadaljevala,vendar se bo moj poklic nana�al napomoè izkori�èenim �ivalim.

V Mariboru imamo organizacijo,ki skrbi za za�èito �ivali([email protected]), vZDA poznano kot �ivalskapolicija. Kak�no je tvoje mnenjeo organizacijah, ki skrbijo zaoskrbo �ivali? Si �eli� in jihpodpira�, da se to zdru�enjeraz�iri in dobi veèja pooblastila,kot imajo V ZDA urejeno �ivalskopolicijo?Prav je, da imamo zdru�enja zapomoè �ivalim, ker je �tevilokriminalnih dejanj in nasilja nad�ivalim veliko. Srèno si �elim, da bina�i zakoni bili karseda strogi in dabi bila preventiva zagotovljena.

Kaj zate pomenivegetarijanstvo? Na kak�ennaèin ti misli� oz. èuti�, da sipripomogla k izbolj�anemupolo�aju �ivali in narave?Zame biti vegetarijanec pomeni, dasi del narave in je ne unièuje�.Boleèina èloveka ali �ivali je najveèjaoblika unièevanja sveta. Jepomemben del mojega �ivljenja invem, da moje poèetje ne �koduje nitienemu �ivem bitju, vkljuèno z mano.

Da�a Petek


Hej zdravo!Pred tabo je nova rubrika mladih.

Nekajkrat letno se mladi iz Slovenije in Hrva�ke zberemo na kmetiji �Za naravo� naOstro�nem. Tam imamo mo�nost s svojim delom prispevati za dobrobit narave in �ivali. Tokratvam prviè predstavljamo na�e delo. Ker pa slika pove veè kot tisoè besed, si poglejte na� fotostory �

Bil je èudovit dan,ki je najavljal pomlad.

Zbrali smo se mladi iz Slovenije inHrva�ke. Spoznali smo se med seboj

in z domaèini (dvono�nimi in�tirino�nimi).

Najprej smo predstavili projekt:kaj smo naredili do zdaj, zakaj topoènemo in od kod èrpamo ideje ...

... dogovorili smo se, kdo bo kaj poèel,vzeli orodje ... in prièeli ...

Tisti, ki radiplezajo,so èistili

valilnice zaptice�

Nekaj nas je popravljalo strehozavetja za srne ...

... nato smo gatudi oèistili

in dodali sve�o slamo ter hrano. Malo smo popravili na�o prvo ptièjohranilnico ...

Oèistili smo hi�ice za èmrlje...

(Èakamo prve stanovalce!)

AKCIJA ZA NARAVO IN �IVALI


Pripravili smo hotel iz glineza divje èebele.

Nekateri so se igrali novinarje ... bilo je precej resno,ampak ne ves èas ...

Statisti nasnemanju so bilipravi profiji ...

... kot se vidi na sliki. Mednarodna snemalna ekipa :)

Predana novinarka in... intervjuji so sineprekinjeno sledili.

S semeni smo napolnili ptièje hranilnice.Oèistili smo gozd, saj imajo tudi �ivali radeèist in urejen dom.



Èasa za dru�enje tudi ni manjkalo. Izdelovali smo ptièjepogaèe iz semen in

kokosove masti.

Kamera je bila povsod...

Ko smo pripravili hrano za�ivali,

smo skuhali �e nekaj za nas ...tokrat so kuhali fantje!

Delamo skupaj za naravo in �ivali!

Èe �eli�, se nam pridru�i pri na�ih akcijah, èe pa nisi veè med �mladinci� ni problema, lahkopomaga� pri nakupu hrane za �ivali (razna semena, koruza, seno), lesa za izdelavo krmilnic,valilnic ipd..

�ivali potrebujejo na�o pomoè!

Lep pozdrav!

Pridi na Facebook in v�eèkaj �Misli in �ivi� !



Program Zdrava televizija lahko spremljate v kabelskih omre�jih T-2 (na kanalu 179),Amis (na kanalu 069) in Siol (na kanalu 676)

Kako u�ivati v hrani, pri tem pa ostati vitki in mladostni?�e vedno mislite, da velja: »Kar je dobro, ni zdravo in kar je zdravo, ni dobro«? Niè veè!

Obstaja hrana, ki je bo�ansko dobra, zdrava in �e hitro pripravljena.

Ti kraljevski okusi se imenujejo iBiZakaj so iBi-ji odlièna izbira?

Ker vas razvajajo z razko�jem okusov. Od ne�nega zeli�ènega preko malce skrivnostnegaèema�evega pa do karijasto indijskega ali èilijasto pikantnega. Vsak iBi je popolnasimfonija okusov.

Ker vam prihranijo èas. iBi namaze v nekaj minutah spremenite v prave gurmanskeomake ali polivke za solate.

Ker so sestavine za iBi zrasle v zdravi in neokrnjeni zemlji.

Ker so idealni za otroke � zaradi esencialnih aminokislin, obilice vitaminov in mineralov.

Ker prina�ajo manj kalorij. So samo pol tako mastni kot npr. margarina. Ma�èobe, ki jihvsebujejo, pa so nenasièene.

Poi�èite iBi okuse na www.ibi-vegan.si.

Izberite svoje naj okuse! Razveselite z njimi sebe in svoje. Do 20. 6. 2013 boste pri naroèilunajmanj 7 iBi lonèkov dobili tudi darilo: iBi gurman. Ne zamudite. Izberite si jih �e danes!

U�ivajte v bo�anski hraniwww.ibi-vegan.siTel. 01 505 57 99

Do 2010 sem pomagala prodajati STVARI za korpo-racije in velika globalna podjetja, ki niso nujno zdrave. Profit je bil vodilna nitka vsega, včasih edina… Istočasno sem pomagala, ko sem le imela čas, v lokalnem zavetišču, kar mi je bilo v izjemno veselje.

Moja ljubezen do živali pa se je začela že mnogo prej.

Moji mami se je kot nosečnici (nosila je mene) v letu 1974 upiralo meso in je prišla v konflikt z "avtoriteto", s takratnimi zdravniki in pediatri. Ko sem se rodila, so ti pritiski postali še močnejši in nekega dne mi je dala jesti meso … Vse sem izpljunila po njej in kuhinji in s tem PO SVOJI VOLJI postala rastlinojedka. Bila sem kljub temu izjemnega zdravja ter radovedna navihanka …

KasnejeKasneje sem poskušala "rešiti svet", tako da sem nosila domov zapuščene kužke, mucke, žabice, ribe. Nikoli mi ni bilo jasno, zakaj me vsi prepričujejo, da ta bitja nimajo mamice in ne čutijo kot mi. Seveda me je mučilo tudi vprašanje, zakaj ne jemo muck in kužkov, lepe kravice in pametne prašičke pa.

MojaMoja ljubezen do živali je povzročila nekakšno izo-lacijo, osamljenost, tudi verbalno mučenje od vrstnikov v rodnem Prekmurju. S šestnajstimi leti, ko sem prvič šla v Oxford v poletno šolo, sem sprevidela, da ogromno ljudi čuti in razmišlja kot jaz … Podobno sem ugotavljala med svojim bivanjem v Amsterdamu in Melbournu ter življenjem v Düsseldorfu in New Yorku, kjerkjer sem pozabila, da sem rastlinojedka, saj so bile “primerne” restavracije dostopne na vsakem koraku.

Kot najstnico so me začele mučiti kožne alergije, še posebej, ko sem si oblekla nova oblačila. Človeška koža je največji organ in kar koli damo na kožo, pride v krvni obtok v šestih minutah.

Trenutno smo priča težkemu obdobju civilizacije: eko-nomske, finančne, ekološke in socialne zadeve več ne delujejo prav.

Verjamem, da je obdobje 150-letne industrijske revolu-cije zaključeno in moramo izumiti novo tehnologijo, ki nam bo končno pomagala živeti v sožitju z naravo in drugimi Zemljani ter popolnoma spremeniti način razmišljanja, kot smo ga ljudje imeli do sedaj. To eno-stavno imenujem ZELENA revolucija, ki jo bodo uspešno izvedli ljudje, kot ste vi in jaz (ter manjša podjetja, ki že delajo na tem), definitivno pa ne vlade in razne druge inštitucije, najmanj pa velike korporacije, ki imajo od stanja "status quo" največji dobiček.

Naš projekt BeeZee EcoKid je moj skromni način, da pospešim oziroma pripomorem k zeleni revoluciji.

Velik del zelene revolucije je sprememba dojemanja sveta – sprememba zavesti za vse ljudi globalno. Opažam izjemno pomanjkanje čustev in sočustvovanja z najbolj nemočnimi in tistimi, ki nimajo svojega lastnega glasu: z otroki in živalmi. Sočustvovanje nam je odvzela dominantna, pohlepna karnistična kultura preko medijev, in to tako temeljito, da sploh ne ločimo več, kaj je prav in kaj naveč, kaj je prav in kaj narobe v mnogih primerih.

Če bi ljudje vedeli, kaj NATANČNO se skriva za tem, kar pojedo ali kupijo, verjamem, da ne bi podprli zlorabe, mučenja živali in otrok, ki so del velikih indus-trij in najbolj dobičkonosnih podjetij na svetu, z obrati v Aziji na primer. Ljudje imajo radi živali in otroke ter so po srcu izjemno dobri, vendar žal ne vedo, kaj se dogaja za zidovi tekstilnih tovarn, v klavnicah, na poljih bombažabombaža in podobno. To se dogaja na drugih konti-nentih, daleč proč od naših oči.

Večina ljudi se ne zaveda, da s tem, ko NE kupujemo lokalnih izdelkov (ker na primer v EU delovna sila stane več, zdravi materiali stanejo več, kar se doda končni prodajni ceni), ampak poceni uvožene (kvantiteta nad kvaliteto), posredno ogrožamo tudi svojo službo in lokalno gospodarstvo. Spomnimo se, kako je Slovenija nekoč imela kvalitetne zdrave izdelke, izvažali smo več kotkot uvažali, tudi kvalitetne hrane smo imeli zase več kot dovolj …

O projektu BeeZee EcoKid sem začela razmišljati, ker me je po 12-ih letih v oglaševalskem svetu New Yorka nekega dne začela mučiti misel, kako bom na smrtni postelji gledala nazaj na svoje življenje.

Bianca v oblačilih in nakitu BeeZee EcoKid. Foto: Jure Zauneker

Bianca kot otrok. Foto: oče Alojz

Tuji nezdravi izdelki in hrana so zadnjih 10 let skoraj popolnoma izrinili naše lokalne izdelke. Posredno smo s tem povzročili propad dobrih in uspešnih slovenskih podjetij, kmetij z ekološkim sadjem in zelenjavo ter nekateri tudi izgubo svoje LASTNE službe.

VV projektu BeeZee Ecokid sem poskusila združiti VSE, v kar verjamem in za kar mislim, da je etično najbolj prav za planet in Zemljane (ljudi in živali) ter mojo karmo.

BombažBombaž je poleg tega, da je najbolj popularna rastlina v tekstilni industriji, tudi najbolj zastrupljena rastlina na svetu, zato mi uporabljamo SAMO ekološki bombaž, lan in konopljo pri izdelavi naših izdelkov z mednarod-nimi certifikati GOTs in FAIR TRADE.

Poleg pesticidov, herbicidov in insekticidov se z bar-vanjem tekstili prepojijo s strupenimi barvami, ki vse-bujejo nevarne kovine, tako da morajo v večini velikanskih šivalnic uporabljati zaščitne maske (Indija, Bangladeš, Kitajska, Indonezija ...). Pri BeeZee EcoKidu uporabljamo samo naravna barvila, ki so rastlinskega izvora in testirana na vsebnost nevarnih kovin.

NaNa mnogih poljih bombaža in v tekstilni industriji (statistično še vedno največ v mesni panogi) se upora-blja otroška delovna sila. Naši izdelki imajo certifikate FAIR TRADE, kar pomeni upoštevanje pravil in načel pravične trgovine brez izkoriščanja otrok in ljudi nasplošno.

Prekomerno škropljenje rastlin povzroča zastrupitev vode, zemlje in tudi ekološko katastrofo, kot smo ji bili priča v Uzbekistanu, kjer se je voda popolnoma umaknila z dela ozemlja. Umrle so ribe in ljudje obol-evajo za rakastimi obolenji in živijo v revščini. Tam morajo tudi otroci vseh starosti prisilno delati brez kakršnekoli zaščite na zastrupljenih poljih bombaža, ker se šole zapker se šole zaprejo in nimajo izbire.

Pri prevozu oblačil iz Azije (tudi po mesece dolgo) na velikih ladjah morajo dodatno zaščititi oblačila pred glodalci in insekti ter jih še bolj zastrupijo.

Ob vrnitvi v domovino so me izjemno pretresla množična odpuščanja ljudi iz služb (Mura) in sem se odločila, da dodam elemente socialnega podjetništva v naše delovanje. Tako nam pomagajo samohranilke, invalid in drugi ljudje, ki jim na ta način vsaj delno izboljšamo življenje. Sodelujemo pa tudi s kar nekaj manjšimi lokalnimi podjetji, ker verjamem, da je izjemnoizjemno pomembno, da si ljudje pomagamo med seboj in podpiramo lokalno ekonomijo, čeprav so delovna sila ali polizdelki cenejši v tujini. Sama kupujem lokalno sadje in zelenjavo direktno z ekoloških kmetij poleg vrtnin, ki jih pridela na našem malem vrtu moja mama.

Ostanke naših oblačil, posteljine, brisač recikliramo v naše igrače, ki so dobile Evropski certifikat varnosti in zdavja za najmlajše. Optimalni izkoristek surovin brez odpada je torej del projekta BeeZee EcoKid.

ŽeljaŽelja pomagati lokalni skupnosti je izjemno pomemben del vsega, kar počnem, vendar sem dodala še zadnji, mogoče mojemu srcu najbližji element, in to je, da ne uporabljamo NOBENIH živalskih produktov pri izdelavi naših izdelkov oz. nič ni osnovano na krutosti do drugih Zemljanov (ne živali ne otrok). Pravice živali gredo z roko v roki s pravicami ljudi ter družbe. Zloraba inin umor trpečih živali se iz odnosa do živali širita v odnos do ljudi in našega planeta.

Sprva sem mislila, da po tolikih letih graditve uspešne kariere v oglaševanju delam norost, vendar temu očitno ni tako, saj je projekt BeeZee EcoKid do sedaj dobil nagrado za najboljši trajnostni projekt v Evropski uniji, nagrado za najboljšo zeleno modno znamko ModePalst v Avstriji in to leto tudi nagrado, namenjeno 10 najboljšim ekološkim oblikovalcem v Nemčiji.

Otrok pobira prepojen s kemikalijami bombaž v Uzbekistanu brez zaščite.

Šivanje oblačil z zaščitnimi maskami na Kitajskem.

85% krzna na svetu pride iz Kitajske kjer odirajo živali žive, tudi mačke in pse. Kot Kim Kardashian ljudje ne povežejo teh grozodejstev s plašči, obrobami na kapucah ali čevljih žal.

Kaj prinaša prihodnost, ne vem, vendar upam, da bodo ljudje končno spregledali, kaj se dogaja, odprli svoja srca in uvideli, da imamo čustva tudi iz praktičnih razlogov. Mesno-mlečna industrija je največji razlog za onesnaževanje planeta, takoj za fosilnimi gorivi. Torej je naše zgražanje nad velikimi industrijskimi mučilnicami živali, kjer se ta trpinčena nedolžna bitja ubija po tekočemtekočem traku, legitimno in tudi PRAKTIČNO. S tem ko pojemo manj mesa, pomagamo našemu planetu bolj, kot če uporabljamo javna prevozna sredstva ali vestno recikliramo smeti. Pri tem vsak posameznik velja in šteje brez izjeme.

"Nothing will benefit human health and increase chances for survival of life on Earth as much as the evolution to a vegetarian diet." - Albert Einstein(Prevod: “Nič drugega ne bo koristilo človekovemu zdravju in povečalo možnosti za preživetje na Zemlji kot to, da bomo prešli na vegatarijanski načina prehranjevanja.” - Albert Einstein)

NeNe pozabimo torej ob nakupih prebrati sestave produktov, preveriti izvora in dobro oprati te izdelke, preden jih zaužijemo, namažemo na kožo ali oblečemo. Pomislimo na zgodbo za temi izdelki in kaj smo v resnici pripravljeni podpreti s svojim denarjem: izkoriščanje otrok v Aziji ali lokalna podjetja in kmetov-alce, umor nedožnega trpinčenega bitja ali zdrav, živ obobrok, poln hranljivih snovi, ki nas obvarujejo pred rakom, debelostjo, visokim pritiskom in podobnim. Izbira je naša, naj nas ne bo strah narediti pravo stvar oziroma kar nam pove srce, da je prav.

Zdrava živa hrana in izdelki, polni pozitivne energije, iz zdravih materialov optimalno zaščitijo našo družino. Ne pozabimo na ogromno ljubezni, ki jo moramo poleg družine upoštevati tudi v odnosu do drugih članov naše skupnosti, naše države, do drugih Zemljanov in našega edinega malega planeta Zemlja.

"Never"Never doubt that a small group of thoughtful, committed people can change the world. Indeed, it is the only thing that ever has." - Margaret Mead(Prevod: “Nikoli ne dvomi v to, da lahko mala skupinica razmišljujočih in predanih ljudi spremeni svet. Pravzaprav je to edina stvar, ki že od nekdaj obstaja.”)

mag. Bianca Žvorc Morris

Ključne besede znamke BeeZee EcoKid. Foto: Ciril Jazbec

Nika v BeeZee EcoKid oblačilih. Foto: Marci Marcone

Ava in Bianca v BeeZee EcoKid oblačilih. Foto: Simon Koležnik

Ava v BeeZee EcoKid oblačilih. Foto: Michael Cress

Logotip projekta BeeZee EcoKid (BeeZee Designs)Bee (čebelica) Zee (deloven) = vzdevek lastnice Biance Žvorc Morris + EcoKid (ekološki otrok)

Trije prijatelji z zaščitnimi avatarji ponazarjajo ljubezen do narave in umetnosti ter harmonijo vseh živih bitij.medvedek = moč + metulj = pozitivna preobrazba

zajček = zdravje + pikapolonica = szajček = zdravje + pikapolonica = srečakuža = lojalnost + ptič = svoboda in mir

list s srcem = ljubezen do narave

Documents

Osvoboditev živali · 2019. 4. 24. · REVIJA ZA PRIJATELJE IVALI živali BREZPLAÈEN IZVOD 25 3 0 AKTUALNO NE PREZRITE Naravna komunikacija s psi Vegetarijanska prehrana za otroke