Otvoreni vrati za razli~nite vo obedineta Evropa XXIporaka.org.mk/wp-content/uploads/2013/11/12.2008-Glasilo... · 2013-11-03 · g-din Ban Ki-moon, generalen sekretar na Obedineti

CM

YB

CM

YB

CM

YB

CM

YB

RCPLIP – PORAKA, kako partner na organizacijata “U~ili{no nastojatelstvo -Resursen centar Pazarxik” od Bugarija, vo periodot od 2-ri do 10-ti Oktomvri 2008godina, realizira{e me|unarodna razmena na iskustva vo ramkite na proektot “Otvorenivrati za razli~nite vo obedineta Evropa”. Proektot be{e poddràn od programata“Mladite vo akcija” na Evropskata komisija, naso~en kon obrazovna i socijalnaintegracija na mladite lica so popre~enost od dvete sosedni zemji.

Proektot ovozmoì grupa od 19 lica so intelektualna popre~enost (korisnici nadnevnite centri na RCPLIP – PORAKA od Skopje, Ohrid i Kumanovo), pridruùvani od 4nivni vrsnici bez popre~enost (volonteri od Crven krst na grad Skopje) i nivniteedukatori, da patuvaat i prestojuvaat vo Pazarxik i Varna, Republika Bugarija, kade {toimaa mo`nost da se zapoznaat i drugaruvaat so ista takva grupa na lica so popre~enost,volonteri i edukatori od Bugarija.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 4 godina XXI

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Otvoreni vrati za razli~nitevo obedineta Evropa




Skopje, Dekemvri 2008 godinaSkopje, Dekemvri 2008 godina

Programata opfati rabotilnici preku koi makedonskite i bugarskite u~esnici sezapoznaa so evropskite vrednosti, rabotilnici za pretstavuvawe na kulturnonasledstvo, izrabotka na rakotvorbi, prigotvuvawe i degustirawe na tradicionalnijadewa, zasaduvawe na “drva na prijatelstvo”, poseti na delfinarium i ergela na kowi,sportski aktivnosti, rekreativni aktivnosti pokraj more, zabavi so muzika, tancuvawe.

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociDekemvri 2008 god. Broj 4, god. XXI

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mkSpored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upo-trebuvanata terminologija voodredeni napisi od odredeniavtori ne go odrazuvaat ofi-cijalnoto mislewe i stavovina RCPLIP - PORAKA

Ovaa godina me|unarodniotden na licata so popre~enost seodbeleùva samo edna nedelapred 60-tata godi{nina od Uni-verzalnata deklaracija za ~ove-kovi prava. Obedinetite nacii giodbeleùvaat i dvata nastana podtemata “Dostoinstvo i pravda zasite”.

Imame mnogu za proslavu-vawe ovaa godina. Vleguvaweto vosila na Konvencijata za pravata nalica so popre~enost vo maj be{epresvrtnica. Koga se odrà prva-ta Konferencija na dràvite pot-

Poraka po povod Me|unarodniot denna licata so popre~enost od

g-din Ban Ki-moon, generalen sekretarna Obedineti nacii

pisni~ki vo oktomvri, u~esnicite vedna{ zapo~naa sorazmisluvawa na koj na~in Konvencijata moè da sluì kakoalatka za postignuvawe na Mileniumskite razvojni celi.

Ovoj napredok e ovozmoèn blagodarenie naaktivnoto u~estvo i vodstvo na licata so popre~enost,preku obezbeduvawe na pristap vo site aspekti od na{atarabota.

Obedinetite nacii ostanuvaat posveteni na ovojpristap. Renoviraweto na kompleksot na glavnoto sedi{tena Obedinetite nacii preku Kapital master planot }e ginapravi na{ite prostorii vo soglasnost so poslednitestandardi za pristapnost. Na ovie napredoci se ~eka{edolgo vreme.

Generalnoto sobranie naglasi deka, a so cel za da seostvarat Mileniumskite razvojni celi, mora da se vklu~ati licata so popre~enost vo site procesi. Bidej}i 80procenti od licata so popre~enost – pove}e od 400 milionilica - ìveat vo siroma{ni zemji, nie treba mnogu danapravime za da go prekineme krugot na siroma{tijata ipopre~enosta.

Sloganot na me|unarodnata alijansa za popre~enoste: “Ni{to za nas bez nas.”

Edno lice so popre~enost od Svazilend koe se boriza implementacija na politikite za popre~enost vo taazemja re~e: “Potrebna ni e celosna integracija za da gootstranime zloto na stigmatizacijata”.

Vo istiot toj duh, gi povikuvam vladite i sitenositeli na akcii da osiguraat deka licata so popre~enosti nivnite organizacii se sostaven del od site razvojniprocesi. Na toj na~in, moème da promovirame integracijai da go poplo~uvame patot za podobra idnina za site licavo op{testvoto.

Ban Ki-moon

S O D R @ I N A

2. stranaPoraka od Generalniot sekretar naObedinetite nacii

3. stranaDodeleni priznanija po povod3-ti Dekemvri

4 i 5. stranaKlu~ni elementi na sistem zapoddràno donesuvawe odluki

6 i 7. stranaNa~ela za implementacija na~lenot 12 od Konvencijata na ON

8 i 9. stranaAktivnosti na Obedinetite nacii

10 i 11. stranaAktivnosti i inicijativi vo Evropa

12 i 13. strana- Aktivnosti na lokalniteorganizacii na RCPLIP - PORAKA- Rabotilnici za SWOT analiza

14 i 15. strana- Socijalni aktivnosti na dnevnitecentri na RCPLIP - PORAKA- Sportski natprevari vo [tip- Makedonski sportisti naSpecijalni zimski olimpiski igri

16. stranaNa{a stranicaOtvoreni vrati za razli~nite voobedineta Evropa

3


Dodeleni priznanija po povod 3-ti Dekemvri,Me|unarodniot den na licata so popre~enost

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

Nasokite od Obedinetite nacii za odbele-ùvawe na 3-ti Dekemvri vklu~uvaat sobirawe napozitivnite rezultati napraveni vo izminatata godinai na pre~kite i problemite so koi se soo~uvame vosproveduvawe na programite i politikata za licata sopopre~enost, kako i oddavawe na priznanija na poedincii organizacii koi dale svoj pridones za unapreduvawena ~ovekovite prava na licata so popre~enost.

Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA, sekoja godinavo ramkite na svojata programa za odbeleùvawe naMe|unarodniot den na licata so popre~enost i sledej}igi nasokite od Obedinetite nacii, dodeluva plaketi iblagodarnici na poedinci, institucii i organizacii koivo tekot na godinata dale svoj pridones za ostvaruvawena ~ovekovite prava na licata so intelektualnapopre~enost vo Republika Makedonija.

Republi~kiot centar za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA za 2008 godinadodeli:- PLAKETA na g-din Pero Stojanovski, za li~niot

pridones i poddr{ka vo obezbeduvaweto nakontinuitetot na rabotata na Dnevniot centar –PORAKA Skopje,

- BLAGODARNICA na Gradot Skopje, kako izraz napriznanie za poddr{kata vo obezbeduvaweto nakontinuitetot na rabotata na Dnevniot centar –PORAKA Skopje.

So rezolucijata 47/93 od 4 Oktomvri 1992 godina, Generalnoto sobranie na Obedi-netite nacii go proglasi 3-ti Dekemvri za Me|unaroden den na licata so popre~enost, socel da se podigne stepenot na poznavawe i razbirawe za problemite na licata sopopre~enost i da se zgolemi svesta za seto ona {to }e se dobie dokolku tie se integriraatvo sekoj aspekt na op{testveniot i ekonomskiot ìvot na zaednicata.

Vra~uvaweto na plaketata i blagodarnicata seodrà na 3-ti Dekemvri 2008 godina, vo 12 ~asot voprostoriite na Dnevniot centar – PORAKA Skopje.

G-din Pero Stojanovski, Minister zaobrazovanie i nauka i g-|a Eleonora Pan~evska Niko-lovska od Oddelenieto za socijalna detska i zdravstvenaza{tita pri Gradot Skopje se zablagodarija za vra-~enite priznanija i iskaàa podgotvenost za ponata-mo{na prodlabo~ena sorabotka i poddr{ka na aktiv-nostite na RCPLIP - PORAKA

4


KLU^NI ELEMENTI ZA SISTEM NA PODDR@ANODONESUVAWE ODLUKI

Dokument za pozicija na Evropskata Inkluzija

Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost vo ~lenot 12 bara ednakvozakonsko priznavawe za site lica so popre~enost. Ovoj dokument za pozicija istraùvakoi klu~ni elementi se potrebni za implementirawe na ova na~elo vo pravnite sistemina site evropski zemji. Zapo~nuvaj}i od diskusijata za odredeni osnovni poimi vo vrskaso delovnata sposobnost, Dokumentot za pozicija identifikuva osum elementi koi trebada se razgledaat pri implementacijata na ovoj ~len so cel Konvencijata na ON da staneinstrument koj gi promovira pravata na licata so intelektualna popre~enost.

prodolènie od prethodniot broj

4. Poddràno donesuvawe odluki

Zakonski zasnovan sistem na registriranopoddràno donesuvawe odluki treba da se primenuvasamo koga zakonski neophodna – poddr{ka vosekojdnevniot ìvot ne bara vakvi merki. Sepak,volonterite koi deluvaat kako lica za poddr{ka ~estoim pomagaat na licata vo razni prakti~ni raboti vosekojdnevniot ìvot – od pazarewe do renovirawe nastanot itn.

Spored toa, registriranite poddrùva~i treba dase fokusiraat na glavnite odluki od legalna va`nostkoi vlijaat vrz ìvotot na vozrasniot so popre~enost:so kogo i kade sakaat da ìveat, izborot na nivnatarabota ili dnevna aktivnost, medicinski odluki,vospostavuvawe mo`nosti za slobodni aktivnosti, iizbor na soodvetni servisni slu`bi za poddr{ka kade epotrebno.

Registriranite poddrùva~i }e treba da baraatsuptilna ramnoteà za da obezbedat poddr{ka zaindividuata na na~in so koj }e ja zajaknat individuata, aso koj nema da se zameni tuku }e se pottiknevospostavuvaweto na postoe~ki mreì za poddr{ka.

Rabotata na poddrùva~ot treba redovno da sepregleduva.

Evropskata Inkluzija poradi toa, gi povikuvadràvite potpisni~ki• Da razvijat legislativa koja obezbeduva poddràno

donesuvawe odluki za neophodni i va`ni odluki odzakonska relevantnost, soglasno potrebite isposobnostite na licata.

• Da osiguraat deka ima na raspolagawe obuka i pomo{za poddrùva~ite, vklu~uvaj}i i za pravilata ina~elata za naso~uvawe vo prakti~nataimplementacija na sistemite za poddrànodonesuvawe odluki.

• Da osiguraat deka obukata za lica so intelektualnapopre~enost e na raspolagawe.

• Da pottiknuvaat i da poddrùvaat kreirawe naneformalni mreì za poddr{ka za sekoja individua.

5. Izbor i registracija na lica za poddr{ka

Bilo koj sistem na poddràno donesuvawe odlukimora da gi zadovoli potrebite na individuata sopopre~enost. Licata za poddr{ka, spored toa, treba dase izbrani od individuata. Moè da bide prednost akoli~no se znaat so liceto odreden vremenski period. Trebada postoi mo`nost za nazna~uvawe na nekolku lica zapoddr{ka na edna individua, toa osobeno moè da bideva`no za licata so te{ka i dlaboka intelektualnapopre~enost kade grupata na lica za poddr{ka koi znaatdeka individuata ima razli~ni kapaciteti, moèpodobro da gi usoglasuvaat potrebite za poddr{ka naliceto. Isto taka e va`no ovie lica za poddr{ka dadobijat zakonski status koj im ovozmoùva da bidatpriznaeni kako oficijalno ovlasteni poddrùva~i naodredeno lice i da se legitimira nivniot mandat.

Evropskata Inkluzija, poradi toa, gi povikuvadràvite potpisni~ki• Da vospostavat kriteriumi i procesi na selekcija

za soodvetni lica za poddr{ka;• Da se vospostavi sistem za registracija za ovie lica

poddrùva~i koj }e im ovozmoì da bidat oficijalnopriznaeni kako poddrùva~i na lice so popre~enost;

• Da osiguraat zadolìtelna i redovna obuka za siteregistrirani poddrùva~i za site aspekti potrebniza obezbeduvawe adekvatna poddr{ka i za pravilatakoi vladeat vo poddrànoto donesuvawe odluki.

• Da go informiraat naselenieto (osobeno celnitegrupi, na primer, personal vo bankite, doktori,socijalni rabotnici itn.) za sistemot na poddrànodonesuvawe odluki i da identifikuvaat {to tieznaat.

6. Nadminuvawe na komunikaciskite barieri

Osobeno licata so te{ka i dlaboka intelektualnapopre~enost imaat pote{kotii vo iskaùvawe nanivnite ̀ elbi i preferenci na drugite lica. Nekoi, naprimer, ja izrazuvaat svojata dobrosostojba samo preku

5


Dokument za pozicija na Evropskata Inkluzija

ritamot na nivnoto di{ewe1. Drugi moèbi imaatpotreba od pomagala za komunikacija ili nivniotpartner za komunikacija moèbi ima potreba od upotrebana posebni tehniki za razbirawe na nivnite ̀ elbi.

Evropskata Inkluzija, poradi toa, gi povikuvadràvite potpisni~ki• Da priznaat deka site formi na komunikacija se

validni i na~inot na koj licata komuniciraat netreba da bide pri~ina za somnevawe vo nivnatasposobnost za donesuvawe odluki.

• Da osiguraat deka site lica koi dobivaat poddr{kaza donesuvawe odluki moàt da dobivaat redovnaobuka vo alternativni i zgolemeni2 komunikacii, voupotreba na tehniki za komunikacija; da promo-viraat primeri na dobra praktika za toa kako senadminale barierite vo komunikacijata.

Toa moè da opfati, na primer, davawe pari nadrugi lica ili na organizacii, nabavka na dobra koiindividuata ne moè da si gi dozvoli, ili raskinuvawena dogovor za rabota. Dodeka go odrùvaat nivnoto pravona nosewe odluki, vklu~uvaj}i ja i mo`nosta za pravewegre{ki, licata so intelektualna popre~enost treba istotaka da bidat efektivno za{titeni od zloupotreba ili~na {teta.

Evropskata Inkluzija, poradi toa, gi povikuvadràvite potpisni~ki• Da gi obvrzat licata za poddr{ka da bidat sposobni

da demonstriraat deka ja informirale individuatakoja ja poddrùvaat so site mo`ni sredstva zaposledicite od sekoja va`na odluka;

• Da kreiraat mehanizam za za{tita od zloupotrebi,vklu~uvaj}i mo`nosti da baraat poni{tuvawe nadogovori vo slu~aj liceto da bide zloupotrebeno.

• Vo slu~aj na konflikt i za kontrola na licatapoddrùva~i, treba da se sozdadat administrativni(nadvor od sudot) proceduri koi se lesno pristapniza poddrùvanoto lice kako i za poddrùva~ot.

• Da se opfati pra{aweto za odgovornost iosiguruvawe na poddrùva~ot.

8. Implementirawe na za{titni mehanizmi

Od dobra pri~ina, Konvencijata na ON e prili~nospecifi~na za za{titnite mehanizmi koi mora davladeat so poddrànoto donesuvawe odluki. Va`nona~elo e deka “za{titnite mehanizmi }e bidatproporcionalni na stepenot do koj merkite vlijaat napravata i interesite na liceto”.

Toa zna~i deka za{titnite mehanizmi mora dabidat povisoki koga liceto ima pogolem stepen napopre~enost ili golemi potrebi za poddr{ka ili kogaodlukata intervenira na su{tinski na~in vo ìvototna liceto.

Evropskata Inkluzija, poradi toa gi povikuvadràvite potpisni~ki• Da osiguraat bez zadocnuvawe deka za{titnite

mehanizmi navedeni vo Konvencijata na ON sesoodvetno implementirani vo poleto nalegislativata za poddràno donesuvawe odluki;

• Da osiguraat deka zakonite za staratelstvoinkorporiraat za{titni mehanizmi se dodeka se nasila, i se dodeka poddrànoto donesuvawe odlukistane dostapno za sekoe lice so intelektualnapopre~enost.

1 Evropskata Inkluzija ja naglasuva va`nosta na edna od osnovnite izjavi na teorijata za komunikacija za lica sote{ka i dlaboka popre~enost: “Ti ne moè da ne komunicira{!”2 Zgolemena i alternativna komunikacija (AAC) se odnesuva “na oblast na istraùvawe, klini~ka i edukativna prak-tika. AAC opfa}a obidi za istraùvawe, i koga e neophodno, nadomestuva za vremenite ili trajni o{tetuvawa, ogra-ni~uvawa na aktivnost i restrikcii vo u~estvoto na individuite so te{ki naru{uvawa vo produkcija na govor-jaziki/ili razbirawe, vklu~uvaj}i govorni i pi{ani na~ini na komunikacija” (ASHA, 2005, str.1) Zgolemenata komunikacijai alternativnata komunikacija se termini koi se odnesuvaat na “negovorna komunikacija”. Zgolemena komunikacijapodrazbira delumna zavisnost od negovorna komunikacija; Alternativna komunikacija podrazbira celosna zavisnostod negovorna komunikacija. AC napravi moàt da se koristat za nadopolnuvawe ili zamena na verbalen govor i variravo zavisnost od ve{tinite na liceto i potrebite, kako i od problemite koi gi iskusilo liceto.

7. Prevenirawe i razre{uvawe konfliktime|u poddrùva~i i poddràno lice

]e ima slu~ai kade licata so intelektualnapopre~enost nosat odluki za koi poddrùva~ite smetaatdeka ne se vo najdobar interes na liceto.

6


Na~ela za implementacija na ~lenot 12 od Konvencijataza pravata na lica so popre~enost

Aktivnosti na INTERNATIONAL DISABILITY ALLIANCE

Se do dene{en den, nacionalnite zakoninametnuvaat prepreki za praktikuvawe na delovnatasposobnost od strana na licata so popre~enost, ili gouskratuvaat pristapot do potrebnite poddr{ki zapraktikuvawe na delovnata sposobnost, pa spored toa,neophodno e dràvite vo soglasnost so nivnata obvrskaspored 4 (1) (b) da gi menuvaat ovie zakoni kako bi seusoglasile so ~len 12. So cel da im se pomogne nadràvite potpisni~ki vo nivnite aktivnosti za reformivo zakonite, gi naveduvame implikaciite od ~lenot 12

Glavni na~ela1. “Delovna sposobnost” najdobro se preveduva kako

“sposobnost za prava i sposobnost za deluvawe”.2. “Delovna sposobnost” za celta na Konvencijata za

pravata na lica so popre~enost podrazbira isposobnost za prava i sposobnost za deluvawe. Toa seprimenuva vo pravnite sistemi na site zemji za sitelica, vklu~uvaj}i gi i onie so popre~enost.

3. Pravoto da se uìva i da se praktikuva delovnatasposobnost se primenuva ednakvo za site lica,vklu~uvaj}i gi i onie so popre~enost, bez razlika naprirodata ili efektite od nivnata popre~enost ilio~iglednata potreba od poddr{ka. Delovnatasposobnost ne moè da bide stavena vo somne` ilipredizvikana vrz osnova na popre~enost.

4. Licata so popre~enost koi imaat potreba od poddr{kaza praktikuvawe na nivnata delovna sposobnost imaatpravo da im se obezbedi takvata poddr{ka. Poddr{ka-ta podrazbira razvoj na odnosi i na~ini za zaedni~korabotewe, da mu se ovozmoì na liceto da se izrazi ida gi prenesuva svoite èlbi, spored dogovor nadoverba i po~it, odrazuvaj}i gi ̀ elbite na liceto.

5. Site lica koi imaat pote{kotii vo praktikuvawe nanivnata delovna sposobnost moè da se prilagodat voramkite na paradigmata za poddr{ka.

6. Site vozrasni lica, vklu~uvaj}i gi i onie sopopre~enost, imaat neotu|ivo pravo na praktikuvawena nivnata delovna sposobnost. Toa zna~i deka ne moèda bidat spre~eni od pravewe ne{to {to inaku im edozvoleno vo praktikuvaweto na li~nata avtonomija.Tie, isto taka, imaat istovetna dol`nost da giispolnuvaat nivnite obvrski. Poddr{ka i/ilirazumno prilagoduvawe moè da e neophodno zaizedna~uvawe na efektivnoto uìvawe na ovie pravai ispolnuvaweto na dol`nosti.

7. Site deca, vklu~uvaj}i gi i onie so popre~enost, imaatimaat razvojna delovna sposobnost, koja na ra|awezapo~nuva so celosna sposobnost za prava i se razvivavo celosna sposobnost za deluvawe vo polnoletstvoto.Decata so popre~enost imaa pravo da im se priznaenivnata delovna sposobnost vo ista merka kako i nadrugite deca na ista vozrast, i da im se obezbedipoddr{ka soodvetna na vozrasta i na popre~enostaza da ja praktikuvaat nivnata razvojna delovnasposobnost.

8. Roditelite i staratelite imaat pravo i odgovornostda deluvaat vo najdobar interes na nivnite deca i daja po~ituvaat razvojnata delovna sposobnost nadeteto, a dràvata mora da intervenira dokolku toane go pravat roditelite, vo soglasnost soKonvencijata za pravata na deteto. Pravata naroditelite ili staratelite da deluvaat vo ime nanivnite deca prestanuva koga deteto }e dostignezakonsko polnoletstvo. Toa mora da bide isto za sitelica so cel da se izbegne klasificiraweto na licataso popre~enost kako deca na postara vozrast otkolkudrugite.

Gradewe na zakonski strukturi i strukturi vozaednicata za poddràno donesuvawe odluki9. Vladite se odgovorni za zamenuvawe na postoe~kite

zakoni i politiki za zastapuvano donesuvawe odlukiso mehanizmi za poddràno donesuvawe odluki koise priznaeni vo zakonodavstvoto i imaat istovetnipolitiki i programi za efektivno implementirawena sistem na poddr`no donesuvawe odluki.

10. Vladite se odgovorni za razvivawe, poddrùvawe,promovirawe i nudewe na servisni slu`bi zapoddr{ka, kako i za vospostavuvawe na za{titnimehanizmi za da se osigura visok kvalitet napoddr{ka i nivna usoglasenost so standardite kakona primer: po~it za pravata, voljata i preferencitena liceto, sloboda od konflikt na interesi inesoodvetno vlijanie, i da bidat skroeni sporedindividualnite uslovi.

11. Poddr{kata ne smee da gi ograni~i pravata na licetoili da go prinuduva liceto da deluva na odredenna~in. Poddr{kata ne smee da vlijae vrz negovataili nejzinata sposobnost za deluvawe. Liceto ne moèda se natera da prifati poddr{ka protiv negovataili nejzinata volja.

^lenot 12 od Konvencijata za pravata na licata so popre~enost dozvoluva licata sopopre~enost da bidat priznaeni ednakvo so drugite kako lica pred zakonot vo polna mera.Da se bide priznaen kako lice pred zakonot vo polna mera podrazbira deka delovnatasposobnost na liceto, vklu~uvaj}i ja sposobnosta za deluvawe, e ednakvo priznaena. ^lenot12, voedno, nametnuva pozitivna dol`nost na dràvata da vospostavi merki za poddr{kaza da se osigura deka preprekite za praktikuvawe na delovnata sposobnost se otstraneti ideka ima poddrùva~i za licata so popre~enost so cel tie vo celost da uìvaat i da japraktikuvaat delovnata sposobnost.

7


12. Treba da se promoviraat i da se pottiknuvaatrazli~ni vidovi na poddr{ka koi }e gi ispolnat{irokiot opseg na potrebi me|u licata sopopre~enost i }e ovozmoàt li~en izbor pome|urazli~ni opcii. Vidovite na poddr{ka moàt daopfatat, na primer, mreì na poddr{ka, li~en pravenzastapnik, servisni slu`bi vo zaednicata, poddr{kaod vrsnici, li~en asistent i planirawe odnapred.Vozrasta, polot, kulturnite i religiozni preferen-ci, i sli~ni faktori mora da bidat zemeni predvid,kako i potrebite izrazeni od licata so razli~nividovi na popre~enost.

13. Moèbi }e bidat potrebni periodi~ni merki koga}e bide te{ko da se odredat ̀ elbite na liceto i kogaizgleda deka liceto moè }e ima potreba odpoddr{ka, ili koga poddr{kata nema da uspee ipokraj golemite napori. Vo tie slu~ai, treba dapostojat na raspolagawe sposobni poddrùva~i koise obu~eni vo vospostavuvawe na soodvetnakomunikacija, kako i obvrskata za po~it naavtonomijata. Vladite, isto taka, treba dapromoviraat planirawe odnapred za poddr{ka kojalicata moè da predviduvaat deka }e im e potrebnavo idnina.

14. Liceto moè da se soglasi so negoviot ili nejziniotpoddrùva~(i), deka poddrùva~ot(te) moè da nosiodredeni vidovi na odluki, iako poddrùva~ot ne evo mo`nost da gi odredi èlbite na liceto voodredeno vreme. Toa ne zna~i deka liceto go gubisvoeto pravo da gi nosi tie odluki. Poddrùva~ot eobvrzan da pravi napori za prenesuvawe i za sledewena èlbite na liceto do onaa mera do koja tie moèda bidat poznati.

15. Ako ne e napraveno vakvo ovlastuvawe, iprenesuvawata ne uspeale, i pokraj naporite,ve{tite poddrùva~i treba da prodolàt so obiditeza vospostavuvawe na komunikacija, dodeka se nosiodluka koja ima najmal moèn efekt vo isklu~uvawena mo`nosti za podocne`na revizija.

16. Odlukite koi vklu~uvaat visoki li~ni vrednosti i/ili kontroverzni merki koi moè da go naru{atfizi~kiot ili mentalniot integritet na liceto, kakona primer, sterilizacija, kohlearni implanti,nevrolepti~ni lekovi i elektro{ok, ne treba da sedozvolat bez informirana i potvrdna soglasnost nazasegnatoto lice.

Rasklopuvawe na sistemi za zastapuvanodonesuvawe odluki17. Vladite mora vedna{ da deluvaat za

a. da gi priznaat ednakvite prava na site lica daimaat i da ja praktikuvaat delovnata sposobnostbez diskriminacija vrz osnova na popre~enost;

b. da vospostavat zakonodavna, politi~ka ifinansiska osnova za- obezbeduvawe na poddr{ka pri donesuvaweto

odluki vo soglasnost so odredbite navedenipogore vo tekstot; i

- obvrskata na site onie vo javniot i privatniotsektor da im izlezat vo presret na licata sopopre~enost koi moè da imaat potreba odpoddr{ka pri donesuvaweto odluki; i

v. ukinuvawe- potpolno staratelstvo;- neograni~eni vremenski ramki za praktikuvawe

na staratelstvo;- zakonskiot status na staratelstvo koj dozvoluva

bilo koe lice da gi otfrli odlukite na drugolice;

- bilo koj individualen dogovor za staratelstvona barawe na liceto da bide osloboden od nego;

- bilo koj mehanizam za zastapuvano donesuvaweodluki koj preminuva preku voljata na liceto,bez razlika dali se odnesuva za edna odluka iliza dolgoro~en dogovor; i

- bilo koi mehanizmi na zastapuvano donesuvaweodluki, osven ako liceto nema protiv, i postoipropratno barawe za vospostavuvawe na pod-dr{ki vo ìvotot na liceto za da moàt tie daja praktikuvaat celosnata delovna sposobnost.

18. Site zakoni i mehanizmi spored koi sposobnosta naliceto da deluva se uskrateni ili ograni~eni, vrzosnova na razlikite vo sposobnostite, mora da seukinat ili zamenat so zakoni koi go priznavaatpravoto da se uìva i da se praktikuva delovnatasposobnost. Vo dopolnenie na mehanizmite zazastapuvano donesuvawe odluki kako {to e spomenatopogore, ova opfa}a izjavi za nesposobnost, zabrana,zatvarawe vo institucii i zadolìtelnahospitalizacija ili medicinski tretman.

19. Sli~no na toa, bilo koi zakoni {to diskvalifikuvaatlice od uìvawe vo pravata ili izvr{uvawe nazakonski dejstva ili odgovornosti vrz osnova napopre~enost mora da se ukinat. Na primer, glasawe,izvr{uvawe na javna funkcija, sluèwe vo porota,davawe ili odbivawe slobodna i informiranasoglasnost, nasleduvawe ili poseduvawe imot, braki odgleduvawe deca, se prava koi se zagarantirani voKonvencijata koja isto taka opfa}a i praktikuvawena delovnata sposobnost. Poddr{kata i/ili soodvetnoprilagoduvawe mora da se obezbedi kade e potrebnoza da se praktikuvaat ovie prava i odgovornosti.Potpisite na licata so popre~enost imaat pravo naednakvo priznavawe kako i onie na drugite lica.

20. Pri implementirawe na ~lenot 12, vladite mora daobrnat vnimanie na implikaciite za kriminalnaodgovornost i kriminalen praven sistem. Licata sopsihosocijalni popre~enosti imaat ednakva delovnasposobnost kako i drugite da bidat odgovorni za lo{oodnesuvawe, dali preku gra|anski, kriminalen ilidrug proces, i da im se obezbedi potrebnata poddr{kai prilagoduvawe za da se osigura pristapot do pravdai uslovi na kazna koi gi po~ituvaat ~ovekovite pravai dostoinstvo. Smrtnata kazna i sli~ni surovi merkimora da se ukinat za da se osigura human tretman zasite.

21. Implementacijata na site aspekti od ~lenot 12,vklu~uvaj}i go razvojot i obezbeduvaweto napoddr{ka, bara aktivno vklu~uvawe i partnerstvona licata so popre~enost i organizaciite koi tie }eodberat da gi pretstavuvaat nivnite interesi(osobeno, organizacii na lica so popre~enost koi tiesamite gi vodat). Site onie koi baraat za{tita naKonvencijata vo ramkite na razvoen koncept napopre~enosta treba da se dobredojdeni.

8


3-ti Dekemvri - Me|unaroden den nalicata so popre~enost

Dostoinstvo i pravda za site lica sevospostaveni univerzalni na~ela. Od samiot po~etokObedinetite nacii priznavaat deka nedelivotodostoinstvo i ednakvite neotu|ivi prava na site~lenovi od semejstvoto se osnovata za sloboda, pravda imir vo svetot. Ovie na~ela, zaedno so ednakvosta inediskriminacijata, ja naso~uvaa rabotata naObedinetite nacii vo izminatite 60 godini i seza{titeni vo razli~ni instrumenti, kako {to se:Povelbata na Obedinetite nacii i Univerzalnatadeklaracija za ~ovekovi prava, kako i vo dogovorite kako{to se: Me|unarodnite paktovi za ~ovekovi prava iKonvencijata za pravata na lica so popre~enost. Ovieinstrumenti se me|u onie koi ja so~inuvaatme|unarodnata rabotna ramka za ~ovekovi prava, senadopolnuvaat edni so drugi i potvrduvaat deka~ovekovite prava se univerzalni, nedelivi, me|usebnopovrzani, me|usebno zavisni i vzaemno se poddrùvaat.

Vo me|unarodnoto dvièwe za ~ovekovi prava,2008 e zna~ajna godina bidej}i na 3-ti maj vleze vo silaKonvencijata za pravata na lica so popre~enost inejziniot Opcijalen protokol, zakonski obvrzuva~kiinstrumenti koi gi postavuvaat zakonskite obvrski nadràvite za promocija i za{tita na pravata na lica sopopre~enost, kako i 60-tata godi{nina od Univerzalnatadeklaracija za ~ovekovi prava (UDHR). ̂ len 25 od UDHRovozmoùva sekoe lice da ima “pravo na sigurnost voslu~aj na nevrabotenost, bolest, popre~enost, bra~enstatus, starost, ili drug nedostatok za ìvea~ka voslu~ai nadvor od negovata kontrola”.

Nekolku ~lena od Konvencijata za pravata na licaso popre~enost go obrazloùvaat ova pravo na sigurnost,vklu~uvaj}i go ~len 10 za pravoto na ìvot i ~len 14 zasloboda i bezbednost na liceto. ^lenot 28 epospecifi~en i bara od dràvite potpisni~ki daprezemat ~ekori za za{tita i promocija na pravoto nasoodveten standard na ìveewe i socijalna za{tita,vklu~uvaj}i osiguruvawe “pristap za licata sopopre~enost i nivnite semejstva koi ìveat vosiroma{tija do pomo{ od dràvata za tro{oci povrzaniso popre~enosta, vklu~uvaj}i soodvetna obuka,sovetuvawe, finansiska pomo{ i vremeno opfa}awe/prodolèna nega”. Ovie instrumenti obeleùvaat jasnapotvrda deka licata so popre~enost imaat pravo nacelosno i ednakvo uìvawe na nivnite ~ovekovi prava.Tie, isto taka, obeleùvaat jasna potvrda na na~elatana “dostoinstvo i pravda za site nas”.

Okolu 10 procenti od svetskoto naselenie, ili 650milioni lica, ̀ iveat so popre~enost. Konvencijata gipromovira i gi za{tituva ~ovekovite prava na licataso popre~enost vo gra|anskiot, kulturniot, ekonomskiot,politi~kiot i socijalniot ìvot. Sepak, nasekade nizsvetot, licata so popre~enost i ponatamu se soo~uvaatso prepreki za nivnoto u~estvo vo op{testvoto i ~estose prisileni da ìveat na marginite od op{testvoto.Tie postojano se soo~uvaat so uskratuvawe na osnovniteprava, kako na primer, ednakvo priznavawe pred zakonoti delovna sposobnost, sloboda na izrazuvawe i mislewe,i pravo da se u~estvuva vo politi~kiot i javniot ̀ ivot,kako na primer glasawe. Mnogu lica so popre~enost seprisileni da ìveat vo institucija, direktno kr{ewena pravata za sloboda na dvièwe i ̀ ivot vo zaednicata.

Osumdeset procenti od licata so popre~enost –pove}e od 400 milioni lica – ̀ iveat vo siroma{ni zemjii postoi silna vrska pome|u popre~enosta isiroma{tijata. Na primer, statistikite za vrabotuvawena lica so popre~enost se neverojatni. Vo zemjite vorazvoj, 80 do 90 procenti od licata so popre~enost narabotnosposobna vozrast se nevraboteni, a voindustriskite zemji se procenuva deka se pome|u 50 i 70procenti. Pravata na obrazovanie i zdravstvo, isto taka,postojano se uskratuvaat. Devedeset procenti od decataso popre~enost vo zemjite vo razvoj ne posetuvaatu~ili{te, spored istraùvawa na UNESCO. Pribli`no20 milioni ̀ eni steknuvaat popre~enost kako rezultatod komplikacii vo bremenosta i ra|aweto. Ova postojanomarginalizirawe na licata so popre~enost ja istaknuva

Tema na 2008 godina: “Konvencija za pravata na lica sopopre~enost: Dostoinstvo i pravda za site nas”

Dostoinstvo i pravda za site nas e ovogodine{nata tema na Me|unarodniot den nalicata so popre~enost, kako i na 60-tata godi{nina na Univerzalnata deklaracija za~ovekovi prava.

Aktivnosti na Obedinetite nacii

Na 3-ti Dekemvri vo Obedinetite nacii

9


potrebata site dràvi da ja potpi{at, ratifikuvaat iimplementiraat Konvencijata za pravata na lica sopopre~enost i nejziniot Opcijalen protokol.

Obedinetite nacii i globalnata zaednica morada osiguraat deka seta nivna rabota e inkluzivna zalicata so popre~enost. Mileniumskite razvojni celinema da se postignat dokolku ne se vklu~at licata sopopre~enost. Naporite za postignuvawe na Milenium-skite razvojni celi i implementacija na Konvencijatase me|usebno zavisni i vzaemno se zajaknuvaat.

Na ovoj me|unaroden den na licata sopopre~enost, kako i vo celogodi{noto proslavuvawe na60-tata godi{nina od Univerzalnata deklaracija za~ovekovite prava, da go koristime “dostoinstvo i pravdaza site nas” kako povik za obedinuvawe, bidej}i oviena~ela se daleku od realizirawe za site. Dostoinstvotoi pravdata se otelotvoreni vo gra|anskite, kulturnite,ekonomskite, politi~kite i socijalnite pravapromovirani vo Konvencijata. Poradi toa, name|unarodniot den na licata so popre~enost e vreme dase napravi obnovena zalo`ba za ratifikacija i celosnaimplementacija na Konvencijata za pravata na lica sopopre~enost i nejziniot Opcijalen protokol.

Edna od osnovnite obvrski sodràna voKonvencijata e nacionalnite zakoni da garantiraatuìvawe na pravata navedeni vo Konvencijata. Dràvitepotpisni~ki treba, spored toa, da razmislat zanajdobrite na~ini na efektuirawe na pravatagarantirani spored Konvencijata vo doma{nite zakoni.Implementiraweto na zakonodavstvoto treba da givklu~i uslovite na Konvencijata ili specifi~nareferenca za niv, so cel jasno da se nazna~i deka zakonitetreba da bidat interpretirani vo soglasnost sozna~eweto i duhot na Konvencijata.

Zakonodavstvoto, samo po sebe, nema da osiguradeka licata so popre~enost moàt da uìvaat vo nivnite~ovekovi prava. Dràvite }e treba da formuliraatefektivni politiki i programi koi }e gitransformiraat odredbite od Konvencijata vo

praktikite koi }e imaat vistinsko vlijanie vrzìvotite na licata so popre~enost. Za licata sopopre~enost, kako i za site drugi, uskratuvaweto na ednopravo moè da vodi kon uskratuvawe na drugi prava imo`nosti vo tekot na nivnite ̀ ivoti.

^lenot 33 objasnuva deka dràvite mora davospostavat fokalni to~ki so cel da se slediimplementacijata na Konvencijata. Dràvite mora, istotaka, da vospostavat nezavisni mehanizmi za sledewe,koi obi~no se vo oblik na nezavisna nacionalnainstitucija za ~ovekovi prava.

Celosnoto u~estvo vo gra|anskoto op{testvo,osobeno licata so popre~enost i nivnite organizacii, eneophodno vo procesot na nacionalnoto sledewe iimplementacija. Me|unarodnoto sledewe se postignuvapreku Komitetot za pravata na lica so popre~enost iKonferencijata na dràvi potpisni~ki.

Ovoj me|unaroden den na licata so popre~enost evreme da se pravat povtorni zalo`bi za ovie na~ela nadostoinstvo i pravda i da se osigura implementacijatana Konvencijata za pravata na lica so popre~enost.

Site ~ove~ki su{testva ne samo {to imaat pravona prava, tuku imaat odgovornost da gi napravatuniverzalnite ~ovekovi prava realnost za site nas.

Godi{noto odrùvawe na Me|unarodniot den nalicata so popre~enost, 3-ti Dekemvri, e naso~eno konpromovirawe i razbirawe na pra{awata povrzani sopopre~enosta i mobilizirawe poddr{ka zadostoinstvoto, pravata i dobrosostojbata na licata sopopre~enost. Isto taka, bara da se zgolemi svesta zadoprinosite koi proizleguvaat od integracijata nalicata so popre~enost vo sekoj aspekt od politi~kiot,socijalniot, ekonomskiot i kulturniot ìvot. Tematana Denot e zasnovana na celta na celosno i ednakvouìvawe na ~ovekovite prava i u~estvo vo op{testvotood strana na licata so popre~enost, vospostaveno odSvetskata programa za akcija vo odnos na licata sopopre~enost, usvoena od Generalnoto sobranie naObedineti nacii vo 1982 godina.

IZBRANI DVANAESET NEZAVISNI EKSPERTI ZA SLEDEWENA IMPLEMENTACIJATA NA KONVENCIJATA

Dràvite potpisni~ki na Konvencijata zapravata na lica so popre~enost gi izbraa prvite dvanae-set ~lena na Komitetot za pravata na lica so popre~e-nost. So toa formalno se vospostavuva mehanizam za zem-jite koi ja ratifikuvale Konvencijata da izvestuvaatza nivnite napori povrzani so implementacijata.

Komitetot, sostaven od nezavisni eksperti,be{e formiran i negovite ~lenovi izbrani za vreme naprvata sesija na Konferencijata na dràvi potpisni~ki,odràna vo Wujork, na 31vi oktomvri i 3ti noemvri 2008.

Po~nuvaj}i od 1-vi januari 2009 godina, RonaldMcCallum (Avstralija), Monsur Ahmed Choudhuri(Banglade{), María Soledad Cisternas Reyes (île), Jia Yang(Kina), Germán Xavier Torres Correa (Ekvador), GyörgyKönczei (Ungarija), Mohammed Al-Tarawneh (Jordan), EdahWangechi Maina (Kenija), Amna Ali Al Suweidi (Katar), Cveto

Uri{i} (Slovenija), Ana Peláez Narváez ([panija) i LotfiBen Lallahom (Tunis), }e bidat ~lenovi na Komitetot zapravata na lica so popre~enost.

Komitetot }e gi razgleduva periodi~niteizve{tai od dràvite potpisni~ki, }e pokrenuva pra{a-wa, ako e potrebno, i }e dava preporaki za soodvetnitedràvi potpisni~ki. Komitetot }e prima i }e razgleduvaàlbi za kr{ewa na Konvencijata, od poedinci i grupipod jurisdikcija na dràvite koi go ratifikuvale iOpcijalniot protokol. Komitetot moè da inicira iistragi koga }e bide informiran za verodostoen dokazza seriozni i sistematski kr{ewa na Konvencijata.

^lenovite na novoformiraniot Komitet zapravata na lica so popre~enost bea izbrani od lista naeksperti nominirani od 23 od vkupno 41 zemja koja jaratifikuvala Konvencijata.

Vo Obedinetite nacii, 4-ti Noemvri 2008 godina

10


Vklu~uvawe na lica so popre~enost vokreiraweto politiki vo Evropska unija

Vo 1992 godina Obedinetite nacii go odredi 3-ti dekemvri kako datum za Me|unaroden den na licataso popre~enost. Za da go odbeleì Evropskiot den nalicata so popre~enost, Evropskata komisija, sekojagodina, organizira konferencija za politikite voprvata nedela od dekemvri, vo bliska sorabotka soEvropskiot forum za popre~enost (EDF). Ovaa godinaKonferencijata se odrà vo Brisel na 1-vi i 2-ridekemvri.

Konferenciite za Evropskiot den na licata sopopre~enost se del od po{irokite napori na Evropskataunija za promocija na vklu~uvaweto na pra{awata odoblasta na popre~enosta vo redovnite tekovi, kako {toe postaveno vo Akcioniot plan za popre~enost naEvropskata unija 2003 – 2010 godina. Preku niv sestimulira razmenata na informacii i dobri praktikivo oblasti koi se su{tinski za socijalnoto vklu~uvawena licata so popre~enost i potpomagawe na mre`notodeluvawe pome|u klu~nite akteri vo poleto napolitikite za popre~enost. Posledovatelno, soznanijataza aktuelnata sostojba i zaklu~ocite obezbeduvaatponatamo{en razvoj na Akcioniot plan za popre~enostna Evropskata unija.

Vreme za lokalna akcijaOvaa godina beleì su{tinski razvoj vo procesot

na politikata koj gi poddrùva licata so popre~enost iKonferencijata za 2008 godina se fokusira{e naiskustvata na lokalno nivo. Temata na Konferencijatabe{e “Lokalno deluvawe za op{testvo za site”.Konferencijata so svoi govori ja otvorija EvropskiotKomesar za vrabotuvawe, socijalni raboti i ednakvimo`nosti, g-din Vladimir Spidla, pretsedatelot na EDF, g-din Yannis Vardakastanis, i Dràvniot sekretar zasolidarnost pri francuskoto ministerstvo za trud,socijalni vrski, semejstvo i solidarnost, g-|a ValerieLetard.

Konferencijata ovozmoì za voda~ite na evrop-skoto dvièwe za popre~enost, pretstavnicite nalokalnite i regionalnite vlasti i od instituciite naEvropskata unija da diskutiraat okolu sorabotkatapome|u site nositeli na akcii i u~estvoto na licata sopopre~enost vo procesot na donesuvawe odluki nanacionalno i na regionalno nivo.

Zapo~nat e procesot na ratifikuvawe naKonvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost.Po ratifikacijata od 20-tata potpisni~ka, Konven-cijata vleze vo sila na 3-ti maj 2008 godina. Ve}e eprifateno deka popre~enosta e {iroko pra{awe od~ovekovite prava i pra{awe na zakonot. Poto~no, toazna~i deka licata so popre~enost imaat isto pravo naednakov pristap do dobra i servisni slu`bi i da prido-nesuvaat za op{testvoto i ekonomijata kako i site

drugi. Vklu~uvaweto na pra{awata od oblasta napopre~enosta vo site oblasti od politikata e glavniotstolb na Konvencijata, pa poradi toa vklu~uvaweto nalokalnoto nivo e apsolutno potrebno za taa da bideuspe{na.

Usoglasuvaweto na zakonodavstvoto za nediskri-minacija so Konvencijata na ON i vklu~uvaweto nanositelite na akcii vo procesot na kreirawe napolitikite bea, isto taka, jasno ohrabruvani od stranana Slovene~koto Pretsedatelstvo vo svoite Zaklu~ocipo vtoriot neformalen ministerski sostanok zapra{awata povrzani so popre~enosta.

I pokraj toa {to politikite okolu popre~enostavo najgolem del se pod nadle`nost na dràvite ~lenki,politikite na Evropskata unija gi nadopolnuvaat ipoddrùvaat nacionalnite razvitoci. Evropskitestrukturni fondovi koi imaat klu~na uloga vopoddr{kata na nacionalnite, regionalnite i lokalniterazvitoci, se dobar primer za toa kako e mo`no da sedojde poblisku do lokalnoto nivo. ^lenot 16 odRegulativata za Strukturnite fondovi kako preduslovja ima pristapnosta za licata so popre~enost.

Vo 2008 godina, Komisijata isto taka, napravipredlog za nova zakonska inicijativa so cel da jakompletira zakonskata rabotna ramka na Evropskataunija za anti-diskriminacija, so stav, me|u ostanatoto,za obezbeduvawe na ne-diskriminacija vrz osnova napopre~enost nadvor od sferata na vrabotuvawe, odnosnovo obrazovanie, socijalna za{tita i pristap do dobra iservisni slu`bi.

Kako {to se nabliùva 2010 godina i sozavr{uvaweto na Evropskiot akcionen plan zapopre~enost 2003 – 2010 godina, vreme e da se govori zaidninata i da se zapo~ne proces na konsultacii zastrategiite od 2011 godina pa natamu.

Vo tekot na konferencijata be{e organiziranopristapno glasawe za site u~esnici vo odnos na oblastikoi treba da bidat vo fokusot na vnimanieto na Evrop-skata Komisija vo periodot 2010 - 2020 godina.

Rezultatite od glasaweto ukaàa deka kakoprioritetni oblasti potencirani se:

1. Vrabotuvawe2. Obrazovanie3. Dostapnost/pristapnost4. Nezavisno ìveewe5. Politi~ko, gra|ansko i javno u~estvo na lica so

popre~enost

Poso~eni mehanizmi koi bi pomognale vo podo-bruvawe na sostojbata vo prioritetnite oblasti:

1. Zakonodavstvo2. U~estvo3. Istraùvawa4. Kampawi za podignuvawe na javna svest5. Finansiska poddr{ka

Aktivnosti i inicijativi vo Evropa

Evropski den na licata so popre~enost 2008Lokalno deluvawe za op{testvo za site

11


Po povod 3-ti Dekemvri, me|unarodniot den nalicata so popre~enost, EDF go izdade svojot Manifestza Evropskite izbori vo 2009 godina “Ni{to za licataso popre~enost, bez licata so popre~enost”.

Manifestot, koj gi sodrì 10-te klu~ni barawa naEDF za da diskriminacijata vrz popre~enosta zamine voistorijata, gi povikuva politi~arite da obezbedatednakov pristap za glasawe i u~estvo vo izbornitekampawi i za Evropski Parlament za site.

Pove}e od 50 milioni gra|ani so popre~enost voEvropa, pretstavuvaj}i edno od ~etiri semejstva i 15%od glasa~koto telo, moàt da ja smenat malata izleznostna izborite vo izminatite godini, dokolku im se dozvolida go praktikuvaat svoeto pravo na glas.

“S# u{te postojat mnogu pre~ki pred licata sopopre~enost za da go dadat samostojno nivniot glas poradinepristapnosta na prostoriite za glasawe iliglasa~kite kutii, a da ne gi spomenuvam onie koi ne moàtda izlezat od domot ili koi se zatvoreni vo institucii.Izbornite debati se, isto taka, nepristapni.Politi~arite treba da sfatat deka popre~enosta trebada se zeme predvid na site mo`ni na~ini – od nejzinavidlivost vo nivnite kampawi do osiguruvawe napravoto na glas” re~e pretsedatelot na EDF.

Vo 2006 godina, Sovetot na Evropa usvoi Akcio-nen plan za popre~enost 2006 – 2015 godina, koj treba dase implementira vo 46-te zemji ~lenki na Sovetot naEvropa. Planot se sostoi od 15 klu~ni akciski linii koigi pokrivaat site aspekti od ìvotot na licata sopopre~enost, postavuvaj}i okolu 40 celi i pove}e od 160specifi~ni akcii koi treba da gi sprovedat dràvite~lenki.

Prvite ocenki za implementacijata na Akcioniotplan za popre~enost na Sovetot na Evropa na nacionalnonivo pokaàa deka pove}e od edna polovina od ~lenkitena Sovetot na Evropa go koristat planot kako osnova zanivnite nacionalni politiki i zakonodavstvo vo odnosna popre~enosta. Drugi navele deka imaat namera toa dago storat vo bliska idnina. Detalna evaluacija }e bidedostapna vo prvata polovina od 2009 godina.

Po povod Me|unarodniot den na licata so popre-~enost, Generalniot sekretar na Sovetot na Evropa,[panskoto Pretsedatelstvo na Sovetot na Evropa kakoi Pretsedatelot na Kongresot za lokalni i regionalnivlasti pri Sovetot na Evropa ja potvrdija nivnatazalo`ba za deluvawe kon celosna po~it na pravata iintegracijata na licata so popre~enost vo op{testvoto.

Terry Davis, Generalen sekretar na Sovetot naEvropa: “Na mnogu na~ini, stepenot na popre~enost ne eodreden spored fizi~kata sostojba na liceto, tuku spor-ed stepenot do koj sredinata e prilagodena za da garanti-ra ednakvost na mo`nosti za sekoe lice. Se raboti zasloboda na izbor, kvalitet na ìvot i aktivno u~estvovo op{testvoto. Ova e osnovnata filozofija na Akcio-niot plan za popre~enost na Sovetot na Evropa”.

“Najskore{en i istaknat primer za zna~eweto odprisustvoto na temite za popre~enost vo izbornatakampawa se izborite vo SAD, kade zalo`bite na pobed-ni~kiot kandidat za razre{uvawe na problemite so koise soo~uvaat licata so popre~enost, isto taka vlijae{evrz izleznosta na glasa~ite i rezultatite”, dodade toj.

Pravoto na glas e opfateno vo ~len 29 od Konven-cijata na ON za pravata na lica so popre~enost, kojavleze vo sila vo 2008 godina. Taa e pravnata osnova naManifestot, vo koj glasa~ite so popre~enost gi baraatsvoite prava kako gra|ani, vklu~uvaj}i gi i pravata napristoen prihod, pristap do servisni slu`bi koi ovoz-moùvaat u~estvo vo sekojdnevniot ̀ ivot, obrazovaniei vrabotuvawe, da bidat zemeni predvid od strana naidnite ~lenovi na Evropskiot Parlament, pred i poizborite koi doa|aat. EDF gi povikuva politi~kitelideri da go poddràt Manifestot i da gi integriraatnegovite na~ela vo kampawite na nivnite partii. Vojanuari 2009 godina, EDF }e startuva so posebna vebstranica vo odnos na Evropskite parlamentarni izbori2009 godina. Ovaa veb stranica nema da se odnesuva samona kandidatite za Evropskiot Parlament, tuku i }einformira i }e gi ohrabruva gra|anite so popre~enost inivnite semejstva da go koristat nivnoto pravo na glas.

Sovetot na Evropa gi potvrdi svoite zalo`bi[panskoto zasedavawe so Komitetot na Mini-

stri na Sovetot na Evropa: “Zgolemuvaweto na li~nataavtonomija na licata so popre~enost, priznavawe dekapopre~enosta e element od ~ovekovata razli~nost,razvivawe na javni politiki nameneti za osposobuvawena ovie lica da uìvaat vo istite mo`nosti kako i sitedrugi gra|ani i osiguruvawe na praktikuvaweto i uìva-weto na nivnite gra|anski, politi~ki i socijalni prava,mora da ostanat me|u glavnite celi na Sovetot na Evropa.Vo toj pogled, Akcioniot plan za popre~enost na Sovetotna Evropa postavuva nasoki za idna akcija.”

Yavuz Mildon, Pretsedatel na Kongresot za lokalnii regionalni vlasti pri Sovetot na Evropa: “Kongresotza lokalni i regionalni vlasti go pozdravuvavleguvaweto vo sila na Konvencijata na ON za pravatana lica so popre~enost, na 3-ti maj 2008 godina, i nejzi-niot Opcijalen protokol kako glavni obele`ja koipokrivaat razli~ni klu~ni oblasti kako {to se pristap-nost, sloboda na dvièwe, zdravstvo, obrazovanie, vrabo-tuvawe, habilitacija i rehabilitacija, u~estvo vo javni-ot i politi~kiot ̀ ivot, ednakvost i nediskriminacija.Deluvaj}i lokalno, implementiraj}i ja Konvencijata vokonkretni uslovi na lokalno nivo e najdobriot na~in zaosposobuvawe na licata so popre~enost i postignuvawena nivna celosna integracija vo zaednicata.”

Sovetot na Evropa e formiran vo 1949 godina i seobiduva niz cela Evropa da razviva op{ti, zaedni~ki idemokratski na~ela zasnovani na Evropskata Konvencijaza ~ovekovi prava i drugi instrumenti koi se zasnovanina za{titata na poedincite. Denes, Sovetot na Evropase sostoi od 47 zemji ~lenki.

EDF objavi Manifest za Evropskite parlamentarni izbori 2009

Aktivnosti i inicijativi vo Evropa

12


Odbeleùvawe na 3-ti Dekemvri – Me|unarodniot den nalicata so popre~enost na lokalno nivo

Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

Po povod 3-ti Dekemvri, Me|unarodniot den nalicata so popre~enost, Centarot za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA Radovi{, na 2-ri dekemvri dobi donacija od obleka i obuvki,organizirana od nevladinata organizacija “Mladinskisovet. Istiot den be{e donirana obleka i od modnatakonfekcija “Superhit”, koja e namenata za korisnicitena dnevniot centar vo PORAKA Radovi{. Na 3-tiDekemvri, vo prostoriite na dnevniot centar, CPLIP– PORAKA Radovi{ go odbeleà Me|unarodniot den nalicata so popre~enost. Na odbeleùvawetoprisustvuvaa Gradona~alnikot na Op{tina Radovi{,pretsedatelot na Sovetot na Op{tina Radovi{, ~lenovina CPLIP – PORAKA Radovi{, pretstavnici od druginevladini organizacii i lokalnite TV i radio mediumi.Na ovoj nastan, pretsedatelot na CPLIP – PORAKARadovi{ go istakna zna~eweto na ovoj den, no i napraviretrospektiva na raboteweto na dnevniot centar kakoservisna slu`ba i pozitivnite rezultati od nejzinotofunkcionirawe za korisnicite i za semejstvata.

intelektualna popre~enost i nivnite semejstvanaiduvaat na pote{kotii. Se govore{e za obrazovanietoi vrabotuvaweto na licata so intelektualnapopre~enost. Se istakna i obespravenosta na biolo{kitesemejstva na licata so intelektualna popre~enost voodnos na zgriùva~kite semejstva. Isto taka, sediskutira{e i za pote{kotiite na koi naiduvaat ovielica vo zdravstvoto i ostvaruvaweto na pravata odZakonot za socijalna za{tita.

Po povod 3-ti Dekemvri, Me|unarodniot den nalicata so popre~enost, Centarot za poddr{ka na lica sointelektualna popre~enost – PORAKA Strumicaorganizira{e poseta na POU “Sv. Kliment Ohridski”vo s.Novo Selo vo koja u~estvuvaa decata koi goposetuvaat Socijalniot klub vo Strumica, nivniteroditeli i volonteri. Doma}inite, pak, gi pre~ekaa soorganizirana muzi~ka priredba. Potoa, se odrà i sredbaso ~lenovite na Zdruènieto na gluvi i nagluvi lica voStrumica. Odbeleùvaweto na denot zavr{i so sredbaorganizirana od strana na Gradona~alnikot na Op{tinaStrumica koja se odrà vo prostoriite na Domot na ARM.Za vreme na ovaa sredba roditelite na lica sointelektualna popre~enost imaa mo`nost povtorno dagi aktueliziraat potrebite i pote{kotiite so koi sesoo~uvaat nivnite deca i tie samite, no i da go istaknatsvoeto zadovolstvo od rabotata na Socijalniot klub kojdeluva vo ramkite na CPLIP – PORAKA Strumica.

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA Vinica, po povod 3-ti Dekemvri,Me|unarodniot den na licata so popre~enost, voprostoriite na Domot na kultura “To{o Arsov”organizira{e odbeleùvawe na denot so programapodgotvena od u~enicite od posebnata paralelka priCOU “Ko~o Racin” od s.Blatec i OU “Slav~oStoimenski” od Vinica. Voedno, be{e organizirana i malaizlo`ba i priredba. Potoa slede{e diskusija na kojaprisutnite, kako i roditelite na licata sointelektualna popre~enost, no i samite lica, imaamo`nost da gi iznesat problemite so koi sekojdnevno sesoo~uvaat. Ovoj nastan mediumski go prosledija pe~ateni televiziski medium.

Gradona~alnikot na Op{tina Radovi{ dadevetuvawe za podobruvawe na uslovite za rabota ifinansirawe na rabotata na dnevniot centar. Voedno,toj donira{e i trpezariska masa nameneta za potrebitena dnevniot centar.

Isto taka, korisnicite na dnevniot centar sepretstavija so svoi izrabotki na likovna izlo`ba kojabe{e organizirana vo prostoriite na Centarot zakultura vo traewe od sedum dena.

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA Prilep, po povod Me|unarodniotden na licata so popre~enost, na 2-ri dekemvri odràtribina na tema: “Problemite, potrebite i pravata nasemejstvata i licata so intelektualna popre~enost”. Natribinata u~estvuvaa Gradona~alnikot na Op{tinaPrilep, pretstavnici od relevantni institucii voop{tinata, nevladini organizacii i ~lenovi na CPLIP– PORAKA Prilep. Vo tekot na tribinata sediskutira{e za site sferi vo koi licata so

13


Vo organizacija na RCPLIP - PORAKA

Odràni rabotilnici za SWOT analiza na lokalniteorganizacii i dnevnite centri na RCPLIP - PORAKA

Edna od programskite aktivnosti na Republi~-kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA e koordinacija i poddr{ka narabotata na nejzinite lokalni organizacii i servisnislu`bi. Poradi toa, vo izminatite godini RCPLIP –PORAKA organizira{e dva ciklusi na seminari zazajaknuvawe na kapacitetot na lokalnite organizacii.

Pri odrùvaweto i na dvata ciklusi na obuka,me|u drugite temi koi se razrabotuvaa, posebno vnimaniese posveti i na SWOT analizata. Toa e alatka koja e mo{nekorisna za procenuvawe na aktuelnata sostojba vnatrevo organizacijata, so site nejzini prednosti i slabistrani, no i mo`nostite i zakanite koi doa|aat odopkruùvaweto vo koe taa organizacija deluva. Ovaaalatka, dokolku realno i objektivno se izgotvi,pretstavuva solidna osnova za podgotvuvawe na realnii efektivni akcioni planovi na organizacijata, kako iiznao|awe na na~ini za podobruvawe i nadminuvawe naslabite strani na organizacijata.

Od tie pri~ini, i ovaa godina, Republi~kiotcentar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~e-nost – PORAKA pobara od lokalnite organizacii, kakoi od servisnite slu`bi {to gi menaxira, da izgotvatSWOT analizi za organizaciite i servisnite slu`bi(dnevnite centri). Po izgotvuvaweto na ovie SWOTanalizi se odràa tri rabotilnici za nivno detalnorazrabotuvawe. Prvata rabotilnica se organizira{e voStruga, vo Centarot za edukacija na kadri na Crveniotkrst, 15 - 16.11.2008 godina. Na ovaa rabotilnicaprisustvuva{e po eden pretstavnik od lokalnite organi-zacii vo ~ii ramki deluvaat dnevnite centri. Isto taka,prisustvuvaa i site angaìrani lica vo dnevnite centrina RCPLIP – PORAKA, osven pretstavnik od CPLIP– PORAKA Ko~ani i angaìranoto lice vo dnevniotcentar vo Ko~ani. Drugite dve rabotilnici se odràa voSkopje na 20-ti i 21-vi noemvri, na koi u~estvuvaa

pretstavnici od ostanatite 14 lokalni organizacii naRCPLIP – PORAKA.

Na rabotilnicite sekoj od u~esnicite ima{emo`nost da ja prezentira SWOT analizata, no i daprezentira aktivnosti koi vo momentot se aktuelni vonivnite organizacii. Timot na RCPLIP – PORAKA,kako i ostanatite u~esnici, po zavr{uvaweto na sekojaprezentacija, davaa zabele{ki i soveti vo odnos naraboteweto na sekoja od lokalnite organizacii iservisnite slu`bi, pritoa istaknuvaj}i gi i pozitivniteprimeri na uspe{no rabotewe.

Ovie rabotilnici imaa za cel konsolidirawe naaktivnostite i rabotata na lokalnite organizacii naRCPLIP – PORAKA i dnevnite centri koi gi menaxira.Toa e od osobeno zna~ewe tokmu vo ovoj period bidej}i}e treba sami da se izborat za sorabotkata odnosnopartnerski odnosi so lokalnite vlasti i aktivno dapridonesuvaat za unapreduvawe na ~ovekovite prava nalicata so intelektualna popre~enost vo svoite op{tini.

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA Kumanovo, po povod 3-tiDekemvri, Me|unarodniot den na lica so popre~enostrealizira{e nekolku aktivnosti. Korisnicite nadnevniot centar – PORAKA Kumanovo bea na priem kajGradona~alnikot na Op{tina Kumanovo. Na 4-tidekemvri, po povod dvegodi{nina od funkcionirawetona dnevniot centar, CPLIP – PORAKA Kumanovoorganizira{e promocija na dokumentiran videomaterijal za rabotata na dnevniot centar. Promocijatabe{e organizirana pod pokrovitelstvo na Grado-na~alnikot na Op{tina Kumanovo. Za vreme na ovojnastan se dodelija i blagodarnici na site poddrùva~ina organizacijata i na dnevniot centar vo tekot na 2008godina. Na 5-ti dekemvri, pretsedatelot na RCPLIP –PORAKA i pretsedatelot na CPLIP – PORAKAKumanovo bea pokaneti na emisijata Monitor volokalnata televizija Nova. Emisijata be{e na tema“Pravata na licata so intelektualna popre~enost”. Vo

tekot na emisijata be{e prezentiran i video mate-rijalot za rabotata na dnevniot centar PORAKAKumanovo.

14


Vo periodot od 02.12 do 14.12.2008 godina vo Skopjei Ohrid se odrà Evropsko prvenstvo vo rakomet voènska konkurencija.

Kako rezultat na dobrata sorabotka soRakometnata Federacija na Makedonija, ovozmoènapreku Toni Stojanovski, sportski novinar, korisnicitena uslugite na dnevniot centar PORAKA – Skopjeprosledija natprevar od ova prvenstvo. Natprevaritese odrùvaa vo novoizgradenata sala “Boris Trajkovski”,pa taka na 11.12.2008 godina vo popladnevnite ~asovi goprosledivme natprevarot Hrvatska – [vedska, na kojkorisnicite moèa da ja dolovat natprevaruva~kataatmosfera vo ovoj prekrasen sportski hram.Izrazuvameblagodarnost do RFM, osobeno do g-not Marjan Na~evskikoj se zaloì da bideme del od ovoj nastan.

Vo periodot od 29.09.2008 godina do 02.10.2008godina na kejot na rekata Vardar se odrà Re~enfestival “Denovi na Vardar” pod pokrovitelstvo naGradot Skopje. Prvite dva dena od festivalot aktivnou~estvo zedoa i korisnicite od Dnevniot centar naPORAKA – Skopje. Aktivnostite bea organizirani vosorabotka so Prvata detska ambasada vo svetot -Me|a{i.

Zaedno so angaìranite lica, del od roditelitena korisnicite u~estvuvaa vo rabotilnicite poprimeneta umetnost, izrabotka na origami, izrabotkana sloùvalka i likovna rabotilnica.

Izrabotenite dela potoa bea ostaveni na organi-zatorot koj se obvrza da napravi izlo`ba na istite.

Na Evropskoto prvenstvo vo rakomet za èni

Re~en festival “Denovi na Vardar”

Socijalni aktivnosti na dnevnite centri

Na 6-ti Noemvri 2008 godina korisnicite nadnevniot centar – PORAKA Kumanovo ja posetijame|ugradskata avtobuska stanica, a na 27-mi Noemvri2008 godina korisnicite ja posetija i èlezni~katastanica vo Kumanovo.

Celta na ovie dve socijalni aktivnosti ezapoznavawe na korisnicite so soobra}ajot, vidovi nasoobra}aj, vidovi na prevozni sredstva i koristewe naistite.

Na 12-ti Noemvri 2008 godina korisnicite oddnevniot centar – PORAKA Kumanovo prisustvuvaa nafudbalski natprevar od prvenstvoto na Makedonijapome|u FK Milano i FK Sileks.

Pred samiot natprevar, korisnicite na dnevniotcentar imaa mo`nost da se zapoznaat so fudbalerite oddvata tima, da ja po~uvstvuvaat goleminata na fudbal-skoto igrali{te, a potoa i atmosferata za vreme nafudbalskiot natprevar.

Poseta na avtobuska ièlezni~ka stanica

Poseta na fudbalskinatprevar

15


Sekoi ~etiri godini iljadnici sportisti – atletiod celiot svet se sobiraat za da gi pokaàt svoite atlet-ski ve{tini i da go proslavat vistinskiot natpreva-ruva~ki duh preku zimskite sportovi.

Vo tekot na Svetskite zimski olimpiski igri, ovaagodina na Specijalnata Olimpijada, sportistite –atleti }e gi nadminat granicite na nacija, politika, pol,kultura, religija i vozrast, bidej}i ovoj golem nastan}e gi transformira, promeni u~esnicite, voda~ite ipoddrùva~ite preku sportski i duhoven natprevar.

Zimskite olimpiski igri }e im pomognat nagra|anite {irum svetot da gi cenat vrednostite napo~it i so~uvstvuvawe so koe {to ovie sportisti –atleti i nivnite poddrùva~i ̀ iveat sekojdnevno.

“Specijalnite svetski zimski olimpiski igriobezbeduvaat globalna scena na ovie sportisti – atletida gi pokaàt svoite talenti i nie go pokanuvame svetotda ni se pridruì vo na{iot svet na dobredojde, svet nazaedni~ko po~ituvawe bez predrasudi” – veli TimothyShriver, pretsedava~ na Specijalnata Olimpijada.

Natprevarite vo alpsko skijawe }e se odràt voBogus Basin Montain complex vo Boise, Ajdaho - SAD, adoma}inot o~ekuva prisustvo na nad 3.000 atleti –sportisti od 85 zemji koi }e se natprevaruvaat vo sedumolimpiski sportovi: alpsko skijawe, skija~ko tr~awe,umetni~ko lizgawe, hokej na mraz, snoubord, brzo lizgawei tr~awe na sneg.

Svetskite zimski olimpiski igri na SpecijalnaOlimpijada }e bidat navistina edinstvena mo`nost vo

svetot i }e posvedo~at deka univerzalniot jazik nasportot moè da go pokaè najdobroto vo ~ove~kiot duh.

Za prv pat vo postoeweto na Specijalna Olimpi-jada - Makedonija, pokaneti sme kako reprezentacija daja pretstavime na{ata zemja na ovoj svetski nastan.Ekspedicijata e mala no, gorda {to }e ima ~est da japretstavi Republika Makedonija na svetot i prekusvoite sportisti – atleti da go razviori Makedonskotozname naZimski olimpiski igri vo Ajdaho - SAD.

Ekipata ja so~inuvaat dvajca atleti – sportisti:Josifov Goran i Misevski Sa{o, eden trener i edenpretstavnik na Specijalna Olimpijada na Makedonija.Na{ite pretstavnici }e nastapat vo disciplinataveleslalom.U~estvoto na na{ite sportisti odSpecijalna Olimpijada na Makedonija na Svetskatazimska olimpijada }e potvrdi deka sportot i negovatauniverzalnost im pomagaat na ovaa kategorija nasportisti za nivna inkluzija vo nivniot ̀ ivot.

M-r A. Rexepagi}, Potpretsedatel za sport na SOM

Od 7-mi do 13-ti fevruari vo Ajdaho - SAD

Makedonski sportisti na Specijalnite svetskizimski olimpiski igri

Josifov Goran1990 g. - Radovi{

Misevski Sa{o1984 g. - s.â{ka Veles

Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

Na den 08.10.2008 godina, so po~etok vo 11:00~asot na gradskiot stadion vo [tip se odràa sportskitenatprevari vo koi u~estvuvaa 16 ~lena so umerena ite{ka intelektualna popre~enost.

^lenovite se natprevaruvaa vo slednite sportskidisciplini: brzo odewe, tr~awe i tegnewe jaè.U~esnicite vo sportskite igri bea podeleni vo dve ekipii toa vo ekipata A bea ~lenovite: Srbinovska Elena,Petru{ev Dejan, Nikolov Stole, Zlateva Lida,Stoimanov Metodi, Vlahova Tawa, Apostolova @aklinai Milev \orgi, a vo ekipata B: Mati} @aklina, ZlatevaSowa, Janev Zoran, Zlatanova Leta, Parizova Blagica,âmbov Zoran, Trendafilov Stojmir i Tosev Traj~e.

Vo disciplinata brzo odewe od ma{kite prvotomesto go osvoi Petru{ev Dejan, vtoroto Tosev Traj~e itretoto mesto Stoimanov Metodi, a od ènskite prvomesto osvoi Zlateva Lida, vtoro Srbinovska Elena itreto Zlateva Sowa. Vo sportskite disciplini tr~awe itegnewe jaè prvoto mesto go osvoi ekipata A, a vtorotoekipata B. Na u~esnicite na op{tinskite sportski

CPLIP – PORAKA [tip gi odrà sportskite natprevariza licata so intelektualna popre~enost

natprevari im bea dodeleni po dve maici dobieni odsponzorstvo.

Ovie sportski igri {to gi organizira{e CPLIP– PORAKA [tip na lokalno nivo, imaa sportskorekreativen karakter. Po barawe na u~esnicite naop{tinskite sportski igri, CPLIP PORAKA [tipistite }e gi organizira i vo narednite godini.

CM

YB

CM

YB

CM

YB

CM

YB

RCPLIP – PORAKA, kako partner na organizacijata “U~ili{no nastojatelstvo -Resursen centar Pazarxik” od Bugarija, vo periodot od 2-ri do 10-ti Oktomvri 2008godina, realizira{e me|unarodna razmena na iskustva vo ramkite na proektot “Otvorenivrati za razli~nite vo obedineta Evropa”. Proektot be{e poddràn od programata“Mladite vo akcija” na Evropskata komisija, naso~en kon obrazovna i socijalnaintegracija na mladite lica so popre~enost od dvete sosedni zemji.

Proektot ovozmoì grupa od 19 lica so intelektualna popre~enost (korisnici nadnevnite centri na RCPLIP – PORAKA od Skopje, Ohrid i Kumanovo), pridruùvani od 4nivni vrsnici bez popre~enost (volonteri od Crven krst na grad Skopje) i nivniteedukatori, da patuvaat i prestojuvaat vo Pazarxik i Varna, Republika Bugarija, kade {toimaa mo`nost da se zapoznaat i drugaruvaat so ista takva grupa na lica so popre~enost,volonteri i edukatori od Bugarija.

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 4 godina XXI

C M Y B

C M Y B

C M Y B

C M Y B





Skopje, Dekemvri 2008 godinaSkopje, Dekemvri 2008 godina

Programata opfati rabotilnici preku koi makedonskite i bugarskite u~esnici sezapoznaa so evropskite vrednosti, rabotilnici za pretstavuvawe na kulturnonasledstvo, izrabotka na rakotvorbi, prigotvuvawe i degustirawe na tradicionalnijadewa, zasaduvawe na “drva na prijatelstvo”, poseti na delfinarium i ergela na kowi,sportski aktivnosti, rekreativni aktivnosti pokraj more, zabavi so muzika, tancuvawe.

Documents

Otvoreni vrati za razli~nite vo obedineta Evropa XXIporaka.org.mk/wp-content/uploads/2013/11/12.2008-Glasilo... · 2013-11-03 · g-din Ban Ki-moon, generalen sekretar na Obedineti