VTARJEVE NOVICEČasopis osrednjih Slovenskih goric LETO III | 23. DECEMBER 2011 | ŠTEVILKA 11 (23) | CENA: 1,70 €

Poštnina plačana pri pošti 2000 Maribor

Če naj bo v žepih, naj bodo polni;če naj bo v vrečah, naj bodo zvrhane;

če naj bo v srcih, naj v njih kipi!Sreča in vse, kar mora biti z njo.

V 2012!

Foto Tone

IZ VSEBINE:m Nova poslanca v nov parlamentarni mandat 2m Lenart: nosilni projekti vendarle napredujejo 4m Gradbeno dovoljenje za Terme Benedikt je izdano 5m V Trojici še v 2012 živahna investicijska dejavnost 6m Sv. Jurij: seštevek pod letom 2011 za zadovoljstvo 6m Investicijski leti 2011 in 2012 v Cerkvenjaku 7m Sv. Ana: seja občinskega sveta potrdila delovne

usmeritve za leto 2012 7m Iz Žipa po novem tudi elektrika 10m Občine bodo Ustanovi dr. Antona Trstenjaka

dale nov zagon 11m Novo na področju socialnih pomoči 13m Dogodki in dogajanja v osrednjih Slov. goricah 14 – 17m Med ljudmi: jubileji, humanitarne akcije,

z naravo 18 – 20m Iz kulture, prireditve v veselem decembru 21 – 24m Šport, za razvedrilo 25 - 27

Lenart Sveta Trojica

Voličina

Benedikt

Jurovski Dol

Foto: D. Pukšič

Cerkvenjak

Sveta Ana

Na predčasnih volitvah poslancev v Državni zbor je imelo pravico glasovati skupaj 1.709.692volivcev. Glasovalo je skupaj 1.121.573 volivcev. Na državni ravni so se stranke oz. liste obnesletako:

Ob uspešni karieri je tukaj nov izziv - poslan-ski položaj. Vloga in naloge so vse prej kotlahke.

Na začetku bi se še enkrat resnično za-hvalil volivcem in volivkam. Mojavloga bo znana v prihodnjih dneh, ko

se bo formirala nova vlada. Kot kažejo raz-mere, bom poslanec v opoziciji. Torej bomimel predvsem neko nadzorno funkcijo naddelom vlade in predvsem bom moral biti po-zoren na sprejemanje zakonov, ki bi na tak alidrugačen način škodovali razvoju naših kra-jev ali dodatno poslabšali socialne stiske našihljudi. Ljudje, ki me poznajo in so sodelovali zmano v številnih projektih, vedo, da sem borecdo zadnjega in da znam prevzeti odgovornostin izpeljati projekte do konca. Zraven dela po-slanca vidim svojo funkcijo tudi v vlogi pro-motorja naših čudovitih krajev in zvestegapomočnika vsem županom na državnem ni-voju. Poslanec mora biti aktiven, mora delo-vati v dobrobit ljudi, ki so ga izvolili. Na tonajpomembnejšo vlogo poslanca so nekaterimoji predhodniki čisto pozabili.

Slovenske gorice so, kjer so. Položaj kliče poukrepih. Kot poslanec tudi na tem področjuprevzemate precejšnjo odgovornost.

Slovenske gorice so v zadnji letih naredilena infrastrukturnem področju velik korak na-

prej. Sedaj so časi za implementacijo vsebin, kibi zagotovile nova kvalitetne delovna mesta.Zgradili smo številne industrijske cone, s kon-čanjem avtocestnega programa pa je povezlji-vost s številnim evropskimi mesti zelo dobra.Vstopa na evropski 500 miljonski trg še nismoznali izkoristiti in ravno tu vidim našo velikopriložnost. Zame kriza pomeni predvsem me-šanje kart na novi podlagi in tisti, ki zaznavajonove tržne priložnosti in se hitreje prilagajotem spremembam, bodo iz nje izšli kot zma-govalci.

V soočenjih sem omenjal decentralizacijo informiranje pokrajin. Žal so volivci zaupali ve-čino glasov nekomu, ki mu decentralizacija niprioriteta. Slovenske gorice s svojo izjemnoraznolikostjo ponujajo ogromen potencial. Namladih je, da potencial, ki ga je dala narava inzgodovina, izkoristimo ter našim krajemvrnemo upanje v boljši jutri.

Katere so torej slovenskogoriške prioritete?Vidim se v vlogi človeka, ki bo s svojo

vztrajnostjo in pokončnostjo začel okrog sebezbirati team ljudi, ki verjamemo, da lahko izSlovenskih goric nastane neka nova Toskana!To je nadaljevanje paradigme mojega pokoj-nega očeta, ki je ljudi okrog sebe motiviralglede urejenosti, avtohtonosti, skrbi za ohra-njanje naših arhitekturnih posebnosti! Z mo-dernimi hišami, kričečimi barvami fasad naštevilnih podeželskih domovih se odmikamood te paradigme in postajamo neka posebnost,ki je za tuje turiste nezanimiva in ne prinašanič dobrega, predvsem odraža neko trajno po-manjkanje samozavesti in konceptualno raz-deljenost. Turizem je edina panoga, ki tudi vSloveniji v zadnjem letu beleži konstantno rast.Priložnosti so na dlani. Seveda lahko s svojoveliko mrežo ljudi v Sloveniji in tudi na med-narodnem področju v naše kraje pripeljemmorebitne investitorje, ki bi bili zmožni datikvalitetne vsebine tem našim industrijskimconam. Seveda bomo morali poskrbeti, dabodo naši kraji in država zanimivi za tuje in-vesticije. Govorim o debirokratizaciji, o eno-stavni davčni politiki, kot jo ima na primerŠvica, in o novi delovni zakonodaji, ki bi delo-dajalcem omogočala odpuščati slabe delavcein stimulirati kvalitetne. Prav tako bo potre-ben rez v visokošolski prostor, ki je postal ge-nerator strukturne brezposelnosti. V tem času

Kandidati, izvoljeni v DZ v Volilni enoti 8 – Ptuj:

Šest občin iz Upravne enote Lenart bo tako v državnem zboru še naprej imelo dva poslanca.Mandat se bo končal poslancu Marjanu Bezjaku (SDS) in Milanu Gumzarju (LDS), po vseh kon-čanih postopkih pa bosta na poslanska fotelja sedla Franc Breznik (SDS) in mag. Ivan Vogrin(Lista Virant).

Razvrstitev kandidatov v 7. volilnem okraju – Lenart (območje UE Lenart)V lenarškem volilnem okraju je nastopilo na volitvah 17 strank oz. list, ki smo jih pred volit-

vami v Ovtarjevih novicah predstavili in jim dali možnost dodatne samopredstavitve. Glede naštevilo doseženih glasov v lenarškem volilnem okraju (šest občin UE lenart) so se tako razvrstile:

OVTARJEVE NOVICE OSREDNJE SLOVENSKE GORICE

2 | ŠT. 11 | 23. DECEMBER 2011

Predčasne volitve v državni zbor RS

Novi poslanec

Franc Breznik, poslanec SDS

Kandidatna lista Številomandatov

Število glasov Odstotek

LISTA ZORANA JANKOVIĆA - POZITIVNA SLOVENIJA

28 314.273 28,51 %

SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 26 288.719 26,19 %SD - SOCIALNI DEMOKRATI 10 115.952 10,52 %DRŽAVLJANSKA LISTA GREGORJA VIRANTA 8 92.282 8,37 %DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE

6 76.853 6,97 %

SLS RADOVANA ŽERJAVA - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

6 75.311 6,83 %

NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKASTRANKA

4 53.758 4,88 %

Narodni skupnosti 2

Stranka Kandidat Volilni okraj

DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE

FRANC JURŠA Ljutomer

DRŽAVLJANSKA LISTA GREGORJA VIRANTA MAG. IVAN VOGRIN

Lenart

LISTA ZORANA JANKOVIĆA - POZITIVNA SLOVENIJA

DR. DARKOJAZBEC

Ptuj II

BRANKOFICKO

Murska Sobota II

NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKASTRANKA

JOŽEF HORVAT

Lendava

SD - SOCIALNI DEMOKRATI MAG. DEJAN ŽIDAN

Murska Sobota I

SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS BRANKO MARINIČ

Ptuj III

MARIJAN POJBIČ

Pesnica

FRANC BREZNIK

Lenart

SLS RADOVANA ŽERJAVA - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

FRANC PUKŠIČ Ptuj I

RADOVANMAG. ŽERJAV

Lendava

Kandidat Lista Številoglasov

Odstotekglasov

Lenart 9.383 100,00 %

1. FRANC BREZNIK SLOVENSKA DEMOKRATSKASTRANKA - SDS

3.017 32,15 %

2. SONJA KRESLIN LISTA ZORANA JANKOVIĆA - POZI-TIVNA SLOVENIJA

1.139 12,14 %

3. MANCA ZLODEJ SLS RADOVANA ŽERJAVA - SLOVEN-SKA LJUDSKA STRANKA

1.111 11,84 %

4. MAG. IVAN VOGRIN DRŽAVLJANSKA LISTA GREGORJAVIRANTA

1.092 11,64 %

5. DR. MARJAN TOŠ SD - SOCIALNI DEMOKRATI 736 7,84 %

6. JANEZ KARO DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKAUPOKOJENCEV SLOVENIJE

554 5,90 %

7. JANEZ LEOPOLD LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLO-VENIJE

458 4,88 %

8. MAG. DARKOKRAJNC

SMS ZELENI 410 4,37 %

9. HELIODOR CVETKO NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKALJUDSKA STRANKA

369 3,93 %

10. DRAGO LIPIČ SLOVENSKA NACIONALNASTRANKA - SNS

219 2,33 %

11. MARIJA ŠAUPERL STRANKA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJSLOVENIJE - TRS

119 1,27 %

12. IVAN AJTNIK DEMOKRATIČNA STRANKA DELA -DSD

53 0,56 %

13. ALENKA SOVINCBRGLEZ

ZELENI SLOVENIJE 42 0,45 %

14. ZLATKO BORAK GIBANJE ZA SLOVENIJO 22 0,23 %

15. ALEŠ RAZBORŠEK ZARES - SOCIALNO LIBERALNI 20 0,21 %

16. ROZALIJA KAROLI STRANKA ENAKIH MOŽNOSTI SLO-VENIJE (SEM-Si)

11 0,12 %

17. DIJANA KOŠTRO SSN - STRANKA SLOVENSKEGA NA-RODA

11 0,12 %

Ste politik s kontinuiteto. Bili ste župan, pod-župan, ste izpostavljena osebnost, uspešenpodjetnik, zdaj se začenja še težja oz. odgo-vornejša vloga.

Primarno oziroma osnovno sem bil in semzmeraj samo človek, ki je rad delal, ustvarjal,pri tem pa vedno znova trčil ob razne pro-bleme, prepreke ali težave, povezane z druž-beno ureditvijo, zakonodajo ali čim drugim.Ob tem me je vedno najprej obšla jeza, nato paželja, da soustvarjam sistem, sooblikujem za-konodajo in red. Predvsem pa, da pomagamustvariti okolje, v katerem bodo ljudje lahkodelali in ustvarjali. Samo iz tega razloga semse podajal v politiko na lokalni in sedaj tudidržavni ravni.

Vaša ocena položaja v Slovenskih goricah inmožnosti, kako v "centrih" storiti več zanje, neglede na splošno težek položaj v Sloveniji inEU.

Položaj Slovenskih goric se bistveno ne ra-zlikuje od položaja celotne Slovenije. Mislim,da so tudi pri nas možnosti, le da ljudje tukajše nismo pripravljeni le-te popolnoma izkori-stiti. Celotnemu slovenskemu narodu pri-manjkuje samozavesti, še posebej nam. Biti bimorali veliko bolj smeli in pogumni ter od-preti vrata, ki nam jih sicer nihče drug ne bo.Mislim, da so »vrata samo zaprta in da niso za-klenjena«. Potrebujemo pogum in vzpodbudo,

da jih odpremo. Menim, da ni problem v de-javnostih »centrov« temveč v aktivnosti, sa-moiniciativnosti in samozavesti posameznika.Mlajše generacije uspešno »konkurirajo« cen-tru Slovenije, morda celo EU.

V predvolilni kampanji ste izpostavil program;skušajte navesti vaše osebne oz. slovenskogo-riške prioritete in morebiten način izvajanjaoz.reševanja!

Predvolilni programi vseh udeležencev tetekme so bili povsem podobni, skoraj enaki.Naša država potrebuje vzpodbudo in prebuje-nje gospodarstva, predlogi za dosego le-tegaso bili podobni. Enako menim, da velja za našeokolje. Razvoj gospodarstva v obliki industrijeter v našem okolju kmetijstva, povezanega zrazličnimi oblikami turizma. Vsak kotičeksveta določajo nekatere specifične lastnosti: alije to kulinarika, naravne znamenitosti, običajiin tradicija, vsaka vas ima nekaj, česar druganima. Odkriti je potrebno te specifike, jih iz-luščiti in prečistiti, dokončno oblikovati ter jihponuditi. Kmečki turizem, zdraviliški turizem,pohodniški ali drugačne alternative klasi-čnemu »morskemu« turizmu so v porastu. Slo-venija, pa tudi Slovenske gorice s čudovito,dokaj neokrnjeno naravo, kulturno zgodovino,kulinarično raznolikostjo bi morale agresiv-neje razvijati turizem, še posebej ob upošteva-nju dejstva, da velja Slovenija za varno inmirno destinacijo.

Kako je uspeh na volitvah in uvrstitev v drža-vni zbor sprejela družina, kako bo s podjetjem,kako boste organizirali novo "razpetost" meddomačim krajem in Ljubljano?

Konkretni uspeh pomeni tudi odgovornostin zato ne prestavlja neobremenjenega veselja.V situaciji, ko so razmere v podjetju zaradivsesplošne gospodarske krize resne in težke terterjajo trezne in racionalne odločitve, bo zelotežko »zapustiti« krmilo. Prav tako ostajadoma družina, katere člana sta tudi dva šepredšolska malčka. Tudi to ne bo prav lahko.Ampak v bitko sem se podal v upanju nazmago in odgovori na ta vprašanja so bili ženajdeni.

Povezovanje vaših poslanskih prizadevanj skolegi poslanci iz SV Slovenije; morebitne pro-gramsko-politične naveze ...

smo izgubili kvalitetni srednješolski kader!Kvalitetne mojstre v različnih poklicih lahkopreštejemo na prste ene roke. Življenjska filo-zofija, da morajo vsi nekaj študirati, da nebodo rabili delati, je bila pogubna! V najboljrazvitih državah obstaja samo ena: Kaj znašnarediti in kakšno ceno lahko s tem dosežešna tržišču. Prihodnost bo šla v smeri vrhun-skih obrtniških izdelkov, ki jim moramo najtinove prodajne poti na tržišča, kjer bodo kon-kurenčni, v turizmu, če ga bomo peljali popoti, ki jo je zaznamoval moj pokojni oče, v sa-mooskrbi s hrano, ekološkem kmetijstvu intudi v miselnosti, da si pomagamo med saboin kupujemo eden pri drugem in tako skrbimoza ohranjanje delovnih mest na podeželju.Družina? Obeta se mnogo poti med domomin Ljubljano.

Družina me je vse skozi podpirala, prav takoprijatelji in številni Slovenskogoričani, ki ver-jamejo, da sem sposoben dati politiki s svojoprodornostjo in visoko etično držo lepšo po-dobo. Moje domovanje bo še naprej v Coge-tincih, kjer sem si zgradil dom, in upam, da vbližnji prihodnosti tudi družino. Na Ljubljanopa se ne mislim preveč vezati, mladim želimdati zgled, da je kvaliteta življenja pri nas nedvoumno višja! Politiko odlikujejo in oblikujejo številne na-

veze; vi ste že vzpostavili več mrež. Kako seboste povezovali z drugimi, boste odprli pi-sarno za volivce?

Imam bogate izkušnje, med drugim sem de-loval v številnih mednarodnih podjetjih, ži-vljenjska izpostavljenost v vojni za Slovenijoter tukajšnji ljudje me navdihujejo, da tudi vdržavnem zboru pustim globok pečat. Semčlovek povezovanja, pri ljudeh in sodelavcihiščem njihove najboljše osebnostne lastnostiin ravno v nenehnem pozitivizmu je moja ve-lika prednost. Zame ne obstajajo levi in desni,prav tako ne črni in beli, ampak ljudje. Življe-nje je eno samo in v njem imamo svojo vlogo.Besedne zveze: Nič se ne splača, vse je brezveze, vsi politiki so pokvarjeni in komajčakam, da grem v penzijo, moramo spreme-niti, vsaj pri nekaterih, in jim dati upanje, se-veda pa ga morajo poiskati tudi sami. S treznopolitiko povezovanja vseh, ki želijo delati, Slo-veniji vrnemo upanje v jutri, Slovenskim gori-cam pa ponudimo novo razvojno dimenzijo.

Stik z volivci bom ohranjal preko poslanskepisarne v Lenartu, morebiti v Cerkvenjaku,prav tako bom dosegljiv preko mail-a! Sevedase bom, odvisno od obveznosti na državnemnivoju, z veseljem udeležil vseh prireditev vnaših krajih, kamor bom vabljen.

Edvard Pukšič

Povezovanja so nujna, čas in kriza, v katerismo, pa ne dopuščata izključevanj kogar kolizgolj zaradi politične pripadnosti, politične»barve«. Sodelovanje in povezovanje bo izve-deno in pogojevano zgolj z vsebino, saj nujnopotrebujemo konkretne in učinkovite rešitveza pot iz nastale situacije.

Stik z volivci, poslanska pisarna ...Poslanska pisarna kot znan institut ostaja, le

obliko nameravam spremeniti. Prostor terurnik, po katerem bom prisoten v tem pro-storu, sta za ta čas preveč toga ureditev. Leredko kdo ima danes, še posebej če ima dru-žino, čas za kakršna koli vprašanja, pobude alipredloge pred večerom. Ljudje delamo vednoveč in službene obveznosti se za redko kogakončajo ob treh popoldan. Temu še sledijo

družinske obveznosti in hitro je tukaj večer.Poslanska pisarna v klasičnem pomenu besedeostaja, razmišljam o ustanovitvi poštnega pre-dala za tiste, ki bi svoje predloge, mnenja, zah-teve posredovali s poštnimi pošiljkami. Zatiste, vešče uporabe sodobnih komunikacij-skih načinov (e-mail, facebook in podobno)pa tudi takšen način komunikacije. Prizadevalsi bom na vsako pošto, v kakršni koli obliki,odgovoriti, se v nujnih primerih ali v drugačezanimivih primerih s predlagatelji tudi osebnosestati. Komunikacija mora danes potekatihitro.

Za konec bi se še enkrat zahvalil volivkamin volivcem za izkazano zaupanje ter jih vsevabim h konstruktivnemu soustvarjanju inoblikovanju poti iz krize v boljši jutri.

Edvard Pukšič

Skonstituiranjem novega Državnega zboraRepublike Slovenije, ob katerem sta po-slanski mesti v novem mandatu po pred-

časnih volitvah iz lenarškega volilnega okraja(vseh 6 občin UE Lenart) zasedla Franc Brez-nik (SDS) in mag. Ivan Vogrin (Lista Virant),sta prenehali poslanski funkciji dosedanjimaposlancema Milanu Gumzarju (LDS) in Mar-janu Bezjaku (SDS). Turbulentni mandat jeposlancema namenjal težavno vlogo soočanjaslovenskogoriških interesov s kriznim položa-jem v državi in širšem prostoru, hkrati pa jeterjal čim energičnejši prenos lokalnih stališčin opozoril iz domačega okolja v parlament.

Milan Gumzar lahko med poslanske do-sežke vpiše vključitev projekta Celovita oskrbaSV Slovenijo s pitno vodo v državni proračunin avtentično razlago16. a člena zakona o kme-tijskih zemljiščih, ki je našim občinam zago-tovil zajetno količino stavbnih zemljišč vnjihovo last. Tudi kot poslanec je bil oporaprojektu Terme Benedikt in hkrati eden glas-nejših zagovornikov domišljene regionaliza-cije oz. uvedbe pokrajin.

Med drugim je opozarjal na negativneučinke novele zakona o kmetijskih zemljiščih,ki je uvedla plačilo odškodnine zaradi spre-membe namembnosti tudi za zemljišča, ki sože opredeljena kot zazidljiva po veljavnem Ob-činskem prostorskem načrtu. Opozoril je, dabomo posledično ponovno priča procesupraznjenja podeželja.

Marjan Bezjak je bil kot poslanec opozicij-ske SDS v svojem delovanju uokvirjen z vlogosvoje stranke v parlamentu. Kot poslanec izvrst gospodarstvenikov je bil med predlagate-lji številnih zakonov za izboljšanje gospodar-skega položaja in paketov protikriznihukrepov in zakonodajnih pobud, ki pa zaradiznanih koalicijsko-opozicijskih razmerij nisobili sprejeti in uveljavljeni. Močno se je vklju-čeval v prizadevanja za sprejetje Pomurskegazakona, ki naj bi v ta okvir zajel tudi Sloven-ske gorice. V razpravah z gospodarskim mini-

strstvom si je v Državnem zboru RepublikeSlovenije prizadeval, da bi Prevent Halog izLenarta dobil v najem obrat v Radljah obDravi in Slovenj Gradcu.

Darko Fras, izkušeni in vplivni državnisvetnik, je med drugim na posvetu »Premi-slimo Slovenijo dvajsetih let« med najboljugledni predstavniki s posameznih področijdružbenega življenja države ocenil lokalno sa-moupravo in regionalno politiko Slovenije.Polovica občin ima manj kot 5.000 prebival-cev, tri jih imajo več kot 50.000, a vse imajoenake pristojnosti. Največja slabost je po Fra-sovem mnenju odsotnost drugega nivoja – toje pokrajin, kar je dokaz moči tistih, ki jimustreza centralistična ureditev Slovenije. Mar-sikaj še šepa, tako v pripravljenosti občanov za

sodelovanje v lokalni samoupravi kot v pri-pravljenosti države na decentralizacijo. Frasostaja kontinuiteta lokalnih interesov tega delaSlovenije med dvema mandatoma državnegazbora.

Edvard Pukšič

23. DECEMBER 2011 | ŠT. 11 | 3

OVTARJEVE NOVICEOSREDNJE SLOVENSKE GORICE

Dosedanja poslanca med zaslužne, državnisvetnik ostaja kontinuiteta

Novi poslanec

Mag. Ivan Vogrin, poslanec ListeVirant v DZ RS

Vponedeljek, 12. 12. 2011, je župan ob-čine Sv. Jurij v Slov. goricah, PeterŠkrlec, gostil župane sosednjih občin

na 6. kolegiju županov, katerega so se udeležiližupan občine Benedikt Milan Gumzar, županobčine Cerkvenjak Marijan Žmavc, župan ob-čine Lenart mag. Janez Kramberger z direkto-rico občinske uprave občine Lenart mag. VeroDamjan Bele, župan občine Sveta Ana SilvoSlaček in župan občine Sv. Trojica v Slov. gori-cah Darko Fras. Na dnevnem redu kolegija jebilo 11 točk, v katerih so župani obravnavaliteme, ki so skupne vsem občinam in je bilo vpovezavi z njimi potrebno zavzeti skupna sta-lišča.

Iskanje formule za pravično razdelitev fi-nanciranja knjižnične dejavnosti

Župani so tako razpravljali o ključu financi-ranja Knjižnice Lenart v prihajajočem letu2012. V razpravi se je pojavilo več različnihpredlogov o načinu financiranja knjižnične de-javnosti, ki jo občine morajo zagotavljati. Takoje eden izmed predlogov, ki predvideva razde-litev finančnih obveznosti do knjižnice v od-visnosti od števila prebivalcev v posamezniobčini, drugi predlog pa predvideva, da bi sedelež financiranja zmanjšal z oddaljenostjoobčine od Knjižnice Lenart. Na dan pa je pri-šel tudi predlog, da se predhodno izdela ana-liza, koliko uporabnikov iz posamezne občineobiskuje knjižnico v Lenartu, na podlagi česarbi razdelili obveznosti po posameznih obči-nah. Zaradi različnih predlogov so se županiodločili, da se sestavi projektni tim, ki bo obli-koval podane predloge načina financiranjaknjižnice s strani posameznih občin in izbralnajprimernejši in najpravičnejši način razde-litve finančnih obveznosti do Matične knjiž-nice Lenart. Do takrat pa ostane financiranjeenako, kot ga imajo občine predvidene v svo-jih proračunih za leto 2012.

Celovita oskrba severovzhodne Slovenije spitno vodo

Dokaj polemična debata je med županiobčin iz osrednjih Slovenskih goric potekalatudi v zvezi s projektom Celovita oskrba seve-rovzhodne Slovenije s pitno vodo, ki ga vodiobčina Lenart. Izvedbena dela na omenjenemprojektu so se kljub prvotnim težavam z neu-spelo izbiro izvajalca projekta, podjetja, ki ješlo v stečaj, že pričela. Zapletlo se je namrečpri načinu financiranja izvedbe tega projekta,saj je bilo prvotno dogovorjeno, da bodo ob-čine plačevale le svoje deleže za poplačilo izvedbenih del. Sedaj pa ministrstvo zahteva100 % plačilo izvedbenih del, šele nato pa do-bijo občine, po dokazilu o izplačilu izvajalcem,vrnjenih 85 % nepovratnih sredstev. »To papomeni veliko breme za občine, ki tega denarja, za poplačitev izvedbenih del v višini100 % seveda nimajo, saj je bilo predvideno,da občine prispevajo 15 % lastnih sredstev!«predstavlja težave slovenskogoriških občin obizvajanju projekta Celovita oskrba severovz-hodne Slovenije s pitno vodo župan občine Sv.Jurij v Slov. gor. Peter Škrlec, ki v nadaljevanju

razloži, da so se župani med seboj dogovorili,da bodo predstavniki občin v najkrajšem mož-nem času preučili možnosti financiranja, ki boza vse občine čim bolj sprejemljivo. V interesuvseh vpletenih občin je namreč, da pride čimprej do zaključkov in končne realizacije pro-jekta.

Komu ekološka taksa?Vsekakor je bila med zanimivejšimi temami

na kolegiju županov tudi razprava o ravnanjuz odpadki in plačevanju okoljske dajatve iztega naslova. Zaradi pokrivanja obvezne go-spodarske javne službe ravnanja z odpadki sstrani podjetja Saubermacher Slovenija, d.o.o.,tudi na območju občine Šentilj, se je kolegijupoleg predstavnikov omenjenega podjetja pri-družil tudi župan občine Šentilj Edvard Ča-gran. Prav tako pa se je zaradi te tematikekolegija udeležil tudi župan občine OrmožAlojz Sok, ki je pojasnil plačevanje okoljskedajatve občini Ormož, na območju katere sena odlagališče Komunalnega podjetja Ormož,d.o.o., odlagajo odpadki s tega območja. Bistvote tematike je namreč bilo, komu morajo ob-čine plačevati ekološko takso. Med občinamiUE Lenart z občino Šentilj in občino Ormožje namreč prišlo do kar nekaj nejasnosti v zvezisplačevanjem okoljske takse, ki bi jo po mne-nju občine Ormož morale občine iz osrednjihSlovenskih goric plačevati neposredno občiniOrmož. Do sedaj so občine to takso plačevalepodjetju Saubermacher, d.o.o., ki je to takso,glede na količino prepeljanih odpadkov, pla-čevalo občini Ormož. Župani pa so se dogo-vorili, da bodo občine odslej ekološko taksoplačevale direktno občini Ormož. Višina eko-loške takse pa bo odvisna od količine oddanihodpadkov. Cena za kilogram nesortiranih ko-munalnih odpadkov znaša 0,011 €. Prav zaraditega župani poudarjajo, da je zaradi odvisno-sti višine ekološke takse, ki jih posamezne ob-

čine morajo plačati za odvoz odpadkov, šetoliko bolj pomembno ločevanje odpadkov nasamem izvoru.

Možnost predstavitve na kolegiju pa je do-bilo tudi Zgodovinsko društvo Slovenske go-rice, ki je predstavilo svoje nove projekte.Ponovno pa se je predstavilo tudi podjetjePrims, d.o.o., ki je vnovič predstavilo predno-sti informacijske medijske platforme LocalPress, ki jo bodo občine s 1. 1. 2012 brezplačnoposkusno prevzele za 3 mesece. Po tem prete-čenem roku pa se bodo občine posamezno aliskupno odločile za prehod na omenjeno me-dijsko platformo.

S strani Razvojne agencije Slovenske gorice,d.o.o., sta direktorica omenjene agencija TanjaHrastnik in Renata Vajngerl župane seznaniliz naborom projektnih predlogov v LAS za NIP2012, ki so prispeli na objavljeni javni razpis.Vsebina kolegija pa se je zaključila s podrobnopredstavitvijo predlogov in gradiv pred ti-skom, ki so nastali v okviru skupnih projektovLAS iz LIN 2010.

D. K.

Zžupanom občine Lenart mag. JanezomKrambergerjem se pogovarjamo o inve-sticijskih, razvojnih in delovnih poudar-

kih leta, ki odhaja, a pušča sledi v novo leto.Leto 2011; v začetek je šla občina Lenartsmelo. Okrog glavnih naložb, spisek je bil za-jeten, je bilo vse jasno. Takšni so bili tudi obeti.Nadaljevanje leta pa je prineslo pretrese …

»Leto 2011 smo pričeli kljub vsem težavamoptimistično in z velikimi načrti. V proračunusmo si zastavili nove projekte, kar nekaj pa jih jebilo že v izvajanju, kot na primer Celovitaoskrba SV Slovenije s pitno vodo in rekon-strukcija kulturnega doma v Lenartu. Pri obehnavedenih projektih nismo imeli sreče z izva-jalci, saj smo morali med gradnjo izbirati noveizvajalce zaradi stečajev prvotno izbranih izva-jalcev. Vse to je povzročilo zamude pri izvajanjuoziroma pripravo novih terminskih planov, kiso roke izvedb premaknili v naslednje leto.

Rekonstrukcija kulturnega doma se je znovim izvajalcem uspešno nadaljevala, sedajse opremlja že njegova notranjost. Tudi prigradnji vodovoda dela potekajo, v naslednjemletu bo potrebno zagotoviti še sredstva za iz-gradnjo sekundarnih vodov, da bomo obča-nom omogočili priključevanje na novozgrajeni vodovod. Izven tega projekta smo naobmočju Rogoznice šestim gospodinjstvomomogočili priključitev na ptujski vodovodnisistem.

Vse leto smo skrbeli tudi za prometno in-frastrukturo – poleg rednega vzdrževanja smoizvedli tudi nekaj večjih sanacij, kot na primerv Sp. Žerjavcih, Močni, na območju Voličinepo trasi proge šolskega avtobusa, saniran je bilmost v Voličini pri čistilni napravi, na ostalihmostovih smo opravili le vzdrževalna dela.Prav tako smo sanirali štiri plazove na ob-močju Močne in Partinja. Na vstopnih točkahv občino smo ob cestah namestili tudi po-zdravne table.

V letu 2010 smo s sofinanciranjem evrop-skih sredstev zgradili t.i. vzhodno obvoznico,ki se po projektih navezuje na regionalno cestov Radehovi s krožiščem. Skoraj leto dni smopritiskali na državo, da bi zgradila krožišče, kispada v njeno pristojnost in obvezo, vendar jebila zaradi pomanjkanja sredstev ta investicijazmeraj črtana iz njihovega programa. V letoš-njem letu so nam odgovorili, naj s svojimisredstvi in pod njihovim nadzorom zgradimozačasni priključek, kar smo tudi storili in takoprometno razbremenili Ptujsko cesto in me-stno jedro. Upajmo, da bo ta začasna rešitevres samo začasna …

Lotili smo se izgradnje komunalne opremev Radehovi, načrti so bili izdelani v preteklihletih. Letos smo zgradili primarno kanalizacijo– to je 1. faza, dela bomo nadaljevali v nasled-njem letu.

Za investicije v prihodnjih letih smo naročilikar nekaj načrtov – za sanacijo ČN Voličina znavezavo na prečrpališče ob Globovnici, za sa-nacijo centralne ČN v Lenartu, za ureditevvseh štirih vaških jeder – Lormanje, Selce, Še-tarova in Zavrh, za nadaljevanje gradnje noveposlovno-industrijske cone v Lenartu.

Izdelali smo strokovne podlage za poselitevin skupaj z izdelovalcem oblikovali strokovnastališča do pobud za spremembo namenskerabe zemljišč, v izdelavi pa je analiza stanjaprostora. Vse to je strokovna osnova za pri-pravo osnutka občinskega prostorskega načrta.

V letu 2011 smo prešli na nov način zbiranjaodpadkov, ki temelji na ločevanju odpadov nanjihovem izvoru, kar je nujno potrebno, če ho-čemo kot ekološko osveščena občina sleditizahtevam zakonodaje, ki so usmerjene k po-večevanju deleža odpadkov za predelavo inponovno uporabo ter posledično k zmanjše-vanju količine odpadkov za odlaganje. S takš-nim načinom zbiranja bomo odpadke vrnili v

procese predelave in ponovne uporabe kot se-kundarne surovine, s tem pa bomo privarče-vali naravne surovine, prostor za deponiranjein naravo obvarovali pred onesnaževanjem inzmanjšali divja odlagališča. Pomembno je tudidejstvo, da količina mešanih, ne sortiranih od-padkov vpliva na ceno odvoza: mesečni stroškiso odvisni od skupne teže mešanih odpadkovv črnih posodah, saj jih je potrebno pred odla-ganjem še sortirati, kar podraži storitev. Dol-goročno lahko stroške odvoza pocenimo le zdoslednim ločevanjem odpadkov, v kateregamorajo biti vključeni vsa gospodinjstva indrugi uporabniki.

Ponosni smo lahko na sistem daljinskegaogrevanja na biomaso v Lenartu. Sistem delujebrez težav, je cenejši od ogrevanja na fosilnagoriva in je ekološko primernejši. V prihod-njem letu se bo začela izgradnja druge faze si-stema. Toplovod se bo gradil v smeri stare innove industrijske cone in v tistih ulicah mesta,kjer bo interes stanovalcev.

OVTARJEVE NOVICE AKTUALNO IZ OBČINOSREDNJE SLOVENSKE GORICE

4 | ŠT. 11 | 23. DECEMBER 2011

Kolegij županov v občini Sv. Jurij vSlovenskih goricah Nosilni projekti vendarle

napredujejo

Lenart

Od starega kulturnega doma je ostala le lupina

V občini seveda nismo pozabili na kulturnain družabna dogajanja, ki bogatijo naš vsakdan.Tako smo organizirali že tradicionalne poletneprireditve, ki jih poznamo pod imenom LenArtin vse poletje skrbijo za vse generacije naših ob-čanov in drugih obiskovalcev. Veseli me, da soprireditve dobro obiskane in da so jih ljudjevzeli za svoje. Počasi se uveljavljata tudi boži-čno novoletni in velikonočni sejem, ki jih je podsvoje okrilje prevzel TIC, v letošnjem letu pasem bil izredno vesel tudi dobro obiskanegakmetijsko-obrtnega sejma na Poleni, kateregasoorganizator je bila občina Lenart.«

Že večkrat smo ocenjevali, da je možnost pritido evropskih sredstva v podeželskih občinahvzeta kot priložnost, ki se ji nikakor ne gre od-povedati, tudi za ceno stiskanja pasu pri za-gotavljanju lastnih deležev. Občina Lenart jepri kanaliziranju bruseljskega in tudi držav-nega denarja v njen prostor še naprej uspešna.

»Z evropskimi sredstvi sta podprta projektrekonstrukcije Kulturnega doma Lenart, za ka-terega smo v letu 2011 prejeli 65.000 EUR,preostanek bomo uveljavljali prihodnje leto, inprojekt celovite oskrbe s pitno vodo, za kate-rega smo letos prejeli 998,000 EUR. Za obaprojekta smo prejeli tudi sredstva iz državnegaproračuna v skupnem znesku 264.000 EUR,ostale občine pa so sofinancirale projekt v vi-šini 167.000 EUR.

Brez sofinanciranja bi bilo v teh težkih go-spodarskih časih obe investiciji skoraj nemo-goče izpeljati, saj so sredstva v občinskemproračunu namenjena tudi za druge, prav takopotrebne zadeve.«Začetek novega leta obremenjujejo dogajanjain izkušnje iz lanskega. Realizacija nekaterihnaložb se zamika, razvojno naravnane na-ložbe pa so tudi v programih za 2012. Največjizalogaji v novem letu?

»Nadaljevali bomo že začete investicije – re-konstrukcija kulturnega doma v Lenartu, ce-lovita oskrba s pitno vodo, komunalna opremav Radehovi.

V proračun smo uvrstili tudi vse investicijein projekte, pri katerih pričakujemo ali žeimamo zagotovljeno sofinanciranje iz držav-nega ali evropskega proračuna. Prav tako smouvrstili v proračun vse nujno potrebne inve-sticije in projektno dokumentacijo za investi-cije v letu 2013.

Glavne investicije/projekti:- COSV- Kulturni dom Lenart- Komunalna oprema Radehova- Vodovod Lenart – Voličina 3. faza in Zg.

Žerjavci- Nadaljevanje NPIC- Povečanje zmogljivosti CČN v Lenartu- Sanacija ČN v Voličini z navezavo na prečr-

pališče ob Globovnici- Sofinancirane investicije v turizem – učne

poti- Vzdrževanje in sanacija cest po programu- LenArt- Občinski prostorski načrt

Tiste investicije, za katere smo planirali so-financiranje, pa sklepa o sofinanciranju šenismo prejeli, bomo realizirali v primeru, da

bo do sofinanciranja dejansko prišlo – v na-sprotnem primeru jih bomo po vsej verjetno-sti pri rebalansu črtali, v kolikor ne bomo našlinadomestnih virov financiranja – npr. kapital-skih prihodkov od prodaje zemljišč ali stavbin podobno.«Območje nekdanje skupne občine, velike ob-čine Lenart, tudi po oblikovanju manjšihobčin, ki so nastale v okvirih KS, razen Voli-čine, zmore oblikovati skupne osnovne smer-nice glavnih razvojnih tokov in nalog širšegapomena. Vaš pogled na skupna prizadevanjašestih občin?

»Prepričan sem, da je sodelovanje med ob-činami na našem področju potrebno. Na red-nih mesečnih srečanjih županov sedogovarjamo in iščemo rešitve za naše skupneprojekte in skupne službe. Dobro sodelovanjeprinaša večje učinke na področju razvoja go-spodarstva, predvsem turizma ter na področjuizgradnje komunalne infrastrukture. V temsodelovanju imata pomembno vlogo Razvojnaagencija Slovenske gorice in Lokalna akcijskaskupina LAS Ovtar s svojimi projekti. Teh pro-jektov se je nabralo v teh letih delovanja lepoštevilo. Pomembni so vsi, tako individualni kotskupni. V prihodnjem letu bo zaživel skupnipromocijski projekt Po goricah ter projektusmerjevalnih in promocijskih označb v vsehšestih občinah UE Lenart. Primerno bi bilo, dabi Razvojno agencijo kadrovsko okrepili; natak način bi lahko bili še učinkovitejši na po-dročju skupnega razvoja našega področja.

Na področju UE Lenart imamo tudi usta-nove, ki jih uporabljamo občani vseh šestihobčin. Tukaj mislim na zdravstveni dom,knjižnico in še nekatere druge. Zakonodajanam nalaga skupno financiranje in organiza-cijo teh služb. Ocenjujem, da moramo v pri-hodnjem letu nadaljevati z dogovori in tudi skonkretnimi odločitvami na tem področju.«

Odnos občina – država; mnogokrat izposta-vljena relacija, zlasti takrat, ko ni vse teklo popričakovanjih. Položaj v Sloveniji je bil speci-fičen, ob razpadajoči vladi lokalne skupnosti v»centru« niso imele maksimalno zanesljivegasogovornika.

»Ugotovim lahko, da je naša država zelocentralizirana in administrativno predimen-zionirana, s tem pa je tudi neučinkovita. V le-tošnjem letu so se ti problemi inneučinkovitost še poglobili. Težko je razumeti,da čakamo na odločitve s področja urejanjaprostora že več let. Sprejetje zakona za plačilospremembe namembnosti je praktično usta-vilo investicije.

Želim si, da bi novoizvoljeni poslanci vDržavnem zboru izvolili vlado, ki bi znala vla-dati, ki bi znala določiti prioritete in napravilato državo učinkovito in racionalno. «

V času oblikovanja morebitnih vladnih koa-licij je pogled na novo leto precej bolj nejasenin manj obetaven, kot bi bil, če bi koalicijazdržala ali če bi do nove prihajali po bolj jasnipoti. Da so pričakovanja »zmerno optimisti-čna« ali vsaj realna, je za prihodnje leto dovoljresna ocena.

E. P.

Leto se bliža koncu. Kakšne pridobitve jeprineslo občanom v občini Benedikt inkaj se jim obeta v naslednjem letu. O tem

smo se pogovarjali z županom občine Bene-dikt Milanom Gumzarjem.

Gumzar vidi največjo pridobitev za kraj inobčino v tem, da je investitor – to je podjetjeCMC Celje – pridobil gradbeno dovoljenje za

izgradnjo Term Benedikt. Kot je znano, na-meravajo v okviru Term Benedikt zgraditi:hotel s 120 sobami, v katerih bo 240 ležišč;apartmajsko naselje z 72 enotami, v katerih bo296 ležiš, bazene z vodno površino 1.468 kva-dratnih metrov, restavracijo z več kot 450 se-deži in še nekatere objekte.

Za občino Benedikt in njen razvoj je bil letospo Gumzarjevih besedah izjemno pomembentudi pričetek gradnje regionalnega vodovodaza vseh šest občin iz Upravne enote Lenart, kibo občini Benedikt dolgoročno zagotovil do-volj pitne vode tudi za širitve na področju tur-izma in gospodarstva nasploh. »Po dograditviregionalnega vodovoda bo imelo več rodovobčank in občanov Benedikta dovolj pitnevode za zasebno rabo ter za potrebe na po-dročju razvoja turizma in gospodarstva na-sploh,« pravi Gumzar. Kot je znano, potekaprojekt »Celovita oskrba severovzhodne Slo-venije s pitno vodo«, ki bo dvanajst občin s po-dročja Slovenskih goric (od tega šest izupravne enote Lenart) vključil v sodoben si-stem vodooskrbne infrastrukture. V Sloven-skih goricah je pri oskrbi s pitno vodo doslejpredstavljala največji problem zastarela infra-struktura, ki je ponekod stara že 40 let in niprilagojena današnjim standardom pretočno-sti. V občini Benedikt zahteva denimo projektTerme Benedikt pretočnost vodovoda 22 litrovvode na sekundo, česar dosedanja infrastruk-tura ni omogočala. Brez novega vodovoda tudiinvesticija v Terme Benedikt ne bi bila mo-goča.

23. DECEMBER 2011 | ŠT. 11 | 5

OVTARJEVE NOVICEAKTUALNO IZ OBČIN

Gradbeno dovoljenje za Terme Benedikt je izdano

Benedikt

Občinski svetniki občine Lenart so na 9.redni seji razpravljali o rebalansu pro-računa za leto 2011 in spremembi pro-

računa za leto 2012, ki sta bila sprejeta.Razpravljali so tudi o odloku o občinskem po-drobnem prostorskem načrtu za individualnostanovanjsko gradnjo na delu območja Sp. Vo-ličina. Ker so na odborih podali vrsto predlo-gov za spremembe, je bil odlok s predlaganimiamandmaji sprejet.

V prvi obravnavi so svet-niki sprejeli Odlok o pro-gramu opremljanjastavbnih zemljišč za ob-močje opremljanja Občin-skega podrobnega načrta zaindividualno stanovanjskogradnjo na delu območjanaselja Sp. Voličina. Svet-niki so sprejeli tudi spre-membe in dopolnitveOdloka o komunalnem pri-spevku v občini Lenart,imenovali so tudi članesveta Javnega sklada za kul-turne dejavnosti, Območnaizpostava Lenart, v katero

so bili imenovani Lojze Peserl, Franc Schön-wetter in Darja Ornik. Prav tako so bile dolo-čene cene v javnih vrtcih na območju občineLenart. Svetniki so določili tudi vrednost točkeza izračun nadomestila za uporabo stavbnegazemljišča v občini Lenart, prav tako so potr-dili novelacijo investicijskega programa Celo-vita oskrbe severovzhodne Slovenije s pitnovodo-SZ Slovenske gorice.

Namesto krožišča le priključek na vzhodno obvoznico

Milan Gumzar: Izgradnja regionalnega vodo-voda bo občankam in občanom Benedikta zago-tovila dovolj pitne vode za več rodov

V Benediktu bo zgrajen 8-oddelčni vrtec

O 9. seji občinskega sveta Lenart

Skavti so na sejo občinskega sveta prinesli luč miru

Smo tik pred novim letom. O tem, kaj jestaro leto prineslo občankam in občanomSvete Trojice in kaj lahko pričakujejo od

novega, smo se pogovarjali z županom občineSveta Trojica Darkom Frasom.

»Največja letošnja investicija v občini je na-ložba v komunalno in prometno ureditev Slo-venske ulice,« pravi Fras. Šlo je za celovitomodernizacijo 848 metrov dolge Slovenskeulice, ki je zajemala obnovo meteorne kanali-zacije, izgradnjo fekalne kanalizacije, obnovovodovoda, prestavitev električnih kablov, na-mestitev telekomunikacijskih vodov, izvedbojavne razsvetljave in asfaltiranje. To je bil dvo-leten projekt, ki je skupaj stal več kot 473 tisočevrov. V to vsoto niso všteti stroški, ki sta jihimela Elektro in Telekom.

Med večje strateške naložbe sodi po Fraso-vih besedah tudi obnova Martinove kleti v sa-mostanu v Sveti Trojici, ki so jo odprli poleti.V sklopu tega so postavili v središču kraja tudiprešo z nadstrešnico. Obe investiciji predsta-vljata dodano vrednost za razvoj turizma v ob-čini.

Letos so v občini Sveta Trojica začeli tudi zizgradnjo sekundarnega kanalizacijskega

omrežja v Brnčičevi, Cankarjevi in Cafoviulici. Tudi v okviru te investicije, ki bo letosskoraj dokončana (naslednje leto spomladibodo na grobi asfalt dodali samo še vrhnji sloj)so oziroma še bodo obnovili meteorno kanali-zacijo, zgradili sekundarno fekalno kanaliza-cijo s priključki, deloma obnovili vodovod,uredili javno razsvetljavo in položili nov asfalt.

Tudi skozi občino Sveta Trojica gradijo re-gionalni vodovod, ki bo izboljšal oskrbo spitno vodo v Zgornjem Porčiču, čeprav so vSveti Trojici problem oskrbe s pitno vodo rešiliže pred leti.

Občina je poskrbela tudi za dodatno komu-nalno opremo pri jezeru. Gre za namestitevklopi in košev za smeti. Skupaj s turističnimdruštvom in zavodom TRISO pa je občiniuspelo dograditi ob jezeru še sanitarije s či-stilno napravo in vodovodnim priključkom.

Kot pravi župan Darko Fras, bodo v občiniSveta Trojica z živahno investicijsko dejav-nostjo nadaljevali tudi v naslednjem letu. Takonameravajo nadaljevati s temeljito moderni-zacijo ulic in cest v Sveti Trojici. Naslednje letobodo modernizirali Pot v Dobravo, Cvetličnoulico, Studenčno ulico, Mariborsko cesto,Kratko ulico in Staro pot. Za obnovo meteornekanalizacije, izgradnjo sekundarne fekalne ka-nalizacije, obnovo vodovoda, ureditev javnerazsvetljave in asfaltiranje omenjenih ulic incest bodo namenili okoli 500.000 evrov. Načr-tovali so tudi modernizacijo občinskih cestskozi naselja in izgradnjo čistilne naprave zaSveto Trojico Jug, vendar so te investicije šenegotove, ker pristojna ministrstva še niso ob-javila razpisov.

Zato pa nameravajo na občini naslednje letosanirati nekatere investicije za nazaj. ObčinaSveta Trojica se je s projektom modernizacijeSlovenske ulice sicer prijavila na razpis, ven-dar s pristojnega ministrstva odgovora še nisoprejeli, zato so za dokončanje investicije najelikredit, saj z njenim dokončanjem ni bilo večmogoče odlašati. Sedaj čakajo na sredstva izrazpisa.

V občini Sveta Trojica nameravajo po Fra-sovih besedah v naslednjem letu izpeljati ševrsto manjših investicij na področju turizmain vzdrževanja infrastrukture, razmišljajo patudi o ureditvi energijskega parka ob jezeru.

Tomaž Kšela

Najbrž se številni bralci strinjate, da jena hitro odbrzelo še eno leto. Po na-vadi se v zadnjih dneh iztekajočega se

leta pogosto ozremo nazaj, v leto, ki se posla-vlja. Tako ocenimo, ali je leto, ki mineva, biloza nas uspešno ali manj uspešno. Za nekatereje bilo bolj, za druge spet manj. Prav zato jeprav, da na kratko pregledamo tudi dogodkein najpomembnejše projekte, ki so jih izpeljaliv občini Sv. Jurij v Slov. gor. v letu 2011. Bralcipa boste lahko sami ocenili, ali je bilo leto 2011za omenjeno občino uspešno ali pa mordamanj uspešno.

Pa se vrnimo leto dni nazaj v približno takpredpraznični čas. Naj spomnimo, da je imelžupan občine Sv. Jurij v Slov. gor. Peter Škrlecob zaključku leta 2010 prijetno dolžnost, da jesprejel občanko Natašo Kramberger, domačopisateljico, ki je prejela nagrado Evropske unijeza literaturo. Po končani zimi in prebujajoči sepomladi so se na občini Sv. Jurij v Slov. gor.pripravljali na dokončanje ceste v Sp. Gaste-raju in pričeli s pripravami na rekonstrukcijoceste v Zg. Partinju, ki je v tem času tudi že do-bila asfaltno prevleko. Ob tem pa so na občini

skrbeli tudi za sprotna popravila obstoječihobčinskih cest, gramoziranje makadamskihodsekov in sanacijo nekaterih plazov. Konecaprila in pričetek maja je bil v občini Sv. Jurij vSlov. gor. že po tradiciji namenjen številnimprireditvam ob praznovanju občinskega praz-nika. Množičen odziv in pestre prireditve v or-ganizaciji občine in domačih društev so tudiletos pokazale, da je društveno življenje v tejmladi slovenskogoriški občini še vedno precejcenjeno. Med pridobitve v letu 2011 sodi tudiobnova mrliške vežice na novem delu poko-pališča, ki je s fasado dobila novo zunanjo po-dobo.

Že pred poletjem pa je bila v pripravi tudirazpisna dokumentacija za izbiro izvajalca ob-nove vaškega jedra v Jurovskem Dolu. Pomnenju župana Petra Škrleca je uspeh na iz-boru za dodelitev nepovratnih finančnih sred-stev s strani Evropskega kmetijskega sklada zarazvoj podeželja, ukrep Obnova in razvoj vasiv višini 324.726,19 € eden pomembnejših do-sežkov in projektov v občini: »Menim, da jeobnova vaškega trga oz. jedra velika pridobitevza celotno občino in ne zgolj za Jurovski Dol.Nov trg, ujemajoč se s prostorom, bo namrečtako na simboličen kot tudi praktičen načinzbliževal in združeval občane naše občine. Vprihodnje je namreč pričakovati, da bodo po-membnejše družabne prireditve v občini po-tekale prav v vaškem jedru!« predstavljapomen obnove vaškega jedra za občino PeterŠkrlec. Ob tem, ko je center Jurovskega Dolapočasi že dobival novo podobo, pa so člani ob-činske uprave že pripravljali gradivo za prijavona razpis za obnovo kulturnega doma, ki bopo rekonstrukciji primerno zaokroževal novoin všečno podobo središča občine.

Medtem ko na eni strani štejemo uspehe inzadovoljstvo ob izvajanju projektov, pa ježupan občine Sv. Jurij v Slov. gor. največje ra-zočaranje v iztekajočem se letu doživel ob ste-čaju podjetja Nizke gradnje Ptuj zaradi slabegafinančnega stanja. Posledično so se ustavilaobnovitvena dela v Jurovskem Dolu na obnovivodovodne infrastrukture in izgradnji kanali-zacije. Kot navaja Škrlec, je omenjena zadeva

Vobčini Sveta Trojica so na začetku de-cembra slovesno predali namenu 848metrov v celoti prenovljene Slovenske

ulice. Ob tej priložnosti je občanom spregovo-ril župan občine Sveta Trojica Darko Fras. Po-vedal je, da je šlo za dvoleten projekt, ki so gaizvedli v letih 2010 in 2011. V tem času so ob-novili meteorno kanalizacijo, zgradili fekalnokanalizacijo, obnovili vodovod in uredili javnorazsvetljavo, medtem ko sta Elektro in Tele-kom položila še nove električne oziroma tele-komunikacijske vode. Na koncu so uredili šepločnik in ulico asfaltirali.

Po županovih besedah je šlo za izjemno zah-teven projekt, saj je bila to prva tako celovitaprenova oziroma modernizacija ulice. V zvezis tem se je župan zahvalil svetniku DanijuTušku, ki je poskrbel za dobro koordinacijomed vsemi izvajalci.

Celotna investicija je stala 473.000 evrov, vto vsoto pa ni vračunano polaganje električnihin telekomunikacijskih vodov. Gre za pomem-bno investicijo, saj predstavlja Slovenska ulicaeno od treh glavnih vpadnic v Sveto Trojico.

Župan Fras je spomnil tudi, da so investicijospremljale številne nevšečnosti, ki so bile po-

sledica kriznih časov. Za izvajalca del je bilo narazpisu izbrano podjetje NGP Ptuj, ki je po po-lovico izvedenih del šlo v stečaj. Zato je inve-sticijo nadaljevalo in dokončalo podjetjeKomunala Slovenske gorice iz Lenarta, za karse je župan direktorju podjetja MarjanuBračku zahvalil. Poleg tega je občina kar letodni čakala na razpis pristojnega ministrstva,

nato pa je bil rok za prijavo samo štiri dni.Kljub kratkemu roku se je občini s tem pro-jektom uspelo prijaviti na razpis, vendar do-slej odgovora še ni dobila. Ker z dokončanjeminvesticije ni bilo več mogoče odlašati, se jeobčina zadolžila. Sedaj čaka na sredstva iz raz-pisa.

Zaradi zapletov so se dela zavlekla, kar sonajbolj občutili občani. Župan se jim je za toopravičil, hkrati pa se jim je zahvalil za razu-

mevanje in dobro voljo. Posebej se je zahvalilBojanu Erjavcu, ki je usklajeval interese medinvestitorjem in prebivalci.

Zbrane je pozdravil tudi direktor KomunaleSlovenske gorice Marijan Bračko in zagotovil,da so dela izvedena kakovostno. Potem je tro-jiški župnik cesto še blagoslovil, nato pa so slo-vesno prerezali trak.

Novi pridobitvi so Trojičanke in Trojičaninazdravili z domačo penino, ki jo rezultat pri-zadevnega in strokovnega dela družine Klo-basa, nato pa so se vsi zbrani zadržali še nadružabnem srečanju z zakusko.

Vsi so si bili edini, da bo prenovljena ulicapomembno prispevala k prometni varnosti, patudi h kakovosti življenja prebivalcev ob njej.

T. K.

Po Gumzarjevih besedah je velika pridobi-tev za občino in kraj tudi krožišče, ki so ga ure-dili v središču Benedikta. »Zaradi izgradnjetega krožišča se je zelo povečala prometna var-nost v občini,« poudarja župan.

Med pridobitvami župan občine Benediktomenja tudi izgradnjo komunalne infrastruk-ture za potrebe Term Benedikt in še nekateredruge, manjše investicije.

Kako so v občini Benedikt, kar se investicijtiče, občutili krizo. »Letos te krize še nismoposebej občutili, zato pa jo bomo občutili v na-slednjem letu, saj bo treba nekatere projekte,ki smo jih letos izvajali, v letu 2012 do koncapoplačati,« pravi Gumzar. »Zato med večjimi

investicijami v naslednjem letu načrtujemosamo pridobitev in nakup zemljišč ter pripravoprojektne dokumentacije za pričetek izgradnjeosemoddelčnega vrtca v Benediktu, ki bozgrajen predvidoma do leta 2014.«

Čeprav bo občina Benedikt v naslednjemletu začela torej samo eno večjo investicijo, paje ta vest toliko bolj razveseljiva, saj potrebu-jejo v občini že osemoddelčni otroški vrtec. Vobčini Benedikt, ki je po povprečni starostiprebivalcev najmlajša občina v Sloveniji, jeočitno vse več otrok, ki so največja garancijaza razvoj kraja in občine.

Toma Kšela

OVTARJEVE NOVICE AKTUALNO IZ OBČIN

6 | ŠT. 11 | 23. DECEMBER 2011

Živahno investicijsko dejavnostnačrtujejo tudi za naslednje leto

Občina v letu 2011

Odprli so v celoti prenovljeno Slovensko ulico

Sveta Trojica

Sveti Jurij v Slov. goricah

Na slovesnosti ob odprtju prenovljene ulice so se zbrali številni domačini

Darko Fras: Letošnje leto smo v občini Sveta Trojica veliko investirali

Vsredo, 14. 12. 2011, je potekala zadnjaseja občinskega sveta občine. ŽupanSilvo Slaček je s svetniki najprej raz-

pravljal o predlogu za ustanovitev organaskupne občinske uprave »Medobčinski in-špektorat in redarstvo Maribor«.

Slednji dve telesi sta bili ustanovljeni v letih2007 in 2010 z namenom izvrševanja zakon-sko določenih nalog na področju inšpekcij-skega nadzora in na področju redarstva.Zaradi navedenega je MOM predlagala zdru-žitev obeh medobčinskih služb v enoten organ

občinske uprave. Zato obstaja več razlogov,najpomembnejši so zmanjšanje določenihstroškov delovanja in racionalizacija dela,enotna priprava finančne konstrukcije in za-ključnega računa, enovita priprava poročil inprogramov del, racionalnejša uporaba mate-rialnih sredstev ter delovne sile. Ustanovitevin delovanje novega organa ne bo imelo doda-tnih finančnih obveznosti do občin ustanovi-teljic.

Eden pomembnejših predlogov je predlogsklepa o potrditvi novelacije investicijskegaprograma »Celovite oskrbe SV Slovenije spitno vodo – Slovenske gorice«. Vrednost in-vesticije po stalnih cenah, ki so enake tekočim,znaša 9.534.245,66 EUR z DDV in se izvajaskladno z načrtom do septembra 2012. Finan-čni viri so zagotovljeni s strani EU, Ministrstvaza okolje in prostor ter občin, vključenih v taprojekt. Načrtovani stroški občine Sveta Anaza omenjeni projekt so v letih 2011-201396.778 EUR.

Prav tako je razprava tekla o določitvi vred-nosti točke za odmero nadomestila za uporabostavbnega zemljišča, ki se poveča za 1,8% se-danje vrednosti.

Enkratna denarna pomoči za novorojence vobčini Sveta Ana ostaja enaka prejšnjemu zne-sku za leto 2011, to je 150 EUR.

Podražila se je cena vzdrževanja grobov, vpovprečju za 1,8%, kolikor je znašala višinapovprečne letne stopnje rasti cen.

Prav tako je bil sprejet letni program za iz-vajanje ukrepov za pospeševanje razvoja po-

Vteh dneh mineva prvo leto, odkar je načelu občine Cerkvenjak novi županMarjan Žmavc. Z njim smo se pogo-

varjali o tem, kaj je občini v tem času uspelopostoriti in katere investicije načrtujejo za na-slednje leto.

»Glede na to, da v naši občini primanjkujeustreznih površin za športno dejavnost, re-kreacijo, otroško varstvo in okoljske projekte,smo v proračunskem obdobju 2011/2012 na-menili večji del investicijskih sredstev (60 od-stotkov) prav projektom na že omenjenihpodročjih,« pravi Žmavc. »Hkrati pa smo mo-rali dokončati že začete projekte iz leta 2010,

med njimi omenjam čistilno napravo v Ka-drencih za 1500 populacijskih enot, ki nas je vletošnjem letu stala že okoli 702 tisoč evrov odcelotne vrednosti 976.000 (47 odstotkov sred-stev je iz Evropskega sklada za regionalni raz-voj, 517.000 evrov pa iz občinskegaproračuna). Prav te dni potekajo zadnji tehni-čni prevzemi in poskusno obratovanje čistilnenaprave, ki je velikega pomena za prečiščeva-nje fekalnih voda iz središča Cerkvenjaka terdelov naselij Andrenci, Stanetinci, Kadrenci inCogetinci.«

V zadnjem letu je po besedah Žmavca ob-čina veliko storila tudi za boljše informiranjeobčanov. Tako je občinsko glasilo Zrnje začeloizhajati štirikrat letno (prej je izhajalo dvakratna leto), poleg tega pa je doživela prenovo tudispletna stran občine. »Za medobčinsko glasiloOvtarjeve novice smo prav tako zagotovilisredstva, saj se zavedamo pomena informira-nja tudi preko občinskih meja, obenem palahko prebiramo novice o dosežkih v naših so-sednjih občinah v okviru Upravne enote Le-nart.«

»Tudi za prenovo zdravstvenega doma vCerkvenjaku smo v rebalansu konec avgusta2011 zagotovili 6000 evrov in, kot vse kaže, bozdravnik v Cerkvenjaku po treh letih absti-nence ponovno začel z delom v začetku ja-nuarja 2012,« poudarja Žmavc.

V letošnjem letu je občina prenovila tudi sa-nitarije v osnovni šoli, kar je stalo blizu 26.000evrov. Prav tako pa so pripravili vso ustreznoprojektno dokumentacijo za 5-oddelčni vrtec,ki ga bo občina začela graditi v letu 2012. Za taprojekt je pridobila na razpisu ministrstva zašolstvo kar 807.000 evrov. Iz evropskih struk-turnih skladov pa pričakujejo še okrog 500.000evrov. S tem se bodo zelo približali projek-tantski oceni vrednosti, ki znaša 1,7 milijona

poleg zamika končanja projekta prinesla te-žave tudi s tem, da bo morala občina najver-jetneje zagotoviti več lastnih sredstev, saj selahko zgodi, da bo nov izvajalec zahteval višjiznesek kot propadlo podjetje NGP.

Med tista najbolj negativna presenečanja sstrani države v letu 2011 uvršča Peter Škrlecnov zakon o kmetijskih zemljiščih, ki predvi-deva plačilo odškodnine zaradi spremembenamembnosti kmetijskega zemljišča v zazid-ljivo - stavbno zemljišče. Kot smo že poročali,omenjeni zakon precej podraži gradnjo novihhiš in reševanje stanovanjske problematike napodeželju ter na ta način še bolj centraliziradržavo. Naš sogovornik je ob tem izrazil upa-nje, da bo eden izmed prvih ukrepov novevlade, sprememba tega zakona, s čimer bi po-spešili gradnjo tudi na podeželju.

Ob navedenih projektih je potrebno pouda-riti, da je občina poleg investicij v infrastruk-turo in občinske objekte velik del občinskegaproračuna tudi v letu 2011 namenila tekočimtransferjem, ki jih morajo občine zagotavljatiza predšolsko in osnovnošolsko dejavnost,prevozu otrok, knjižničarskim dejavnostim,plačilu elektrike za javno razsvetljavo, prosto-

voljnemu gasilskemu društvu in drugim lo-kalnim društvom, redarski službi in inšpekto-ratu, centru za socialno delo in še bi lahkonaštevali. Prav vse te obveznost, ki bremenijoobčinske proračune, pa skrbijo večino župa-nov po Sloveniji in ne zgolj župana občine Sv.Jurij v Slov. gor., saj prihodki, ki jih občinadobi s strani države po posameznem prebi-valcu, ostajajo enaki.

Ker pa je novo leto, olimpijsko leto 2012, kiprinaša polno novih izzivov, tik pred vrati, sona občini Sv. Jurij v Slov. gor. z mislimi žeusmerjeni k novim projektom. Tako bodomed glavnimi cilji v prihajajočem sletu: do-končanje trga, pričetek obnovitvenih del nakulturnem domu, nadaljevanje obnove vodo-voda in kanalizacije, asfaltiranje in popravilacest in ureditev obzidja in mrliške vežice nastarem pokopališču.

22. decembra pa so člani občinskega svetaobčine Sv. Jurij v Slov. gor, po zadnji letošnjiseji, skupaj s predsedniki društev, člani odbo-rov, ravnateljem OŠ J. Hudalesa in farnim žup-nikom sklenili svoje vtise o iztekajočem se letuna krajši slovesnosti.

D. K.

evrov. Tako se občini za ta projekt ne bo trebatoliko zadolžiti, kot je bilo prvotno predvideno(1,1 milijona evrov).

Občina je letos uspešno sanirala tudi 3 pla-zove, kar je stalo več kot sto tisoč evrov (sana-cijo enega plazu je sofinancirala občina SvetiJurij ob Ščavnici).

»Eden večjih projektov, ki smo ga začeli iz-vajati v letošnjem letu, je izgradnja ŠRC Cer-kvenjak in bo dvoletni projekt 2011/2012,njegova pogodbena vrednost znaša 890.000evrov in bo deloma sofinanciran s stranidržavnih sredstev (SVLR) v vrednosti 180.000evrov, nekaj pa pričakujemo iz Fundacije za

šport in Nogometne zveze Slovenije. Prora-čunska sredstva za izvedbo ŠRC so predvidenav vrednosti 483.000 evrov, za katera se name-ravamo dolgoročno zadolžiti,« pravi Žmavc.»Izgradnja ŠRC Cerkvenjak je bila že temamnogih sej občinskega sveta v preteklih letih,vendar zaradi problemov z odkupom zemljiščni prišlo do nje. Menim, da se bo ta investicijadolgoročno obrestovala pri razvoju športa inrekreacije v naši občini, obenem pa imamo pozagotovilih Medobčinske nogometne zveze izMaribora velike možnosti, da postanemo edenizmed pomembnejših centrov za vzgojo mla-dih nogometašev v severovzhodni Sloveniji terza priprave njihovih selekcij.«

Letos so v Cerkvenjaku odprli tudi turisti-čno informativno pisarno, polniti pa se je za-čela tudi poslovno obrtna cona v Brengovi.Prva nova delovna mesta v njej bodo na voljože naslednje leto. Gasilcem bo občina za nakupnovega avtomobila prispevala 180 tisoč evrov,na stolpu gasilskega doma pa bodo uredili raz-gledni stolp, kar bo stalo 26.000 evrov.

Na občini so se letos lotili tudi spremembeObčinskega prostorskega načrta (OPN), saj sozaznali precejšnje pomanjkanje zazidalnih po-vršin za individualno stanovanjsko izgradnjo.Da so imeli prav, potrjuje preko 130 pobud zaspremembo zemljišč iz kmetijskega v stavbno.

Na občini niso zanemarili niti moderniza-cije cest, saj so letos asfaltirali cesto v Kadren-cih, uredili pločnike in razsvetljavo vCogetincih, preplastili dele vozišč v Stanetin-cih, Andrencih in Vanetini ter pripravili pro-jektno dokumentacijo za ureditev še dvehodsekov cest (Čagona, Črna luknja – Šala-mun). Poleg tega pa je občina izvedla še vrstomanjših investicij, med katerimi velja še pravposebej izpostaviti dve: starejši gospe v Čagoniso zgradili vodovod, občanu, ki je živel v zeloslabih razmerah, pa je občina postavila stano-vanjski kontejner. Skrb za ljudi in solidarnostv občini Cerkvenjak, na srečo, še živita.

Tomaž Kšela

23. DECEMBER 2011 | ŠT. 11 | 7

OVTARJEVE NOVICEAKTUALNO IZ OBČIN

6. redna seja občinskega sveta občine Sveta Ana

Marjan Žmavc: Vse kaže da bo Cerkvenjak potreh letih zopet dobil zdravnika

Investicijsko naravnani leti 2011in 2012

Cerkvenjak

Sveta Ana

Po izgradnji kanalizacije so cestišča na novo asfaltirali

deželja v občini Sveta Ana v letu 2012. Občinaje za to namenila 10.000 EUR, in sicer za po-sodabljanje kmetij (adaptacija hlevov in go-spodarskih poslopij in novogradnjo, kadar jeto samostojna investicijska faza; stroškiopreme – računalniški programi, stroški na-kupa rastlinjaka, montaže in opreme v rastli-njaku, stroški ureditve trajnega nasada, stroškinakupa in postavitve mrež proti toči, stroškinakupa mehanizacije, idr.) ter urejanje pašni-kov. Na podlagi letnega programa bo občinaizvedla javni razpis in ga objavila v Aninih novicah.

Sprejeta je bila sprememba urnika oddaja-nja športnih objektov občine; ura vadbe se je s45 min povečala na 60 min, čas uporabešportne dvorane se je med tednom spremenil,in sicer od 15.30 do 21.30, ob vikendih pa od8.00 do 23.00, v skladu s to spremembo sespremeni tudi hišni red športnih objektov inrok plačila najemnine športnih objektov. Pravtako je bil predlagan novi cenik uporabešportne dvorane od 1. 1. 2012, in sicer se bodocene zaradi spremenjenega urnika spremenileza 25 % obstoječih cen. V predlogu proračunaobčine Sveta Ana za leto 2012 je za šport na-menjeno 4.650 EUR.

Prav tako je bil podan predlog sklepa o po-trditvi dokumenta identifikacije investicij-

skega projekta (DIIP) viničarija Pergarjev vrhz vinogradniško učno potjo. Obetajo se spre-membe na podlagi varstva in razglasitve ne-premičnih kulturnih spomenikov lokalnegapomena na področju občine Sveta Ana.

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih zaobmočje občine Sveta Ana določa oblikovanjeobjektov pri novogradnjah, še posebej pri pa-sivnih hišah. Spremembe in dopolnitve občin-skega podrobnega načrta so bile sprejete za delnaselja občine.

Ob vseh navedenih točkah dnevnega redaredne seje občinskega sveta je bil obravnavan

tudi rebalans proračuna za leto 2011 in spre-membo proračuna občine Sveta Ana 2012. Vnaslednjem letu so v proračun uvrščeni na-slednji novi projekti: ureditev kmečke tržnicez gradbenimi in obrtniškimi deli, dokumenta-cija je pripravljena; ureditev vaškega jedra Lo-kavec; postavitev usmerjevalne signalizacije;ureditev stalne razstave o življenju in deluFranca Postiča pri Sv. Ani; Viničarija Pergarjevvrh z vinogradniško učno potjo; ureditev te-matske poti po poteh čarovniških procesov vSlovenskih goricah; namestitev interaktivnetočke »Touch screen terminal«; gradnja invzdrževanje vodovodnih sistemov; energetskaprenova OŠ Sveta Ana s podružnico Lokavec.

Suzana R. Breznik

Preteklo je že eno leto od konstitutivneseje sveta krajevne skupnosti s potrdit-vijo mandatarjev za obdobje naslednjih

štirih let; od seje, kjer smo izdelali načrt dela,dali pobude in predloge v reševanje in realiza-cijo občinskemu svetu. Veliko je bilo na-pisanega, predlaganega, veliko rečenega inobljubljenega ter tudi storjenega.

Prišel je čas, ko navadno pogledamo v pre-teklost, v različna obdobja v različnih okoljih,področjih in razmerah, čas, ko radi rečemo, danaredimo na koncu leta pregled storjenega in

se vprašamo, zakaj pa morda nekaj, kar smonačrtovali, ni izvedeno. Pogledamo, kaj je bilostorjenega v letu, ki se počasi izteka. Vednopričakujemo, da se uresniči vsaj tisto, kar smonačrtovali, če ne še vsaj tudi nekaj tistega, karsmo imeli v mislih, da nas pozitivno preseneti.

Leto se je pričelo z izvajanimi akcijami zim-ske službe, za katero se je ponovno izkazalo,da je dobro organizirana in obvladuje celotnoobmočje KS, v vsakokratnih okoliščinah.

Čistilna akcija, izvedena v pozni pomladi, jeponovno pokazala, da ima večina krajanovzelo strpen, očetovski in pokroviteljski odnosdo narave in neposredne okolice, saj se je iz-redno veliko ljudi odzvalo in se je nabralodosti različnih odpadkov, ki nikakor več ne bismeli biti najdeni v naravi. Tako je bilo pono-vno potrjeno, da so še vseeno posamezniki, kine razmišljajo o neprecenljivi vrednosti naravein se ne zavedajo njenih danosti in dobrin, terše vedno kljub določenemu načinu zbiranjarazličnih odpadkov le-te »odlagajo« izven zato določenih mest.

Nadalje so bila tekom leta redno vzdrževanarazlična cestišča (krajevne in lokalne ceste) inrazsvetljava (modernizacija ceste v Žerjavcih inGrušovi, začasna sanacija plazu v Vinički vasi).

V 80% je realiziran primarni kanalizacijskivod v Radehovi.

Do sanacije žarnega zidu na pokopališču vletošnjem letu še ni prišlo, načrtovana je v pri-hodnjem letu.

Sprotno se vzdržuje tudi tržnica v osred-njem delu Lenarta.

Leto 2011 smo v KS Voličina pričeli dokajoptimistično, v proračunu občine Lenartje bilo namreč za tekoče leto predvide-

nih kar nekaj rekonstrukcij cest in preplastitevz asfaltno prevleko. Prav tako se je veliko go-vorilo o obnovi vaških jeder v Zavrhu in Sel-cah. Žal je bil načrt preambiciozen, oz. je vmesposegla kriza, velika zadolženost Slovenije inprav tako zadolženost občine Lenart, ki je tudizaradi manjših prihodkov od predvidenih bilaprisiljena pripreti pipico na odhodkovnistrani. Na ta način z žalostjo ugotavljamo, davečina investicij v cestno infrastrukturo ni bilauresničenih. Še bolj pa skrbi dejstvo, da je ve-čina cest izpadla tudi iz proračuna za leto2012, tako bo večina cest dočakala obnove inasfaltne prevleke šele v letih 2013 in 2014.

KS Voličina se je dotaknila tudi izvedba pro-jekta Celovita oskrba SV Slovenije s pitnovodo, ki ga za vseh 6 občin UE Lenart vodi ob-čina Lenart. Zagotovitev nemotene oskrbe spitno vodo je seveda prioriteta vsake občine invsake lokalne skupnosti. Zato smo sevedalahko veseli, da so se dela na izgradnji vodo-vodnega sistema v naši krajevni skupnosti žepričela. Na drugi strani pa so izvedbena delana omenjenem projektu povzročila precejslabe volje med krajani, saj se je po njihovemmnenju ponekod brez potrebe razkopavala inuničevala cesta. Občina odgovarja, da je na-loga izvajalca tudi ta, da ceste, ki so jih ob delihpoškodovali, povrnejo v prvotno stanje. Gledepoteka trase vodovodnih cevi pa le-te potekajopo zemljiščih v javni lasti in v čim manjši meripo zasebnih zemljiščih.

Poleg projekta Celovita oskrba SV Slovenijes pitno vodo je potrebno še omeniti, da je KSVoličina v tem letu bogatejša za most čez Ru-perški potok, dokončanje ceste v Črmljenšakuin drugem delu ureditve Ruperškega potoka.

Prav tako pa so se poplačale nekatere investi-cije, ki so bile izveden že v prejšnjem letu.

Ob pregledu leta 2011 vsekakor ne moremomimo nove bazne postaje za Mobitel, ki stojina Zavrhu. Med tem ko je omenjena antena naeni strani v slabo voljo spravljala nekatere pre-bivalce Zavrha, so se je na drugi stani tolikobolj razveselili krajani Voličine in drugih zaselkov v krajevni skupnosti, ki lahko odslejnemoteno koristijo v današnjem času nepo-grešljive brezžične telefonske pogovore.

KS Voličina je tudi v letu 2011 gostila neka-tere prireditve kulturno-turističnega značaja,ki predstavljajo širši pomen ne le za našo kra-jevno skupnost, temveč za celotno občino Le-nart kot tudi za Slovenske gorice v širšempomenu besede. Tradicionalnega prvomaj-skega pohoda na Zavrh se je letos ponovnoudeležilo preko 2000 pohodnikov iz Sloven-skih goric in tudi drugih krajev Slovenije.Zavrh je bil ponovno poln domačih in, kar ješe posebej razveseljivo, tudi obiskovalcev izdrugih slovenskih občin ob prazniku trgatvena Zavrhu. November je bil že po tradiciji pos-večen Maistrovim prireditvam, ki so letos po-tekale v znamenju 50-letnice TD RudolfMaister Vojanov Zavrh. Še en jubilej pa soletos praznovali v PGD Voličina, ko so vsklopu krajevnega praznika praznovali 75-le-tnico obstoja društva. Da je društveno življe-nje v naši krajevni skupnosti še vedno na zelovisokem nivoju, se je pokazalo prav v času pri-reditev ob praznovanju našega farnega zavet-nika sv. Ruperta, ko so različna lokalnadruštva priredila vrsto zanimivih družabnih,kulturnih in športnih srečanj. Ob vsem tem paso lokalna društva med letom priredila še vrstodrugih prireditev, ki so v naše kraje pripeljaletudi številne goste od drugod. Ob tej prilož-nosti bi se rad zahvalil prav vsem posamezni-kom, društvom in organizacijam, ki so ssvojim prostovoljnim delom delali v dobrobitnaše krajevne skupnosti in na ta način polep-šali sebi in trenutke in dneve v naših Sloven-skih goricah.

Zelenice po trgu so vzdrževane s strani režijskega obrata, ustanovljenega po občini Lenart.

Od 27. do 29. maja je Hipodrom Polena go-stil Kmetijsko obrtniški sejem, organiziranpod okriljem Konjeniškega Kluba Slovenskegorice Lenart. Ob tej priliki je župan občineLenart mag. Janez Kramberger zapisal: »Člo-vekova ustvarjalnost, želja po razvoju in spre-membah nas postavlja pred nove izzive in cilje.Ljudje v Slovenskih goricah so podjetnegaduha, zato se je porodila zamisel, da bi različnedejavnosti in podjetniške ideje predstavili naenem mestu, širši javnosti.« Predstavljene sobile dopolnilne dejavnosti na kmetiji, obrt inpodjetništvo, spremljano z različnimi preda-vanji in kulturnimi prireditvami.

Morebiti bi morala zapisati še kakšno deja-nje, kot je na primer v tem času primernookrašen osrednji del Lenarta, kjer se izvaja se-jemska ponudba, ki teče na več mestih in kličepo obiskovalcih. Tudi v Centru Slovenskihgoric so se tekom leta odvijale različne kul-turne prireditve, ki so jih krajani Lenarta pol-noštevilčno obiskovali.

Ta čudoviti adventni čas simbolizira tudi ad-ventni venec ob glavnih stopnicah, ki vodijodo farne cerkve, in so na njem prižgane že vsesvečke.

OVTARJEVE NOVICE AKTUALNO IZ OBČIN

8 | ŠT. 11 | 23. DECEMBER 2011

Mag. Helena Dolajš, predsednica KS Lenart:

Lenart v letu 2011

Dejan Kramberger, predsednik KS Voličina:

Voličina v letu 2011

Vsem krajanom in krajankamKS Voličina kot seveda tudi

prebivalcem celotnih Slovenskihgoric želim veliko lepih, iskrivihtrenutkov s svojimi najbližjimi

in čim več uresničenih želja v prihajajočem letu 2012.

Dejan Kramberger

Veselite se vse leto majhnih in velikihuspehov, tako lastnih kakor tudi

uspehov vaših bližnjih, uspehov znancev in tudi ljudi,

ki vam osebno niso znani. Tudi drobne radosti naj vam

polepšajo dneve. Bodite zdravi. Vse, kar je slabo, naj z novim letom

zbledi, in vse dobro naj za vekomaj ostane.

Naj v miru sreča nežno vas objame!Vsem želim blagoslovljen božič, sreče,medsebojnega razumevanja, strpnostiin zadovoljstva v letu, ki je pred nami.

Helena Dolajš

23. DECEMBER 2011 | ŠT. 11 | 9

OVTARJEVE NOVICEVOŠČILA

Vse leto hitimo iz dneva v dan.V teh dneh, ko praznujemo božič, dan samostojnosti in enotnosti ter

novo leto,si vzemimo čas in ga podarimo svojim najbližjim.

Srečno 2012!

Milan GumzarŽupan občine Benedikt

Foto: I. Barton Foto: T. Kšela

Naj Vam zadnje decembrske dni prelije srečatoplih besed, prijaznega nasmeha, medsebojne

povezanosti in spoštovanja.Želim Vam prijetne božične praznike,

v novem letu pa zdravja,osebne sreče in poslovnih uspehov.

Mag. Janez KrambergerŽupan občine Lenart

Sreča ni v glavi in ne v daljavi.Ne v žepu ali pod palcem zaklad. Sreča je, če se delo dobro opravi

in če imaš koga rad. (Tone Pavček)

Kmalu se bo zadnji večer tega leta spremenil v novo jutro,prvo jutro novega leta 2012.

Tokrat bomo pozabili na skrbi in se spomnili vseh lepih stvari,ki smo jih doživeli v preteklem obdobju, in se ozrli v prihodnost …

Preživite prijetne božične praznike v krogu najdražjih,leto 2012 pa naj nasuje sreče …

Peter ŠkrlecŽupan občine Sv. Jurij v Slov. goricah

»So poti, ki vodijo v nove kraje,so poti, na katerih se marsikaj doživi,so poti, ki vodijo v nova spoznanja,in so poti, ki vodijo v srca ljudi …«

Vzdušje veselja božične noči naj vas spremlja vse dni. Praznike preživite s toplino v srcih in domovih, bodite zdravi

in srečni. Naj se v novem letu izpolni čim več Vaših želja.

Darko FrasŽupan občine Sveta Trojica

v Slovenskih goricah

Povezujejo nas reke, zemlja, zrak, sonceter hrepenenje po

biti in ljubiti,se srečati in pogovoriti.

Prazniki so idealna priložnost, da poiščemo svoj mir,da si z odprtim srcem zaželimo srečo, uspeh, zdravje.

Stisk rok naj bo znak medsebojnega spoštovanja,iskrenosti, prijateljstva. Naj čas nikoli ne mineva

tako hitro, da ne bi zastali in pomislili na drage prijatelje, se nasmehnili, spomnili in

občutili lepoto tega, da imamo drug drugega.Želim vam vesele in lepe božične ter novoletne praznike, v novem letu pa

veliko sreče, zdravja in uspehov.

Silvo SlačekŽupan občine Sveta Ana

Želim vam miren in radosten božič, ki naj mine v prijetnem družinskem vzdušju in ob toplem domačem ognjišču.

Leto 2012 pa naj bo uspešno in bogato, posuto z obilo notranjega miru,zdravja in zadovoljstva.

Vsem državljankam in državljanom pa izrekam iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti naše države.

Marjan ŽmavcŽupan občine Cerkvenjak

Foto: M. KrautičFoto: Foto Tone

Foto: D. Pukšič Foto: V. Kapl

OVTARJEVE NOVICE GOSPODARSTVO

10 | ŠT. 11 | 23. DECEMBER 2011

������ � �� ��� �������

�������

zbiranje | priprava | predelava | odstranitev

MI POSKRBIMO ZA VAŠE ODPADKE T: 02/620-23-00 |www.saubermacher.si | odpadki@saubermacher.si

zbiranje | priprava | predelava | odstranitev

�� � � �

zbiranje | priprava | predelava | odstranitev

������������� ���������� � �� � �

odpadki@saubermacher.siT: 02/620-23-00 |www.saubermacher.si |

ZA VAŠE ODPADKE MI POSKRBIMO

zbiranje | priprava | predelava | odstranitev

� � �

odpadki@saubermacher.siT: 02/620-23-00 |www.saubermacher.si |

ZA VAŠE ODPADKE MI POSKRBIMO

zbiranje | priprava | predelava | odstranitev

� � �� � �� � �� � �

Pri ilovnati zemlji je pač tako, da so mokra letaza pšenico slaba. Žal so bila zadnja leta precejmokra. Koruze pridelamo od 12 do 13 ton pohektaru. Pridelava koruze je strokovno bolj zah-tevna. Tudi koruzi odgovarjajo suha tla. Če somokra, ne dobi dovolj kisika. Ječmena pa pri-delamo okoli 6 ton na hektar.«

Po besedah magistra Repiča ima Žipo v Ver-janah in Šetarovi farmi, v katerih redi od 1100do 1200 glav mladega pitanega goveda. Del ži-vali sodi tudi v državni selekcijski program.Reja mlade pitane govedi je sicer po strokovniplati nekoliko manj zahtevna kot proizvodnjamleka ali reja svinj, vendar je kljub temu zelozahtevna. »Če reja ni dovolj strokovna, niustreznega prirasta,« pravi Repič.

Kakšna pa je kaj ekonomika proizvodnje?»Odvisna je od razmer na trgu. Lani ni biloostanka dohodka skoraj nič, letos pa so se cenetako pri žitih kot pri govejem mesu nekolikopopravile,« pojasnjuje Repič. »Žal pa je tako:ko se začnejo dvigovati cene naših pridelkovin mesa, začnejo hitro naraščati tudi cene re-

promaterialov in nafte. In vedno je tako, ko sedvignejo cene pridelkov, se cene vhodnih su-rovin dvignejo za višji odstotek. In obratno, kocene pridelkom padejo, cene repromaterialupadejo manj, tako da je razlika vedno večja.«

Kot pravi Repič, so poglavitni kupci Žipa izkroga njegovih lastnikov. Gre za TMI Košake,TKM Črnci, Jadran Sežana in Antona Žeraka,nekaj delnic pa imajo tudi zaposleni. Pšenicopa kupuje tudi Žito Ljubljana. »V glavnemimamo samo domače kupce.«

Žipo Lenart zadnja leta uspešno posluje.Lani je šlo v poslovnem smislu »leto skozimalce tesno, vendar še vedno zadovoljivo vdanih razmerah«. Lastniki okrog 40 odstotkovdobička delijo, drugo pa vlagajo v proizvod-njo.

Sliši se skoraj neverjetno, pa je vendarle res.Vse navedeno opravi 16 zaposlenih, samo včasu žetve podjetje najame strojne usluge zažetev. V farmi v Verjanah, kjer je 600 do 700glav živine, redno dela samo en delavec.Pomoč dobi samo ob nakladanju živine.

»Leta 2007 nas je bilo še 22, sedaj pa nas jesamo še 16,« pojasnjuje Repič. Število zaposle-nih se zmanjšuje, ker podjetje nabavlja novotehniko. Zahvaljujoč temu delo fizično ni večtako naporno kot včasih, zato pa je bolj zahte-vno. Temu primerno je tudi kvalifikacijskastruktura zaposlenih dokaj visoka: dva zapo-slena imata visoko izobrazbo, dva višjo in trijesrednjo.

Kot pravi Repič, so plače nekoliko nad kole-ktivno pogodbo, vse druge pravice pa po kole-ktivni pogodbi. Če je le možno, podjetje

delavcem zagotovi tudi božičnico. »Tudi letosjo bo podjetje izplačalo,« pravi Repič.

Podjetje Žipo je vključeno tudi v KOP(kmetijsko okoljske programe), kar terja odzaposlenih racionalnejšo uporabo mineralnihgnojil in fitofarmacevstskih sredstev oziromaškropiv. Ker so vključeni v integrirano pride-lavo poljščin, dajejo močan poudarek varnopridelani hrani in skrbi za okolje. Za to preje-majo tudi subvencije.

Kakšne načrte imajo v Žipu? »Naredili smosončno elektrarno 2 krat 50 kW, ki je v po-stopku priključitve. Uradno otvoritev bomopripravili spomladi,« kar malce ponosno povemagister Milan Repič.

Tomaž Kšela

Novi objekt, ki ga podjetje TBP gradi nalokaciji Gradiška 3 v Porčiču, hitroraste. Objekt, ki bo prispeval k večji in

sodobnejši proizvodnji in s tem tudi k večjivarnosti delovnih mest v podjetju, bo obsegal1300 kvadratnih metrov proizvodnih površin,700 kvadratnih metrov poslovnih prostorov in500 kvadratnih metrov pokritih skladiščnihpovršin, poleg njega pa bodo uredili še 70novih parkirišč.

Ob položitvi temeljnega kamna je predsed-nik uprave TBP Stanislav Loncner dejal, daodločitev za izvedbo tako velike investicije vsedanjih kriznih časih ni bila lahka. »Pri odlo-čitvi so nas spremljale predvsem primopre-dajne besede nekdanjega direktorja in sedajpredsednika nadzornega sveta Bogdana Šav-

lija, da moramo pri razvoju družbe TBP po-skrbeti za delavce. Za sodelavce in njihovedružine. Za lokalno skupnost. Da bodo ljudjeimeli delo. Če bo dobro njim, bo dobro tudipodjetju,« je poudaril Loncner.

Po besedah predsednika podružnice Sindi-kata kovinske in elektroindustrije Slovenije(Skei) v podjetju TBP Karla Škrleca se tudi de-lavci veselijo nove investicije, saj se bodo po-goji dela za nekatere delavce izboljšali, varnost

vseh delovnih mest pa se bo povečala. Da jepodjetje TBP na pravi poti, govori tudi poda-tek, da je leta 1995 v podjetju delalo 168 de-lavk in delavcev, sedaj pa jih je v TBPzaposlenih že okoli 650.

T. K.

Novi objekt TBP hitro raste

Nov objekt bo povečal varnost delovnih mest

Direktor Repič je tudi znanstvenikMagister Milan Repič ni samo uspešen direktor Žipa Lenart, temveč tudi velik strokovnjak

in raziskovalec. Tovrstno delo mu je ostalo, ko je bil še asistent na Fakulteti za kmetijstvo in bio-sistemske vede. Sedaj pa občasno rad opravi še kakšne vaje za študente. V zadnjem času seukvarja tudi z raziskovanjem načinov, kako bi v gnojevki zadržali več hranilnih snovi in jizmanjšali smrad. Do kakšnih rezultatov se bo prikopal, pa, kot pravi Repič, takrat, ko bodoznani in oprijemljivi.

Predpisi Republike Slovenije na področju ravnanja z od-padki zahtevajo zmanjševanje deleža odpadkov za odlaganjeter povečevanje njihovega deleža za predelavo in ponovnouporabo. Tako se mora do konca leta 2012 zagotoviti prede-lava za najmanj 60 % celotne mase odpadne embalaže. Da bizadostili tem zahtevam, smo v letošnjem letu pristopili k do-datnemu uvajanju ločenega zbiranja papirja, mešane emba-laže (plastična, kovinska in sestavljena – tetrapak embalaža)ter biološko razgradljivih odpadkov na izvoru njihovega na-stajanja. Podatki o zbranih vrstah odpadkov kažejo na zmanj-šanje količin mešanih komunalnih odpadkov, zato bomonjihovo zbiranje za tiste povzročitelje, pri katerih smo le – todoslej izvajali na tri tedne, v letu 2012 izvajali na štiri tedne.

Pranje zabojnikov za biološko razgradljive odpadkeNa podlagi Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi ku-

hinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, bomo v letu2012 organizirali eno pranje zabojnikov za zbiranje biološkorazgradljivih odpadkov. O terminu pranja bomo vse povzro-čitelje, ki oddajajo te vrste odpadkov, pravočasno obvestili.

Obdelava mešanih komunalnih odpadkovSkladno z zahtevami Uredbe o odlaganju odpadkov na

odlagališčih, da je dovoljeno odlagati le obdelane komunalneodpadke, njihove količine pa se morajo nenehno zmanjševati,smo v letošnjem letu v Centru za ravnanje z odpadki v Le-

nartu postavili novo napravo za mehansko obdelavo odpad-kov, ki bo omogočala izpolnitev zahtevanih ciljev.

Odstranjevanje zabojnikov z ekoloških otokovZ novim sistemom zbiranja odpadkov smo omogočili, da

ima sleherno gospodinjstvo možnost oddajanja papirja, pla-stične, kovinske in tetrapak embalaže na svojem domu. Na tanačin ni potrebe po odnašanju navedenih vrst odpadkov naskupna zbirna mesta, to je na ekološke otoke. Zato bomo po-stopoma odstranili vse zabojnike z ekoloških otokov, razen zazbiranje steklene embalaže.

Cene ravnanja z odpadkiNe glede na to, da smo v letošnjem letu uvedli nov sistem

zbiranja odpadkov ter mehansko obdelavo mešanih komu-nalnih odpadkov, cen ravnanja z odpadki zaradi Uredbe o do-ločitvi najvišjih cen komunalnih storitev nismo moglispremeniti, kar se žal izkazuje v našem poslovanju. Navedenauredba je v veljavi do konca februarja 2012, kako pa bo na-prej, pa ta trenutek še ni možno napovedati.

V primeru dodatnih informacij smo vam na voljo po telefonu št.: 02/620-23-00 ali po elektronski pošti: odpadki@saubermacher.si.

VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO SREČNO,ZDRAVO, USPEŠNO IN ZADOVOLJNO LETO 2012.

Saubermacher Slovenija, d.o.o.

RAVNANJE Z ODPADKI V LETU 2012:

Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov v letu 2012

Čeprav je podjetje Žipo Lenart, ki se jeleta 1992 razvilo iz nekdanjega Agro-kombinata Lenart, pred denacionaliza-

cijo obdelovalo okoli 1300 hektarov kmetijskihpovršin, danes pa jih samo še 845 hektarov, ševedno sodi med največje pridelovalce hrane nesamo v Slovenskih goricah, temveč na ob-močju celotne severovzhodne Slovenije. Pod-jetje za trg prideluje ječmen, pšenico in oljnoogrščico, za svoje potrebe pa prideluje še se-

mena koruze in koruzo za silažo, saj se ukvarjatudi z vzrejo pitanega goveda – bikov in telic.

»Pšenico sejemo na okoli 300 hektarih, ko-ruzo prav tako na okoli 300 hektarih, oljno ogr-ščico na 100 hektarih, na 145 hektarih paječmen in še nekatere druge kulture, zlasti buče,sojo in krmni sirek,« pojasnjuje direktor Žipamagister Milan Repič. »Pšenice pridelamo obi-čajno 5 do 6 ton na hektar. Letos pa je bila dobraletina, saj smo je pridelali 6 do 7 ton na hektar.

V Žipu skrbijo za varno pridelano hrano in zdravo okolje

Iz Žipa po novem tudi elektrika

Magister Milan Repič: Poleg hrane bomo poslejproizvajali tudi elektriko, saj smo naredili son-čno elektrarno 2 krat 50 kW, ki je v postopku pri-ključitve. Uradno otvoritev bomo pripravilispomladi.«

23. DECEMBER 2011 | ŠT. 11 | 11

OVTARJEVE NOVICEZNANJE ZA RAZVOJ

VGorišnici je bil novembra sestanekTrstenjakove ustanove, ki si že od usta-novitve leta 1993 na različne načine,

zlasti s štipendiranjem podiplomskega študijater sofinanciranjem različnih projektov in sim-pozijev prizadeva za razvoj Prlekije, Sloven-skih goric, Dravskega polja in Haloz. Nasestanku ustanove so imenovali novo upravo,za njenega predsednika pa je po besedah do-sedanjega predsednika Milana Lorenčičapredviden dr. Henrik Gjerkeš, ki je bil tudisam dvakrat štipendist Trstenjakove ustanove.

Po novem statutu lahko postanejo članiceTrstenjakove ustanove tudi občine, ki bodolahko imenovale svoje predstavnike tudi v or-gane ustanove. Občine naj bi s svojimi pri-spevki dale ustanovi v teh kriznih časih novzagon, da bo med mladimi strokovnjaki v temdelu Slovenije lažje spodbujala podiplomskištudij in različne znanstveno-raziskovalne indruge projekte.

Na sestanku ustanoviteljev je o 23-letnemuspešnem delu ustanove poročal njen doseda-nji predsednik Milan Lorenčič, ki je izrazil ve-

selje, da prihaja v ustanovi do generacijskegapreporoda. Doslej je ustanova štipendiralapreko 250 podiplomskih študentov ter podprlačez sto projektov. Poleg tega je organiziralatudi veliko strokovnih simpozijev, zlasti ko jebil rektor njene domicilne Univerze v Mari-

boru dr. Ludvik Toplak, eden od ustanovite-ljev Trstenjakove ustanove.

Nekaj občin je na sestanku v Gorišnici pod-pisalo listino o članstvu v Trstenjakovi usta-novi. Gre za občine Benedikt, Cerkvenjak,Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricahin Markovci. Kakor kaže, pa bodo postale čla-nice te ugledne ustanove skoraj vse od 30občin na omenjenem območju.

Dr. Henrik Gjerkeš se je najprej Milanu Lo-renčiču in drugim ustanoviteljem fundacijezahvalil za zares veliko in pomembno delo.Dejal je, da si bo nova uprava prizadevala na-daljevati njihovo delo ter obuditi nekatere de-javnosti, ki so v zadnjem času zamrle. Polegtega bodo v ustanovo prinesli nove vsebine innačine dela, da bi čim bolj sledili njenim ci-ljem. S spremembami statuta se bo okrepila

tudi vloga občin v ustanovi, saj po besedahGjerkeša ustanova živi zaradi občin.

Nato je ustanova podelila štipendije za dok-torski in magistrski študij, poleg tega bo Trste-njakova ustanova podprla nekaj projektov, ki

jih izvajajo Gimnazija Ormož, Zgodovinskodruštvo Slovenske gorice, občina Razkrižje inPeter Kirič z Radia Ormož ter Tjaša Kos izKljučarovcev.

T. K.

Vpetek, 25. 11. 2011, je župan občine Sv.Jurij v Slovenskih goricah Peter Škrlecgostil dijake in študente, ki so za svoje

študijske in obštudijske uspehe prejeli prizna-nje in nagrado s strani občine Sv. Jurij v Slov.goricah. Število nagrajencev se je v primerjaviz lanskim letom povečalo z 8 na 12, nad čemerje zadovoljstvo izrazil tudi župan Škrlec, ki seje ob tej priložnosti nagrajenim zahvalil zapromocijo in prepoznavnost občine, ki jo ši-rijo s svojimi uspehi. Prejemniki letošnjih pri-znanj in nagrad za dijake in študente občineSv. Jurij v Slov. gor. so Alen Breznik za športne

uspehe v Ju-jitsu, Aljaž Špindler, ki je v minu-lem letu diplomiral na Fakulteti za elektroteh-niko, računalništvo in informatiko v Mariboruter v vseh letih študija dosegel povprečnooceno 9,09, David Satler za uspešno končanštudij na Filozofski fakulteti Univerze v Mari-boru, smeri slovenski jezik in književnost inangleški jezik in književnost in povprečnooceno 8,75. Za uspešno končano fakulteto stadobila priznanje tudi Martina Sarjaš, ki je zpovprečno oceno 8,8 zaključila študij ekono-mije na Fakulteti za uporabne poslovne in

družbene študije v Mariboru, in Matej Kren,ki je z visoko povprečno oceno 9,78 končalštudij na Fakulteti za naravoslovje in matema-tiko Univerze v Mariboru. Ime občine Sv. Jurijv Slov. gor. pa sta ponovno širom Slovenije po-nesla brata Verbošt, ki sta podobno kot tudipreteklo leto blestela na atletskih poljanah.Mlajši izmed bratov, Gregor Verbošt, je biltekom sezone v slovenskem vrhu med mlaj-šimi mladinci v teku na 800 in 1500 metrov.Na podobnih razdaljah pa je zmage in uvrsti-tve na stopničke med starejšimi mladinci os-vajal Tadej Verbošt. Poleg uspehov na šolskem

in športnem področju je bil med prejemnikinagrad in priznanj tudi glasbenik, in sicer har-monikarski virtuoz Dejan Arcet, ki je pono-vno osvajal visoka mesta in priznanja natekmovanjih po Sloveniji in po tujini. Nagradeza uspešno zaključeno maturo so prejeliAlenka Fanedl in Žiga Škrlec, ki sta doseglasplošni uspeh 19 točk, Uroš Vuzem s splošnimuspehom 20 točk in Žiga Perko, ki je na med-narodni maturi zbral splošni uspeh 42 točk oz.splošni uspeh po pretvorbi 33 točk.

D. K.

Ustanova dr. Antona Trstenjaka

Občine bodo ustanovi dale novzagon

Nagrajeni dijaki in študenti občine Sv. Jurij vSlov. gor. na sprejemu pri županu

Dosedanji predsednik ustanove Milan Lorenčič

Na sestanku ustanove dr. Antona Trstenjaka so sodelovali mnogi ugledni strokovnjaki in župani

Za novega predsednika je predviden dr. HenrikGjerkeš

Župan Peter Škrlec v družbi nagrajenih dijakov in študentov občine Sv. Jurij v Slov. gor.

Med 12-timi nagrajenimidijaki in študenti za nad-povprečne uspehe v mi-

nulem šolskem letu sta tudiMartina Sarjaš iz Zg. Gasteraja inMatej Kren iz Zg. Partinja. Martinaje uspešno zaključila študij na Vi-soki poslovni šoli Doba, smer Po-slovanje. Študij je zaključila zdodatnima dvema izpitoma (Elek-tronsko poslovanje ter Podjetništvoin kultura podjetja), kar omogočanova zakonodaja, ki študentom vi-sokošolskih programov omogočaopravljanje dveh dodatnih izpitovnamesto opravljanja diplomske na-loge. Poslovanju oz. ekonomski smeri se boMartina posvetila tudi v prihodnjih letih, saj žeobiskuje podiplomski študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor, smer Managementčloveških virov. Matej Kren se je na drugi straniposvetil študiju matematike na Fakulteti za na-ravoslovje in matematiko, ki jo je zaključil z di-plomsko-seminarsko nalogo z naslovomPrirejanja v dvodelnih grafih. Matematika boMateja spremljala še naprej, saj že nadaljuještudij na 2. stopnji, smer Računalniška mate-matika. Poleg študijskih obveznosti pa je MatejKren vključen tudi v zanimiv projekt e-šolstva,pri katerem razvijajo program ExeCute, v ka-terega bodo avtorji pisali e-učbenike za osno-vno in srednjo šolo.

Oba nagrajenca se dobro zavedata, da jepoleg študija potreben čas tudi za sprostitev inrekreacijo, tako Mateja pogosto zaide na aero-biko ali sede na kolo, med tem ko Matej svojprosti čas posveti tenisu. Kot pravita, sta obanagrade in priznanja s strani občine zelo vesela,saj jima predstavlja dodatno motivacijo za na-daljnji študij in delo. Prav zato se še posebej za-hvaljujeta županu Petru Škrlecu za sprejem naobčini in predstavitev le-te.

D. K.

Dva nagrajenca občine Sv. Jurij predstavljamotudi v rubrikah Iz kulture in Šport.

Martina Sarjaš in Matej Kren

OVTARJEVE NOVICE ZNANJE ZA RAZVOJ

12 | ŠT. 11 | 23. DECEMBER 2011

Klub vam ponuja ugodnosti na mnogihpodročjih: vas popelje na nepozabnopotovanje, skrbi za vašo telesno kondi-

cijo, vas popelje »v planine« v pohodnih če-vljih ali vam omogoči hiter spust po belihstrminah, omogoči kulinarično spoznavanjeraznobarvnosti Slovenije, predvsem pa po-skrbi za širjenje vaše družbene mreže in vzpo-stavitev čudovitih in trajnih prijateljskih vezi!

Klub je v iztekajočem se letu izvajal velikorazličnih aktivnosti … Trudili smo se ponuditiin organizirati projekte iz čim širšega spektradejavnosti, s področja športa, izobraževanja,kulture, in drugo.

Naši člani so se dobro odzvali na večinonaših tradicionalnih projektov kot tudi naaktivnosti, ki smo jih ponudili prvič. Tudi vnovem koledarskem letu se bomo potrudili začim večjo število kvalitetnih projektov!

V zimskih mesecih smo se odpravili na tri-dnevno smuko na Vogel, sodelovali na ŠKIS-ovem tekmovanju na snegu, na Rogli, tisti, kijih pa sneg ne pritegne, so pa imeli možnost(brezplačnega) rekreativnega igranja odbojkev Benediktu.

Skozi leto smo priredili več potopisnih pre-davanj, okroglih miz v zvezi s študentsko pro-

blematiko, zaposlitvijo, našim članom pa omo-gočili udeležbo na različnih izobraževalnih te-čajih.

V poletnih mesecih smo že tradicionalnoorganizirali ŠKSG tek v Cerkvenjaku, »Špor-tni vikend ŠKSG« v Voličini, kjer so se lahkomladi pomerili in preizkusili v različnih špor-tnih disciplinah, košarki, tenisu, teku na 60 m,odbojki na mivki, nogometu na mivki, …

V klubu smo se potrudili našim članom po-nuditi čim več aktivnosti tudi čez poletje, od-pravili smo se na rafting, priredili smotradicionalni tek v Cerkvenjaku, brezplačnoigrali tenis v Sveti Trojici, se hladili v TermahPtuj, …

V jesenskih mesecih pa smo se v velikemštevilu odpravili v Nizozemsko prestolnico,kjer smo podoživeli živahnost in energijo ču-dovitega mesta Amsterdam!

Z našim klubom imaš možnost druženja,osebnostnega razvoja, športnega udejstvova-nja in še več. Hkrati pa je večina aktivnosti za-stonj ali po zelo ugodnih zneskih, primernihza študentski žep!

Aktiviraj se in postani naš član! Dodaj nasna facebooku ali obišči www.sksg.org!

Nejc Hren

Študentski klub Slovenskih goric vabi medse

Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in vam kli�emo: Sre�no in uspešno 2012!

Pri Izobraževalnem centru smo uspešnozaključili z delom že v tretji skupiniodraslih, ki so bili vključeni v projekt

Računalniško in digitalno opismenjevanje zimenom Računalnik, naš nujni pripomoček.Udeleženci so pridobili znanja za samostojnouporabo računalnika v vsakdanjem življenju

in poklicu. Namen programa je povečati splo-šno računalniško pismenost med odraslimi terusposobiti odrasle za iskanje, izbiranje in upo-rabljanje informacij. Zbiramo prijave za na-slednjo skupino. Za več informacij naspokličite na telefon 02/720 78 88.

Zaključek učenja računalništvaOperacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega social-

nega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport in se izvaja v okviruOperativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 3. razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenj-skega učenja; prednostne usmeritve 3.2.: Izboljšanje usposobljenostiposameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.

Izobraževalni center Slovenske gorice prirejazačetni tečaj nemščine in angleščine. Tečajse bo pričel v mesecu januarju, imamo še

nekaj prostih mest. Za vse informacije in pri-

jave se oglasite na Izobraževalnem centru, naNikovi 9, ali po telefonu 02/ 720 78 88.

Izobraževalni center Slovenske gorice

Tečaji nemščine ali angleščine to zimo!

ŠKSG v Amsterdamu

Po uveljavitvi novega zakona o uveljavlja-nju pravic iz javnih sredstev bodo ponovem letu upravičeni do državne šti-

pendije samo tisti mladi ljudje, ki so starejši od18 let. Po novi socialni zakonodaji namreč nebo več mogoče, da bi starši prejemali za otrokaotroški dodatek, otrok pa dodatno še državnoštipendijo.

Tisti, ki so bili doslej upravičeni do državneštipendije, pa 1. januarja naslednje leto še nebodo stari 18 let, jim bo štipendijsko razmerjemirovalo, dokler ne bodo dopolnili 18 let.Potem bodo ponovno upravičeni do državneštipendije. Starši mladostnikov, ki bodo ostalibrez državne štipendije, pa bodo lahko uvelja-vili novo odmero višine otroškega dodatka, kinaj bi bil poslej višji.

Po zagotovilih ministrstva za delo, družinoin socialne zadeve bodo po novem državne šti-pendije mnogo višje. Znesek osnovne državneštipendije brez dodatkov se bo tako iz doseda-njih 38,97 evra za dijaka oziroma 58,47 evra zaštudenta povišal na zneske v razponu od 100do 190 evrov osnovne državne štipendije brezdodatkov. Ob tem na ministrstvu opozarjajo,da bodo štipendisti poleg osnovne državne šti-

pendije upravičeni še do naslednjih dodatkovk štipendiji, ki jih določa obstoječi zakon o šti-pendiranju: do dodatka glede na vrsto in po-dročje izobraževanja v višini 30,31 evra, dododatka za učni oziroma študijski uspeh v vi-šini 20,56 evrov oziroma 37,90 evrov, do do-datka za bivanje v višini 85,53 evra oziroma

dodatka za prevoz v višini od 48,73 evra do100,71 evra in do dodatka za štipendiste s po-sebnimi potrebami v višini 50,89 evra.

Vstopni cenzus za pridobitev državne šti-pendije je trenutno 462,36 evrov na družin-skega člana (do 65 odstotkov bruto minimalneplače v letu 2010). Vstopni cenzus za pridobi-tev državne štipendije bo od 1. 1. 2012 od-merjen glede na neto povprečno plačo vSloveniji, kar bi po podatkih za mesec avgust2011 (988,45 EUR) znašalo 523,87 evrov nadružinskega člana (53 odstotkov povprečneneto plače za mesec avgust).

Medtem ko odhajajoča vlada omenjenespremembe hvali, saj naj bi tisti, ki brez šti-pendije ne morejo študirati, poslej dobili višjo,pa številni dijaki in študenti novi zakonodajina tem področju ostro nasprotujejo, češ dabodo dobili po novem manj. Zlasti naj bi biliprizadeti dijaki.

Kot trdijo na pristojnem ministrstvu za delo,družino in socialne zadeve, se bo število štu-dentov, ki bodo leta 2012 dobili državno šti-pendijo, povečalo za nekaj tisoč. Znatno naj bise povečala tudi sredstva za štipendije, kar ponazarja spodnja tabela:

Pri spremembah je vedno tako, da enimnekaj prinesejo, drugi pa se znajdejo v slabšempoložaju. Kateri socialni sloji bodo z novo za-konodajo resnično nekaj pridobili in kateri iz-gubili, bo mogoče povedati čez leto dni.

T. K.

Na začetku naslednjega leta, ko bodo za-čeli uporabljati »Zakon o uveljavljanjupravic iz javnih sredstev« in »Zakon o

socialno varstvenih prejemkih«, se bodo pre-jemniki varstvenega dodatka iz pokojninskeblagajne in prejemniki državne pokojnine(obojih je v osrednjih Slovenskih goricahmnogo), znašli v popolnoma novi situaciji. Te-meljito se bo spremenil položaj zlasti upoko-jencem z najnižjimi pokojninami, ki so doslej kpokojnini prejemali še varstveni dodatek iz Za-voda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pred uveljavitvijo omenjenih zakonov, ki sojih sprejeli poslanci v državnem zboru, so naministrstvu za delo, družino in socialne zadevapripravili novinarsko konferenco, na kateri soprejemnike varstvenega dodatka in državnepokojnine opozorili, da se bodo obe navedenipravici po 1. januarju 2012 prenesli med so-cialnovarstvene prejemke. To pomeni, dadržavne pokojnine kot samostojnega prejemkapo novem ne bo več, ob tem pa bodo lahkodosedanji prejemniki državne pokojnine alivarstvenega dodatka, če bodo izpolnjevali zzakonom določene pogoje, prejemali denarnosocialno pomoč in oziroma ali varstveni do-datek po zakonu o socialno varstvenih pre-jemkih. Kot o vseh drugih pravicah iz javnihsredstev bodo tudi o tem po novem odločalicentri za socialno delo.

Po besedah generalnega direktorja direkto-rata za socialne zadeve na ministrstvu za delo,družino in socialne zadeve Davorja Domin-kuša prejemnikom državne pokojnine ali var-stvenega dodatka zaradi začetka izvajanja novezakonodaje v tem trenutku ni treba storiti nič.Centri za socialno delo bodo namreč pouradni dolžnosti ugotovili, ali dosedanji pre-

jemniki varstvenega dodatka oziroma državnepokojnine, uveljavljene pri Zavodu za pokoj-ninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, iz-polnjujejo pogoje za preoblikovanje teh pravicv pravice, določene v novem zakonu. O tembodo nato izdali novo odločbo.

Ob tem je treba opozoriti, da bo posledicapreoblikovanja pravice do varstvenega do-datka oziroma državne pokojnine v pravico dodenarne socialne pomoči oziroma do varstve-nega dodatka po novi zakonodaji od 1. ja-nuarja 2012 dalje tudi omejitev dedovanja. Čebo upravičenec do denarne socialne pomočioziroma varstvenega dodatka po smrti zapu-stili določeno premoženje, bodo morali dedičipremoženja iz njihove zapuščine vrniti sred-stva, če ne bodo tudi sami socialno ogroženi.Če upravičenci do denarne socialne pomočioziroma varstvenega dodatka ne bodo imelinobenega premoženja, njihovim naslednikomne bo treba ničesar vrniti, ker tudi dedovali nebodo nič.

Tisti prejemniki varstvenega dodatka, ki gazaradi novih okoliščin po 1. januarju 2012 neželijo več prejemati, da ne bi prikrajšali svojihdedičev, lahko po zakonu o tem seznanijoZavod za pokojninski in invalidsko zavarova-nje Slovenije, ki jim bo o tem izdal ustreznoodločbo in prenehal izplačevati varstveni do-datek. Seveda pa mora vsakdo, ki razmišlja otem, da bi se odpovedal varstvenemu dodatku,temeljito premisliti, ali in kako se bo brez njegalahko preživljal. Morda je potreben tudi pogo-vor in dogovor o tem vprašanju med ostare-limi starši in njihovimi otroki, ki so po zakonustaršem dolžni pomagati pri preživljanju, čeželijo po njih dobiti neokrnjeno dediščino.

T. K.

23. DECEMBER 2011 | ŠT. 11 | 13

OVTARJEVE NOVICESOCIALNE POMOČI - NOVO

Prejemnikom varstvenih dodatkov se bo država vpisala na premoženje

Državnih pokojnin ne bo več

Dijakom namesto štipendije višji otroški dodatek

Državne štipendije samo starejšim od 18 let

Na socialno-varstvenem področju bonaslednje leto v Sloveniji prišlo do ve-likih sprememb, saj bodo začeli upo-

rabljati novo socialno zakonodajo (»Zakon ouveljavljanju pravic iz javnih sredstev« in»Zakon o socialno varstvenih prejemkih«), kiso jo na predlog vlade poslanci v državnemzboru sprejeli že spomladi.

Vse vloge bo treba oddati na enemmestu

Največja novost bo v tem, da bodo ponovem letu lahko vsi, ki so upravičeni do ka-kršnekoli socialne pomoči ali dodatka, vsepravice iz javnih sredstev uveljavili izključnopri centru za socialno delo. Doslej so starši zarazne olajšave oziroma subvencije oddajalivloge v vrtcih, šolah, na občinah, pri prevoz-nikih in drugje. Po novem bodo lahko vlogoza denarne prejemke, subvencije in znižanaplačila oddali samo in izključno na centru zasocialno delo. Tam bo tako imenovana enotnavstopna točka za pridobitev vseh pravic iz jav-nih sredstev.

Pravico iz javnih sredstev lahko uveljavi vsa-kdo, če njegov dohodek ne presega meje do-hodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnihsredstev določa zakon (hkrati mora poleg tegaseveda vsakdo izpolniti tudi druge pogoje, kijih za pridobitev posamezne pravice določajopredpisi).

Katere so pravice iz javnih sredstev?

Državljani z nizkimi prejemki in brez več-jega premoženja imajo po zakonu pravico dodenarnih prejemkov (do otroškega dodatka,do denarne socialne pomoči, do izredne de-narne socialne pomoči,do varstvenega do-datka, do državne štipendije). Poleg tegaobstajajo tudi subvencije ali znižanja plačila.Gre za pravico do znižanega plačila vrtca, dododatne subvencije malice za učence in dijake,do subvencije kosila za učence, do subvencijeprevozov za dijake in študente, do oprostitveplačila socialnovarstvenih storitev, do pri-spevka k plačilu družinskega pomočnika, dosubvencije za najemnino, do kritja razlike dopolne vrednosti zdravstvenih storitev in doplačila prispevka za obvezno zdravstveno za-varovanje.

Upoštevali bodo vse dohodke terpremično in nepremično premoženje

Premoženjsko stanje vlagatelja oziroma ce-lotne družine se bo po novem preverjaloenotno na osnovi vseh premoženjskih evidenc,ki jih ima država. Pri razvrščanju družin v do-hodkovne razrede bodo upoštevali vse do-hodke, ki jih prejema družina (plače,pokojnine, preživnine, otroške dodatke, na-

grade, socialne pomoči, štipendije, veteranskedodatke, invalidske dodatke, darila, dediščine,izplačila iz naslova zavarovanja, dohodke odkmetijske dejavnosti in celo dobitke od iger nasrečo. Od premoženja pa bodo upoštevali vsepremično in nepremično premoženje (osebnain druga vozila, plovila, hiše in druge nepre-mičnine, lastniške deleže v podjetjih, vredno-stne papirje, denarna sredstva na transak-cijskih računih, hranilne vloge itd.). Izvzetibodo samo: stanovanja oziroma stanovanjskehiše do vrednosti primernega stanovanja (130kvadratnih metrov za štiričlansko družino),osebna vozila do vrednosti 28-kratnika mini-malnega dohodka (po novem letu bo znašal288,81 evrov), kmetijska in gozdna zemljišča,ki dajejo dohodek, ki se upošteva pri ugota-vljanju materialnega položaja (katastrski do-hodek) in še nekatere reči.

Do denarja iz javnih sredstev potočno določenem vrstnem redu

Druga velika novost tiči v tem, da se bodosedaj denarni prejemki iz javnih sredstev, ki jihbo posameznik prejel, všteli v izračun do-hodka na člana družine, če bo uveljavljal šekakšno pravico iz javnih sredstev. Doslej jelahko posameznik na različnih koncih prejelrazlične socialne pomoči. Po novem pa sebodo te pomoči dodeljevale po točno določe-nem vrstnem redu in se bodo seštevale. Ponovem bodo torej vlagatelji dolžni uveljavljatidenarne prispevke v naslednjem zaporedju:otroški dodatek, denarna socialna pomoč, var-stveni dodatek, državna štipendija. Za sub-vencije in oprostitve oziroma znižana plačilavrstni red ne velja.

Prejemnikom denarne socialne po-moči se bo na nepremičnine vpisaladržava

Nova socialna zakonodaja prinaša še enopomembno novost. Vlagatelj za denarno so-cialno pomoč, ki je lastnik nepremičnine in bov 18 mesecih več kot dvanajstkrat prejel de-narno socialno pomoč, bo upravičen do so-cialne pomoči le, če bo dovolil zaznamboprepovedi odtujitve in obremenitve svoje ne-premičnine v zemljiški knjigi v korist države.

Kdor bo hotel dedovati, bo moralpomoč povrniti

Zakon o dedovanju določa, da se dedovanjepremoženja osebe, ki je prejemala denarno so-cialno pomoč, omeji do višine prejete pomoči.Ta omejitev se izvede tako, da postane del za-pustnikovega premoženja, ki ustreza višiniprejete pomoči, last države. Dediči ga lahkopodedujejo samo, če povrnejo vrednost izpla-čane pomoči.

T. K.

Z novim letom bodo začeli uporabljati novo socialno zakonodajo

Dediči bodo morali socialne denarne pomoči povrniti

Logika nove socialne zakonodaje je, pove-dano malce po domače, takšna: dokler imašpremoženje (hišo ali stanovanje, večjo od pri-mernega stanovanja, dober avto, vikend, pri-hranke itd.), ne hodi po socialno pomoč. Izsocialne stiske si z odprodajo premoženja rajepomagaj sam. Če si ostarel, naj ti pomagajootroci, ki so po zakonu dolžni na stara letaskrbeti za starše. Dokler nisi brez vsega, jezate bolje, da države ne prosiš za pomoč.

Kakšne bodo posledice te logike, bo poka-zal čas. Res je, da je bilo v preteklosti na tempodročju mnogo zlorab, ko so nekateri posa-mezniki z dajanjem lažnih podatkov neupra-vičeno prejemali socialne pomoči. Res pa je

tudi, da danes mnogi upokojenci in redno za-posleni delavci za svoje pošteno minulo in te-koče delo ne prejemajo dovolj visokih plačoziroma pokojnin, da bi lahko z njimi preži-vljali sebe in svoje družine. Bodo zato ljudje,ki so 40 let pošteno delali ali pa so sedajredno zaposleni, za preživetje prisiljeni začetiodprodajati svoje premoženje?

Kaj takšna logika pomeni za nadaljnje pol-njenje pokojninske blagajne? Zakaj bi delavciplačevali v pokojninsko blagajno, če jim po-kojnina iz nje na starost ne bo zadoščala nitiza skromno preživetje?

T. K.

Dokler nisi brez vsega, države ne prosiza pomoč

2008 2009 2010 2011 2012Sredstva za štipendije (skupaj)

93,95 mio € 95,7 mio € 105,18 mio € 115,6 mio € 139,6 mio €Državne štipendije 66,07 mio € 66,3 mio € 74,08 mio € 85,96 mio € 108,5 mio €Zoisove štipendije 27,88 mio € 29,4 mio € 31,1 mio € 29,64 mio € 31,1 mio €Prejemniki državne štipendijedijaki 21.536 24.716 25.786 31.835 *študenti 12.491 14.456 15.738 21.076 *Skupaj 34.027 39.172 41.524 52.911Prejemniki Zoisove štipendije

12.954 14.016 13.074 12.632 *

OVTARJEVE NOVICE DOGODKI IN DOGAJANJA

14 | ŠT. 11 | 23. DECEMBER 2011

Na hiši pokojnega veterinarja, zaščitnikanarave in humanista Francka Breznikav Cogetincih v občini Cerkvenjak, v

kateri sedaj prebiva njegov sin in poslanecdržavnega zbora iz osrednjih Slovenskih goricFranc Breznik, so vitezi Martinove bratovščinev prisotnosti številnih uglednih gostov sredidecembra slovesno odkrili spominsko ploščoFrancku Brezniku in »žlahtnemu godcu« Mil-četu Steguju iz Ljubljane.

Slovesnosti, na kateri so se spomnili ži-vljenjskega dela in lika Francka Breznika ternjegovih številnih prijateljev iz vse Slovenije,ki so mu pomagali in ga podpirali v prizade-vanjih za ohranjanje narave v Slovenskih gori-cah, so se polegFranckovih naj-bližnjih zbralištevilni uglednigosti. Med njimiso bili cerkve-njaški županMarjan Žmavc,lenarški županIvan Kramber-ger, župan ob-čine BenediktMilan Gumzar,župan občineSveta TrojicaDarko Fras, nekdanji rektorUniverze v Ma-riboru prof. dr.Ludvik Toplak,profesor dr.Šime Ivajnko termnogi ugledni razumniki z različnih področijiz vse Slovenije. O delu Francka Breznika staspregovorila njegova prijatelja Janez Markoliin Drago Usenik iz Ljubljane. Markoli je po-udaril, da je Francko, ki je bil vedno agilen,živel za razvoj Lenarta in Slovenskih goric, pri

tem pa je prijateljeval z vsemi, ne glede na po-litično prepričanje.

Usenik je v imenu akademika in pesnikaNika Grafenauerja, ki se je zaradi bolezniopravičil, prebral tudi njegovo pesem, ki jo jepesnik namenil za to priložnost.

Po doktorju veterine Francku Brezniku, kiso ga poznali povsod po Slovenskih goricah,se imenuje tudi Franckova pot ob jezeru Ko-marnik. Breznik si je kot velik ljubitelj Lenarta

in osrednjih Slovenskih goric ter nasploh na-rave prizadeval za ohranjanje kulturne in na-ravne dediščine ter za varstvo in urejenostokolja. V letih od 1990 do 2003 je v občini Le-nart opravljal več pomembnih funkcij, na ka-

terih se je zavzemal za urejenost kraja, polegtega pa je dajal številne pobude, opozarjal napomanjkljivosti in s svojim zgledom tudidruge spodbujal k varovanju narave.

Tomaž Kšela

Mednarodni dan boja proti fašizmu inantisemitizmu, ki je po vsem svetu 9.novembra priložnost za opozarjanje

na rasizem in desničarski ekstremizem, je po-vezan s spominom na »kristalno noč« leta 1938v Nemčiji, ko so nacisti v noči iz 9. na 10. no-vember izvedli množični pogrom nad Judi, naveliko uničevali judovske trgovine in požigalisinagoge. To je bila napoved, da bodo nacistibrez milosti uredili judovsko vprašanje v Nem-čiji in v drugih delih stare celine, po katerih sose v okviru priprav na vojaški spopad resnoozirali že od leta 1933 dalje. Po začetku drugesvetovne vojne se je začel uničevalni genocidnad Judi, Romi, Slovani, … Zgodil se je holo-kavst, v katerem je bila uničena tudi večina odokoli 820 predvojnih slovenskih Judov. Največjidavek so plačali Judje v Prekmurju.

Od leta 2007 smo sodelavci mariborske Si-nagoge aktivno vključeni v posebno projektnoskupino Ministrstva za zunanje zadeve, ki siprizadeva za mednarodno sodelovanje na po-dročju izobraževanja, spominjanja in razisko-vanja holokavsta. Temeljna študija o zatečenemstanju, razmerah in nakazanih usmeritvah nakratek in dolgi rok, s katero razpolaga sloven-ska stran na poti do polnopravnega članstva vmednarodni projektni skupini za učenje o holokavstu, je bila narejena in v nekaterih po-gledih kljub določenim pomanjkljivostimpredstavlja svojevrstno dodano vrednost Med-narodne projektne skupine za holokavst. Našipartnerski državi sta Madžarska in Izrael, Slo-venija pa je povsem odprta za sodelovanje zvsemi drugimi članicami skupine. Posebno bo-gastvo je celovit pristop k obravnavanju geno-cida, saj se ne omejuje le na holokavst Judov,pač pa že v izhodiščih zajema tudi Rome, Sintein ostale žrtve rasnega preganjanja in množi-čnega uničevanja prebivalstva na okupiranihobmočjih med 2. svetovno vojno. To je po-membno tudi za slovenske razmere. Zelo kori-stna pa se mi zdi ciljna usmeritev skupine–namreč naslonitev na uradne ustanove in naorganizacijo civilne družbe, sploh, če se nasloniše na izobraževalne, znanstvene in druge usta-nove, ki se strokovno ukvarjajo s človekovimipravicami in njihovim kršenjem – in holokavstje bil zagotovo najhujša oblika kršenja člove-kovih pravic in osebnih svoboščin. Ta vidiksmo zadnja štiri leta zasledovali v Sinagogi -lani in letos pa dodali še dvoje znanstvenih sre-čanj v okviru široko zastavljenega projekta»ŠOA- SPOMINJAJMO SE«. V Mariboru smotako prvič celovito znanstveno predstavili ho-lokavst na Slovenskem, s posebnim poudar-kom na preganjanju Judov v Ljubljanskipokrajini, na Goriškem, na Štajerskem in vPrekmurju. Referati ugledih raziskovalcev, zgo-dovinarjev, sociologov in antropologov, bodokonec leta izšli v zajetnem Zborniku in bododostopni zainteresirani strokovni in širši laičnijavnosti. Slednja se za to tematiko vedno boljzanima. Začeli smo tudi s celovitimi predsta-vitvami slovenskih pravičnikov.

S projektom »ŠOA – SPOMINJAJMO SE«,ki je bil zasnovan v Sinagogi v okviru sodelo-vanja s Prvo gimnazijo Maribor, Inštitutom zanovejšo zgodovino v Ljubljani in Študijskimcentrom za narodno spravo v Ljubljani, smonakazali kompleksnost novega pristopa k

obravnavi posameznih tematskih sklopov oholokavstu oz. genocidu. Zdaj nas prvenstvenozanimajo tudi zgodovinopisno gledano šibkestrani tega poglavja 20. stoletja, predvsem panekateri zgodovinski nastavki, ki se smo se jihzačeli lotevati znotraj znanstvenega pristopa kprezentaciji te tematike, in sicer: zgodovina ho-lokavsta: predpogoji (vzpon fašizma in nac-izma, rasno čiščenje nemškega rajha, družbenadiskriminacija, brezpravnost, razlastitve in iz-siljena emigracija Judov iz nemškega rajha);koncentracija v geta, množične usmrtitve nazasedenih vzhodnih ozemlji, rasizmi in antise-mitizem: strukture drugačnosti v človeških od-nosih (konflikti, vojna in množično nasilje;kako se spominjati in učiti o holokavstu, holo-kavst v kontekstu povojnih evropskih politi-čnih procesov; antinacizem in antifašizem kot

ideološka temelja združene Evrope, travmapreživelih; medgeneracijska travma množi-čnega nasilja, množične deportacije – histori-čni nastavki, obseg in posledice, zgodovinska,sociološka in psihološka analiza nacističnegauničevalnega sistema, moralna konstitucija na-cističnih iztrebljevalcev – odnos med njimi indeportiranci/iz zornega kota posameznika/;odnos žrtev-preganjalec, degradacija žrtev –lažni občutki moči in boj za preživetje, znan-stvena podpora množičnemu uničevanju in za-tiranju – tehnologije smrti in mehanizmiiztrebljanja; zloraba znanosti v nacističnih ta-boriščih in podpora umorom, individualna inkolektivna krivda za množično uničevanje, za-nikanje holokavsta – genocid nad Judi je zgo-dovinska laž (izum zavezniške in judovskepropagande ); holokavst in razredno nasilje/na-cistično prilagajanje azijski praksi/ - Hitlerjevaobsesivna identifikacija judovstva z boljševiz-mom, holokavst in slovensko zgodovinopisje.

Tem nastavkom bo treba postopoma dodatizgodovinopisno obravnavo in jih na različnenačine prezentirati javnosti. Ena od oblik jetudi muzejska oz. muzeološka, pri čemer paocenjujem, da je klasični tip razstav treba nadomestiti z modernejšimi načini in tehno-logijo. Sodobna multimedija postaja nepogre-šljiva in omogoča vsestransko doseganježelenih učinkov, še posebej edukativnih. Gledeklasične postavitve muzejskih razstav pa jetreba povedati, da je muzejskih predmetov zelomalo in da večina tovrstnih razstav sloni na ar-hivskem gradivu. Strinjam se s tezo, da zgodo-vina holokavsta v Sloveniji doslej še ni biladocela povedana. Treba jo bo napisati neobre-menjeno, objektivno in celovito, tako, da jo bomogoče jemati kot del zgodovine holokavsta vSrednji oz . JV Evropi. Tega dela se lahko mirneduše lotimo – imamo dovolj relevantnih stro-kovnjakov, ki bodo ta segment še vedno spre-gledane narodne zgodovine obdelali tako, dabo uporabna za maloštevilne slovenske Jude,predvsem pa bo služila za učenje o holokavstuin bo prvenstveno namenjena učencem, dija-kom in študentom. V nadaljevanju pa posa-mezni deli tudi zahtevnejšim znanstvenim instrokovnim krogom za sistematično, načrtnoin transparentno obveščanje domače in tujejavnosti o Judih, o holokavstu in antisemit-izmu.

Dr. Marjan Toš,Sinagoga Maribor

Spominska plošča na hiši pokojnega veterinarja Francka Breznika vCogetincih

Obudili spomin na veterinarja in naravovarstvenika Francka Breznika

Mednarodni dan boja proti fašizmu in antisemitizmu

Spomin na žrtve in preživele

Sinagoga v MariboruNa slovesnosti ob odkritju spominske plošče na hiši pokojnega Francka Breznika so se zbrali številniugledni gosti, ki jih je v hiši pokojnega očeta ljubeznivo sprejel poslanec Franc Breznik s svojimi naj-bližnjimi

Upokojeni mariborski nadškof dr. FrancKramberger je v soboto, 10. 12. 2011, vdvorani kulturnega doma na Zavrhu

predaval o življenju in delu znamenitega Slo-venca blaženega Antona Martin Slomška. Ma-riborska metropolija je 26. novembra začela sSlomškovim letom, ki se bo končalo 26. no-vembra prihodnje leto. Septembra 2012 bo mi-nilo 150 let od Slomškove smrti.

Nadškof Kramberger je v kratkem povzelceloten Slomškov življenjepis, posebej je izpo-

stavil njegovo prizadevanje za učenje sloven-skega jezika, s katerim je začel že v bogoslovjuv Celovcu, pisanje učbenikov, ustanavljanjenedeljskih šol, ustanovitev Mohorjeve družbeter za prenos škofijskega sedeža iz Šent An-draža v Labodski dolini na Koroškem v Mari-bor in na njegov velik doprinos k določitvamsevernih slovenskih meja.

Predavanje je organizirala župnija sv. Rupertv Slovenskih goricah.

S. K.

Nadškof Kramberger o Slomšku

Na OŠ Cerkvenjak – Vitomarci se tru-dimo približati otrokovim prehranje-valnim navadam in jih uskladiti s

telesnimi potrebami.Ker se zavedamo po-membnosti uživanjasadja in zelenjave teruživanja zajtrka, smo sevključili v ukrep Evrop-ske unije »Shema šol-skega sadja« ter izvedli»Tradicionalni sloven-ski zajtrk«.

V novembru smo začeli ob četrtkih razde-ljevati sadje. Sadje in zelenjavo ponujamopoleg redne šolske prehrane vsem učencem

šole (s finančno po-močjo Evropske unije).Ob tem izvajamo tudispremljevalne aktivno-sti.

V petek, 18. novem-bra, smo se kot mnogešole v Sloveniji pridru-žili projektu »Tradicio-nalni slovenski zajtrk«.Namen projekta je bil

Vsredo, 30. no-vembra, so nampisane in razi-

grane ter glasbenoobarvane predprezni-čne pozdrave v Dom sv.Lenarta prinesli učenci3. a in 3. b in njihoviučitelji Marjetka, Irenain Peter iz OŠ Lenart.

Zaigrali so na instru-mente, se predstavili zrecitacijami in nam pri-povedovali o svojih ba-bicah in dedkih. Dvaučenca sta predstavilatudi prijeme borilne ve-ščine.

In nam povedali, zakaj je mavrica. Mavricani zaradi sonca pa tudi ne zaradi dežja. Ma-vrica je stezica, po kateri se v srce pripeljenekaj lepega.

Da bi v babicahin dedkih, ki do-mujejo v Domu sv.Lenarta, še dolgoodmevali lepi ob-čutki s srečanja, sose z vsakim stano-valcem, ki je prišelna predstavo, roko-vali. Pa ne samo to.Vsak izmed njih jena papir narisalsvojo roko, jo izre-zal in nalepil naskupen plakat, kismo ga namestili navrata v dnevnemcentru. Da bi nasnjihove roke grele

še dolgo v prihajajoči zimi. Bilo je tako lepo, da je tu pa tam po licu za-

polzela kakšna solzica.

Polona Šporin

Osemnajstega novembra 2011 smo vvrtcu Lenart zajtrkovali tradicionalnizajtrk, tako kot ta dan po vsej Slove-

niji. Hrano oz. pridelke so podarili lokalni pri-delovalci. Mleko je podaril kmet iz LenartaLudvik Breznik, Leopold Hameršak in domačičebelarji so prinesli med, jabolka gospod Re-nato Kocbek, sadjar iz Voličine. Kruh in maslopa je prišlo iz drugih delov Slovenije. Vsem seiskreno zahvaljujemo.

Ta dan zajtrk ni bil pose-ben samo zaradi podarjenehrane, ampak tudi zaradiposebno izvirnih pogrinj-kov na mizah, ki so jih sku-paj pripravile vzgojiteljicein otroci. Prav v vsaki sku-pini je bilo drugače. Da

smo pričarali toplo ozračje, so zagorele svečke,ki nam jih je poklonil domači medičar BojanKrevs iz Lenarta. Tudi njemu hvala.

Obiskovalci, ki so nas na ta dan obiskali, sobili predstavniki občine Lenart, in sicer direk-torica občinske uprave mag. Vera damjan Bele,podžupanja Marija Manica Zlodej, tajnicaMetka Vurcer, predsednik domačih čebelarjevLeopold Hameršak in naš ravnatelj MarjanZadravec. Otroci in vzgojiteljice so bili veseliobiska, da so se lahko pohvalili, s kom vse sozajtrkovali.

Lepo je, če ni vsak dan enak drugemu. Po-nosni smo, da je pri nastako dobro poskrbljenoza predšolske otroke, kiso vključeni v naš vrtec.Zahvala za to gre delav-cem vrtca in seveda lo-kalni skupnosti.

Tradicionalni sloven-ski zajtrk je potekal tudiv vrtcu Voličina inSelce. Vredno je, tru-dimo se.

Kristina Travnekar, pomočnica ravnatelja vrtca pri OŠ Lenart

seznaniti in ozaveščati otroke v vrtcih inučence v šolah, o pomenu zajtrka v okviru pre-hranjevalnih navad, o prednostih lokalno pri-delanih živil slovenskega izvora, o pomenukmetijske dejavnosti za okolje, o čebelarstvu,zdravem načinu življenja in gibanju.

Zanimivo je bilo srečanje s čebelarjem Jože-tom Hauzerjem, ki je učence pogostil z doma-

čimi medenimi dobrotami.V projekt: »Tradicionalni slovenski zajtrk«

so se 18. novembra vključili tudi v Vrtcu Pika-polonica Cerkvenjak. Za zajtrk so imeli namizi kruh, maslo, med, mleko in jabolko.

Nina Sirk, Foto: Š Pučko in S. G. Logar

Z dobroto služiš drugim.Z ljubeznijo se jih dotikaš.Z iskrenostjo si njihov prijatelj.S prijaznostjo ustvarjaš dobre odnose.

Biti prostovoljec,pomagati, bitihuman, biti pravi

prijatelj, ... so vrednote,ki jih je vse manj. Veselismo, da se jih učijo inzavedajo učenci OŠ Be-nedikt, ki zelo radi so-delujejo na različnihaktivnostih, ki potekajov okviru OORK v Be-nediktu. Tako so tudi vnedeljo, 4. 12. 2011, so-delovali s kulturnimprogramom na tradi-cionalnem srečanju sta-rejših in invalidnihobčanov pod okriljemOORK Benedikt.Učenci Valentin Breznik, Rok Klingsbichl,Urška Kuronja-Križnik ter Filip in LovroRepič so starejše občane razvedrili in jim po-lepšali prijetno druženje z glasbo in mislimi o

prijateljstvu. Zbrane sta pozdravila tudi mag.Milan Repič, predsednik OORK Benedikt, teržupan Milan Gumzar, ki sta poudarila po-membnost humanosti in zbranim zaželela pri-jetno druženje, ki se je ob kosilu in klepetunadaljevalo v nedeljsko popoldne.

Marjana Farasin - mentorica podmladka RK in Jesenja Slana - mentorica prostovoljstva

na OŠ Benedikt

23. DECEMBER 2011 | ŠT. 11 | 15

OVTARJEVE NOVICEDOGODKI IN DOGAJANJA

Tradicionalni slovenski zajtrk

Za zdravo prehrano učencev

Srečanje starejših občanov v Benediktu

Zakaj je mavrica?

Na tretjo adventno nedeljo se je lepo šte-vilo Anovčanov zbralo v KTC SvetaAna, kjer je potekal koncert s predbo-

žično in božično tematiko, ki ga je organiziralCerkveno prosvetni mešani pevski zbor KDSveta Ana.

Pevci so s pesmijo in mislimi o družbenirealnosti opozorili na družbene razlike. Vzboru se je oblikoval še mladinski del zbora,

ki je s sproščenim petjem in domiselno koreo-grafijo dobro popestril odrsko dogajanje tervzdušje v dvorani.

Prav poseben aplavz pa so poželi najmlajšipevci, otroci pevcev zbora, saj so z ubranimpetjem in smehom dobro nasmejali navzoče.

Pridne otroke je predčasno obiskal celo Bo-žiček, ki je mednje prinesel zvrhan koš poma-ranč ter bonbonov, česar so bili deležni tudi

obiskovalci. Župan Silvo Slaček se je nastopa-jočem zahvalil ter dejal, da je druženje okolibožiča vedno polno topline in pričakovanja in

da tega ne bi pozabili tudi v drugih dneh v letu.

SReBr

OVTARJEVE NOVICE DOGODKI IN DOGAJANJA

16 | ŠT. 11 | 23. DECEMBER 2011

Veselo pričakovanje božiča na Sveti Ani

Venec je izdelan iz različnih zimzelenihmaterialov, ki pomenijo stalno življe-nje. Zimzelene rastline imajo določen

pomen, in sicer: lovor pomeni zmago nad pre-gonom in trpljenjem, bor in tisa nesmrtnost.Bodičasti listi nas spominjajo na trnovo krono.Krog venca simbolizira večnost Boga, nesmrt-nost duše in večno življenje. Borove storže inorehe uporabljamo za okraševanje venca insimbolizirajo življenje in vstajenje. Venec v ce-loti prikazuje nesmrtnost naše duše in novo,večno življenje. Štiri sveče predstavljajo štiritedne v adventu. Teden predstavlja 1.000 let.Štiri tisoč let pa predstavlja čas od Adama inEve do rojstva odrešenika. Postopno osvetlitevsveč simbolizira pričakovanje in upanje. Svet-loba pomeni Kristusa, luč sveta.

Naj bo tako ali drugače. Pomembno je, da jeadvent čas, ko najdemo čas za prijatelja, soseda

in znanca. Tako smo se tudi v Sveti Trojiciodločili, da na ploščadi pred samostansko kle-tjo postavimo prvi adventni venec, ki napove-duje odprtje razstave številnih jaslic, ki bodorazstavljene v Protokolarno razstavnem cen-tru svetega Martina. Organizacijo izdelave ad-ventnega venca so prevzeli člani župnijskegasveta in občinski svetniki pod vodstvom IdeŠvarc iz Zg. Senarske. Za osvetlitev venca jeposkrbel Daniel Tušek iz Svete Trojice. Lepoizdelan venček privablja sprehajalce in turiste.Ob adventnem venčku nastane tudi dobra fo-tografija kot spomin na adventni čas.

V Protokolarno razstavnem centru SvetegaMartina bo od sobote, 24. 12. 2011, do sobote,31. 12. 2011, razstava številnih jaslic, ki jih pri-pravljajo zaselki, društva in posamezniki.

Peter Leopold

Pri Sv. Trojici velik adventni venec

Društvo kmečkih žena in deklet Bene-dikt je pred kratkim organiziralo ek-skurzijo po Koroškem, kjer smo si

ogledali znamenitosti in zanimivosti te pokra-jine. Zraven dobre volje smo tokrat še pova-bile svoje prijatelje in sorodnike.

Ogledali smo si kmetijo Klančnik, splavar-ski pristan, rotundo sv. Janeza Krstnika, eko-loško kapelico, akumulacijsko jezero Soboth,seveda smo se tudi popeljali z splavom, na ka-terem smo poizkusili flosarsko malico in za-plesali …

Maja Rajter

Kmečke žene in dekleta Benedikta

Decembrske dni smo v Domu sv. Le-narta preživeli v pričakovanju boži-čno-novoletnih praznikov. V okviru

rednih dejavnosti delovne terapije so se navseh oddelkih odvijale delavnice za okraševa-nje prostorov, postavili smo praznična dre-vesca in jaslice. Poslušali smo tudi prazničnoglasbo. Čarobnost praznikov so med stano-

valce najprej ponesle pevke iz Ljubečne, ki sopripravile Miklavžev koncert. Stanovalce, za-poslene in njihove otroke je obiskal in obdariltudi sveti Miklavž. Zabavali so nas mladi in ra-

zigrani Klapovühi, folkloristi in glasbena sku-pina Žarek iz VDC Ptuj, vokalna skupina Ko-šaki iz Maribora, zbrali smo se na praznovanjurojstnih dni, na praznični tomboli in ob našihstarih znankah, lenarških ljudskih pevkah.Praznično razpoloženje so v dom prinesli tudiotroci in vzgojiteljice iz sosednjega vrtca, ki sovečkrat prišli na obisk in zapeli nekaj pesmic.

Praznično vzdušje se bo še nadaljevalo, sajnajlepši prazniki v letu, šele pridejo.

Polona Šporin

Veseli december v Domu sv. Lenarta

Člani Glasbeno turističnega društva Kla-povüh Benedikt s predsednico VesnoMerčnik so v soboto, 26. 11. 2011, v

središču Benedikta združili moči in postavilivelik adventni venec. Za glasbeno spremljavoso poskrbeli kar sami, z okrepčilom v mrzlempopoldnevu pa so jih presenetili nekateri ob-

čani. Obiskala sta jih tudi župan občine Bene-dikt Milan Gumzar in član občinskega svetaobčine Benedikt Ivan Janez Leopold. Prva

lučka na adventnem vencu je zažarela na 1. ad-ventno nedeljo, 27. 11. 2011.

Sabina Šijanec, foto: S. Š.

Luč miru iz Betlehema je mednarodnadobrodelna akcija, ki jo je začela avstrij-ska televizijska hiša ORF, sedaj pa je že

presegla meje Evrope. Letos je Luč miru iz Bet-lehema prišla v Slovenijo že enaindvajseto letozapored. 10. decembra smo jo z drugimi ev-ropskimi skavtskimi organizacijami sprejeli naDunaju, v nedeljo, 11. decembra pa so bilisprejemi po Sloveniji. Za Štajersko je bil ob 16.uri sprejem v Lenartu.

Plamen vedno delimo prav do božiča v upa-nju, da bo na tak način prišel v čim več slo-venskih domov.

Letošnje geslo je “SVETim za vse”. V okviruakcije bomo poskrbeli, da bo svet svetlejši tudipreko dejanj. Letos bomo izkupiček akcije na-menili organizaciji Varna hiša, ki ženskam inotrokom nudi zavetje pred nasiljem v družiniin Urbanu Babiču, dečku, ki se je rodil z ano-malijo nog, pomagali mu bomo pri nakupuelektronskih protez.

Da Luč Miru iz Betlehema povezuje, doka-zujemo tudi organizatorji. Nosilec akcije jeZdruženje slovenskih katoliških skavtinj inskavtov (ZSKSS), sodelujejo pa še Zveza ta-bornikov Slovenije (ZTS-NSO), Zveza bratov-ščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov(ZBOKSS) ter člani Slovenske zamejske skavt-ske organizacije (SZSO).

Organizatorji si prizadevamo, da čim večljudi začuti toplino, ki jo prinašamo v sloven-ska srca z akcijo Luč miru iz Betlehema, zatovse ljudi dobrega srca vabimo, da podprejonašo akcijo in plamen širijo naprej.

Amadej Tišler

23. DECEMBER 2011 | ŠT. 11 | 17

OVTARJEVE NOVICEDOGODKI IN DOGAJANJA

Adventni venec v Benediktu

Luč miru iz Betlehema tudi letosgreje slovenske domove

Na cerkvenjaškem letališču v BrengoviAeroklub Sršen gradi hangar, ki bodolg 30 metrov, širok 15 metrov in

visok 7,5 metra. Vanj bodo lahko shraniliosem letal. Sredstva za izgradnjo hangarja jepoleg Aerokluba Sršen prispevalo tudi šest čla-nov tega kluba, ki ga vodi Ivan Divjak, saj klubsam te investicije, za katero bodo porabili okoli40.000 evrov, ne bi zmogel. Zahvaljujoč tej investiciji, ki je do 80 odstotkov že končana,kar dokazuje tudi naša fotografija, postaja Cerkvenjak pomembno letalsko središče v Slovenskih goricah. T. K.

Vavli Jožeta Hudalesa v zgradbi občineLenart so v petek, 25. 11. 2011, posta-vili adventni venec. Vse, ki imajo

opravke v Upravni enoti ali občini Lenart invse zaposlene spominja na poseben čar dne-

vov pričakovanja. Adventni venec je izdelalodruštvo »PRESMEC« iz Dolgih njiv, kateregapredsednik je Jože Vogrin.

M. V.

Slovenski skavti in taborniki so Luč miru izročilitudi predsedniku republike dr. Danilu Türku

Včetrtek, 15. decembra 2011, je v orga-nizaciji občine Benedikt in Filatelisti-čnega društva Ljubljana potekala

prireditev ob 200-letnici najdbe negovskihčelad. V kulturnem programu so sodelovaliučenci OŠ Benedikt - trije mladi glasbenikiTomi Tomažič (kitara), Valentin Breznik (har-monika) in Florijan Merčnik (bariton) teručenke Ana Pahler, Maša Repič in Sanja Rajters poezijo domače pesnice Danice Elbl (Polje inKruh, Zemlja največja mati, Slovenske gorice).Kot je v nagovoru povedal župan občine Be-nedikt Milan Gumzar, je ob gospodarskemrazvoju in vlaganju v infrastrukturo ter drugeobjekte nastopil čas vlaganja v človeške vire inrazvoj turističnih destinacij s pomočjo narav-nih in zgodovinskih danosti. Povedal je še, daje občina z nekaterimi ukrepi že pristopila koznačitvi območja najdbe. Najdbo in novo tol-mačenje napisa na eni izmed najdenih čelad jepredstavil mag. Milan Štruc. Med drugim jepovedal, da negovsko najdbo veliko bolje po-znajo in o njej govorijo in pišejo v tujini kot vSloveniji. Ob 200-letnici negovske najdbe jeobčina na pobudo Filatelističnega društva Lju-

bljana izdala osebno poštno znamko, spomin-ske kuverte in priložnostni poštni žig. Člani filatelističnega društva so pripravili še filateli-stično razstavo, ki jo je na prireditvi predstavilTone Simončič.

Razstava je na ogled v sejni sobi občine Be-nedikt od 19. do 30. 12. 2011 v delovnih dneh(pon.–pet.: 8h–11h; pon., tor., čet.: 12h–1430ter v sredo 12h–16h). Ljubitelji in zbirateljiznamk lahko le-te kupite v Deželi daril v Be-nediktu, do 30. 12. 2011 pa lahko na Pošti Be-nedikt dobite še odtis priložnostnega žiga.

Sabina Šijanec, foto: arhiv občine

200 let od najdbe negovskih čelad

Adventni venec v Lenartu

Cerkvenjak postaja letalski center

Tudi v letošnjem letu je v zadnjem tednunovembra potekal teden Karitas. Od 21.do 27. novembra je potekal pod geslom

Srce, ki vidi. V župniji Sveti Jurij v Slovenskihgoricah smo bili že v petek, 18. novembra, po-vabljeni, da pogledamo s srcem in da skupajodgovorimo na klic dobrote.

Letošnje geslo tedna Karitas je temeljilo nasmernicah pastoralnega leta Pravičnost v lju-bezni. Gre za to, da smo Karitas srce, ki vidi,čuti in odgovori na stisko. Tako sodelavci Ka-ritas s svojim delovanjem nagovarjamo ljudi,da se s sočutnim srcem odzovemo na stiske, kiso v zadnjem obdobju iz leta v leto večje. Takosmo tudi v naši župniji z že tradicionalno do-brodelno prireditvijo skušali delno omiliti sti-ske družin, ki s svojimi minimalnimi dohodkine morejo zagotoviti dovolj sredstev za šolskeobroke ali pokriti stroškov šole v naravi. Odzvali pa smo se tudi na stisko družine

Mukenauer iz Žitenc, saj njihov 10-letni otrokMihej lahko zaužije hrano samo preko sonde.Zaradi zapletene slovenske birokracije njegovamama Helena po primerno hrano zanj odhajav sosednjo Avstrijo. Zato smo se v župnijskiKaritas odločili, da polovico sredstev, zbranihna koncertu, namenimo Mihejevim staršem zaskromno povrnitev stroškov za nakup hranein hkrati kot moralno spodbudo, da kljub težkiživljenjski situaciji ne obupata.

Letos se je vabilu k sodelovanju odzvalo ve-liko glasbenih skupin, ki so s svojim nastopomželele polepšati večer dobrodelnosti. K soor-ganizaciji dobrodelnega koncerta je pristopilatudi Osnovna šola Jožeta Hudalesa JurovskiDol, ki so jo zastopali otroci iz vrtca z vzgoji-teljico Gabi, plesna skupina 3. razreda, šolskiansambel in šolska folklorna skupina. Sodelo-vali pa so še Jurovski oktet, Ljudske pevke DUiz Lenarta, Klapovühi, Sestre Nedeljko, Jurov-

ski gadi in skupina Amulet. Svoj pečat h kon-certu je dodal tudi Stane Vidmar, ki je s svo-jim nenadnim prihodom nastopil kotpresenečenje večera.

»Odpri srce, odpri roke,otiraj bratovske solze,sirotam olajšuj gorje.«Tako so nas v petek zvečer nagovarjale be-

sede Simona Gregorčiča. In to zelo uspešno,saj so obiskovalci dobrodelnega koncerta zadružine v stiski darovali 1830 evrov. Za vse da-

rove bodo družine v stiski gotovo zelo hvale-žne.

Prav tako smo sodelavci Karitas zelo hvale-žni vsem darovalcem za vse darove in vsemnastopajočim posameznikom in skupinam, kiso srcem pogledali na družine v stiski in seodzvali klicu dobrote.

Prireditev smo sklenili z mislijo, da kljubkrižem in stiskam, ki jih vedno pogosteje do-življamo, delajmo dobro na vseh poteh življe-nja!

Vida Ornik, foto: Maksimiljan Krautič

Tokrat sta oba obreda opravila v soboto,19. novembra, v cerkvi Sv. Ruperta, kjersta pred 50 leti potrdila vstop v zakon-

sko življenje. Civilni obred je ob asistenciMetke Vurcer opravil župan občine Lenartmag. Janez Kramberger. Ob tej priliki se je

župniku Francu Muršcu zahvalil, da je na željozlatoporočencev omogočil potek civilne po-roke v cerkvi. Cerkveni obred je opravil župnikFranc Muršec. Cerkveno slavje je s petjem nakoru popestril Cerkveni pevski zbor župnijesv. Ruperta.

Zlatoporočenec Stanislav Tašner se je rodil11. 10. 1936 v Črmlji. V družini so bili trijeotroci: Stanislav, že pokojni brat Franc in sestraMarija. Otroška in šolska leta je preživel pristricu in teti v Črmlji. Osnovno šolo je obisko-val v Trnovski vasi. Po osnovni šoli je nekaj časaopravljal priložnostna dela, na kar se je za nekajlet zaposlil v Agrokombinatu Selce, potem paga je pot vodila v Jeklotehno Maribor, kjer jedelal 30 let in se tam tudi upokojil leta 1991.

Zlatoporočenka Anica Tašner, rojena Pihler,se je rodila 18. 6. 1941 v Gradenšaku kot najm-lajša v družini še treh sester in štirih bratov, odteh so trije že pokojni. Osnovno šolo je obi-skovala v Voličini. Družina je bila številčna,zato so si morali delo iskati pri okoliških kme-

tih. Kot najmlajša je ostaladoma, kjer je skrbela zastarše in opravljala delo namajhni kmetiji.

Zlatoporočenca sta sespoznala leta 1958 ob oko-pavanju vinograda. Tedaj jevzklila ljubezen, ki traja šedanes. Civilno sta se poro-čila leta 1959, cerkveno pa1961 v cerkvi sv. Ruperta vSlovenskih goricah.

Skupno srečo in ljubezenje okronalo rojstvo sina Mi-lana leta 1960. Otroška letaje preživel pri starših, poosnovni šoli pa ga je pot vo-dila najprej v trgovsko šolo,na kar se je preusmeril v

poklic policista. To delo je opravljal vse doupokojitve leta 2010 v Rogaški Slatini, kjer tudiživi z ženo Andrejo in tremi sinovi – Urošem,Dejanom in Mitjo. Sedaj, ko sta zlatoporo-čenca že v letih in ju že precej najeda zdravje,jima vedno rad priskoči na pomoč, za kar sta

mu zelo hvaležna.Druga prelomnica je bilo leto 1965 – rojstvo

hčerke Romane, prodajalke v Alpini Lenart.Hčerka je lep čas živela z njima, na kar si je lekorak od domačije zgradila novi dom, kjer živiz možem Tonetom ter sinovoma Juretom inRokom. Hčerka Romana z družino je zlatopo-ročencema v pomoč im oporo vedno in povsod.

M. V.

Slovensko društvo hospic je nevladna, ne-profitna, humanitarna organizacija. Društvonudi pomoč umirajočim bolnikom in njiho-vim svojcem. Prizadeva si za detabuizacijosmrti in za bolj človeški odnos do umiranja inžalovanja v naši družbi.

Društvo je bilo ustanovljeno junija 1995 vLjubljani.

Leta 1996 smo ustanovili Območni odbordruštva v Mariboru. Na področju Maribora inokolice izvajamo oskrbo in spremljanje umi-rajočih bolnikov na njihovih domovih, pa tudiv ustanovah – domovih za ostarele. Spremlja-nje in pomoč je za bolnike brezplačna, kar sodiv osnovno filozofijo hospica.

Ves čas si prizadevamo udejaniti naš motoin resnično biti ljudem blizu v težkem času.Bolezen, umiranje in smrt so nepreklicno delživljenja in nikogar ne obidejo. V tem času pasmo ljudje še posebej potrebni podpore, po-moči, razumevanja in človeške bližine. Bližinačloveka je opora v urah preizkušnje. Je prilož-nost za izpoved in slovo. V letih delovanja smoglede na odzive ljudi, mnoge s svojim delova-njem prepričali, da je naše poslanstvo resni-čno v službi človeka in zanj.

Strokovni delavci in prostovoljci hospica ssočutno prisotnostjo osveščamo ljudi, da z za-vedanjem o minljivosti postane vsak trenutekživljenja, ki ga še imamo bolj dragocen in datudi zato lahko živimo bolj polno in ljubeče dosebe, bližnjih in sveta.

Posredno želimo odstreti tudi koprenopredsodkov, ki spremljajo skrivnost mineva-

nja. Človek jo je želel že od nekdaj ujeti, si jodo konca razložiti. Skrivnost je živa. Kliče inodpira pot. Človek, ki ji notranje prisluhne,odkriva upanje in smisel. Čuti moč za pot, kise korak za korakom razodeva pred njim.

V letih delovanja smo bili spoštljivi sprem-ljevalci umirajočih ob koncu njihovega življe-nja in zvesti sopotniki žalujočim, ki so sesoočali z izgubo bližnje osebe. Še posebej ob-zirno stopamo do žalujočih otrok in mladost-nikov, da v družinskem žalovanju ne bi ostaliprezrti in da izgube ne bi kot grenko bremenosili skozi življenje, ampak bi z zaceljenimidušami živeli naprej.

V naš program je vključena oskrba umira-jočih bolnikov in njihovih svojcev, podporažalujočim odraslim, otrokom in mladostni-kom po izgubi bližnje osebe in je za uporab-nike v celoti brezplačna. V oskrbo bolnikavključujemo tudi prostovoljce, ki darujejo svojprosti čas bolniku in so v oporo svojcem.

Če ste pripravljeni prinašati svetle trenutkev življenja ljudi, lahko postanete prostovoljecnašega društva.

Za vse informacije smo na voljo vsak delavnik od 9. do 13. ure na sedežu odbora

v Mariboru, Partizanska c. 12, na telefonu 02 25 25 570, lahko nam pišete na e-naslov: hospic.mb@siol.net. Več o društvu najdete tudina naši spletni strani: www.drustvo-hospic.si

Skupaj si prizadevajmo blažiti stisko, ki jo vnaša življenja prinašajo bolezen, umiranje insmrt.

Vesna Žigon

OVTARJEVE NOVICE MED LJUDMI

18 | ŠT. 11 | 23. DECEMBER 2011

Tradicionalni dobrodelni koncert"Srce, ki vidi"

Dnevom, ki so preostali,dodajamo življenje

Zlatoporočenca Anica in StanislavTašner

Zadnjih nekaj let se močno spreminja na-rava in kulturna krajina Slovenskihgoric. Stari, visokodebelni sadovnjaki so

izginili, nadomestila jih je koruza.Mejice, ki so včasih bogatile kmetijsko kul-

turno krajino in so služile kot živi mejnik medposameznimi kmetijskimi kulturami in kme-tijskimi gospodarstvi, so postale »neugledne«in v napoto ogromnim kmetijskim strojem.Tudi njih v glavnem nadomešča koruza.

Dolinam Pesnice, Drvanje, Velke in Ščav-nice so že v sedemdesetih in osemdesetih letihpopolnoma spremenili njihovo podobo shidro- in agromelioracijami. Izginili so po-

točki, ki so se zlivali v vijugaste struge manjšihrek, z njimi je izginila značilna zarast brežin,močvirni predeli in ekstenzivni travniki. Po-točki so se spremenili v »na vrvico« ravne me-lioracijske jarke, reke pa so dobile prav takoravne in globoke struge. Narava in značilnakmetijska krajina je bila popolnoma uničena.Vse pripravljeno za intenzivno kmetijstvo. Kotna Nizozemskem!

Med vsemi temi kmetijskimi površinami jepo spletu naključnih okoliščin nastalo nekajkrpic ali otočkov, pasov, kamor stroji pač nisozaorali. Tukaj je narava ponovno pričela svojritem. Same so se zasadile nekatere pionirskevrste, hitro za njimi pa tudi nekatere, nekočznačilne za to pokrajino. Ponovno so se poja-vile nekatere živali, ki so z melioracijskimi po-

segi izginile, tudi veliko vrst žuželk, ki so enakopomembne kot čebele za opraševanje. Takšnikoščki so bili podobni mejicam, igrati pa so za-čeli tudi enako vlogo. S tem je pokrajina počasizačela dobivati prijaznejšo podobo, oglašanjeptic in pojav nekaterih drugih živali je marsi-katerega starejšega prebivalca teh krajev spomnilo na tiste stare čase. Vse to je živelo življenje, prilagojeno obkroženemu in-tenzivnemu kmetovanju, nič njemu na škodo,

kvečjemu v korist.Oziroma, kot je to vnaravi: vsak ima oddrugega korist. Tudikmetijstvo je od tehpionirjev imelo ko-rist, vendar tega pačbežno človeško okone opazi.

Žal pa v teh sli-kah nismo dolgouživali. Živali so bileponovno hitro pre-gnane, žvrgolenjeptic so preglasilemotorne žage inmulčarji. Pokrajinase je ponovno spre-menila v monokul-

turno stepo, ki bi nam jo »zavidali« tudiNizozemci. Največji kmetovalec v naših krajihje »ugotovil«, da so ti majhni otočki oz. pasovimoteči in škodljivi, zato jih je potrebno

uničiti. Nekoč so se kmetje zavedali, da potre-bujejo mejice, ki so zatočišča za ptice. Ptice sobile njihov zaveznik v borbi proti škodljivcem.Mejice so bile domovanje za številne žuželke, kiso jih kmetje potrebovali za opraševanje. Bile sozaščita pred erozijo itd. Danes vse te živali na-domeščajo insekticidi, herbicidi, fungicidi …

K pisanju tega prispevka me je spodbudilobrnenje motorne žage, ki je naznanjalo padec

ene zadnjih »mejic« na Čreti.Vesel bi bil, če bi to moje pi-

sanje prebudilo koga, ki ima»pravico« oblikovati kulturnokrajino.

Večina občin v Slovenskihgoricah stavi na razvoj turizma.Takšen odnos kmetijstva dookolja in narave turizmu dajeslabo popotnico. Turistov ne bozanimala pokrajina, posejana skoruzo. Nekoč so preprostikmetje razumeli, da so sadovinjihovega dela odvisni od na-rave, zato so z občutkom rav-nali z njo. Vesel bi bil, če bivodilni v kmetijskih družbah invečji kmetje razmislili o svoji

vlogi, ki jo imajo do oblikovanja kulturne kra-jine in ne nazadnje tudi našega zdravja in spre-menili svoj odnos. Moje pisanje nobene živaliin rastline iz Črete ne bo več rešilo. Je že pre-pozno! V kolikor se bo takšen odnos do na-rave nadaljeval, pa bo zelo hitro prepozno tudiza vse nas.

Darko Lorenčič

Na Dnevih Slovenskega turizma v Por-torožu, na katerih se vsako leto zberejodomala vsi najpomembnejši predstav-

niki slovenskega turizma, je v projektu Turi-stične zveze Slovenije »Moja dežela – lepa ingostoljubna« prejela prvo nagrado za najlepšoturistično kmetijo v Sloveniji s štirimi jabolkituristična kmetija Firbas iz Cogetincev.

Gre za izjemno visoko priznanje, ki bo slo-ves že tako ugledne turistične kmetije Firba-sovih še utrdilo na slovenskem turističnemzemljevidu. Poseben čar nagradi pa daje dej-stvo, da je bila Firbasovim podeljena v prisot-nosti predsednika republike dr. Danila Türkain najvidnejših turističnih delavcev v državi,saj so Dneve slovenskega turizma skupaj pri-pravili Slovenska turistična organizacija, mi-nistrstvo za gospodarstvo, Turistična zvezaSlovenije, Turistično gostinska zbornica Slo-venije in Obrtno podjetniška zbornica Slove-nije. Za kako pomembno srečanje turističnihdelavcev je šlo, pove tudi podatek, da so naDnevih slovenskega turizma obravnavali stra-tegijo razvoja slovenskega turizma od leta2012 do leta 2016.

Ob podelitvi nagrad je spregovoril predsed-nik države dr. Danilo Türk. Med drugim jedejal, da prav priznanja najboljšim dokazujejo,koliko lahko storimo za to, da bo naša deželalepa in gostoljubna.

Sicer pa na turistični kmetiji Firbas, ki jevključena v evropsko mrežo »Hiš s tradicijo«,goste prijazno sprejemajo že več kot petnajstlet. Družina Firbas poskrbi za prijetno nasta-

nitev, izvirno hišno in regionalno kulinarikoter za druge vsebine, ki jih ponuja življenje nakmetiji. Zato ne preseneča, da imajo dva znakaspecializirane ponudbe na kmetiji, in sicer zadružine z otroki in za kolesarjem prijaznokmetijo.

Srce turistične kmetije Firbas predstavljakuhinja, v kateri kraljuje gospodinja Marjana,gospodar Alojz je mojster negovanja vina inviljamovke, sinova Bojan in Dejan pa sta pravavirtuoza za strežbo gostom in za druge aktiv-

nosti na kmetiji.K Firbasovim prihajajo gostje, ki si želijo

stika z naravo in domačnosti, pa naj bo tosamo za eno popoldne ali za več dni. Prav zatosledijo zastavljeni viziji, da gostom ponudijotisto, kar lahko pridelajo sami in dejansko iz-

vira iz njihove kmetije.Turistični kmetiji Firbas pa daje čar tudi

njeno čudovito naravno okolje. Bližnja indaljna okolica domačije ponujata številnemožnosti za sprehode ter izlete med travniki,gozdovi in vinogradi. Poti vodijo med slikovi-

timi griči do bližnjih jezer, k termalnim kopa-liščem, arheološkim najdiščem in ostalimznamenitostim naravne in kulturne dediščinev osrednjih Slovenskih goricah.

Tomaž Kšela

23. DECEMBER 2011 | ŠT. 11 | 19

OVTARJEVE NOVICEZ NARAVO

Kmetijstvo in kulturna krajina Visoko priznanje za turistično kmetijo Firbas

Turistična kmetija Firbas iz Cogetincev je najlepša v Sloveniji

Območje na prejšnji fotografiji je celo v Naravovarstvenem atlasuSlovenije označeno kot ekološko pomembno območje! Kaj je na-stalo iz njega?!

Družina Firbasovih: mama Marjana, oče Aloj insinova Bojan in Dejan

Predsednik republike s člani nagrajene družine

VPesniški dolini se potepa štorklja inišče družbo belih in sivih čapelj. Vsredo, 23. 11. 2011 (zunanja tempera-

tura -2 stopinji C), sem jo dopoldan fotografi-ral v Zamarkovi. Njene sorodnice so odletele vtoplejše kraje zadnji teden v avgustu.

Znago Kokol

Na volilnem občnem zboru Lovskezveze Slovenije ( LZS ) v Ljubljani soza prvega moža lovske organizacije

vnovič izvolili dosedanjega predsednika Sre-

čka F. Kropeta. Izvolili so tudi 33-članskiUpravni odbor, Nadzorni odbor, RazsodiščeLovske zveze Slovenije in Odbor etičnega ko-deksa. Novi – stari predsednik slovenskih lov-cev mag. Srečko F. Krope je po izvolitvi meddrugim poudaril, da se bodo v novem štirilet-nem mandatu nalog lotili še bolj zavzeto in po-globljeno in si prizadevali, da bo lovstvo dobiliustrezno mesto v družbi. Pri tem se je vnovičzavzel za vsestransko sodelovanje s člani vsehnovoizvoljenih organov in lovskih organizacijna terenu, ki opravljajo pomembno naravo-varstveno poslanstvo in so sestavni del aktiv-nih nevladnih organizacij na Slovenskem.Zahvalil se je tudi vsem članom dosedanjih or-ganov, komisij in delovnih teles LZS za njihovodelo v iztekajočem mandatu.

Mag. Srečko F. Krope je bil vnovič izvoljen zapredsednika slovenskih lovcev

M. T.

Ovtar v decembru ne miruje. Grozdje zaledeno trgatev čuvajo gospodarji sami.Napotil pa se je tudi v vrtec in rado-

vedne otroke s starši v soboto, 3. 12. 2011, po-peljal na poučni pohod v Lormanje. Zanimaljih je kamen in njegova uporaba za potrebe bi-vanja.

Zmago Kokol

OVTARJEVE NOVICE Z NARAVO

20 | ŠT. 11 | 23. DECEMBER 2011

Neobičajno!Ovtar v decembru

Srečko Krope ostaja predsednik LZS

Po dolgem obdobjumeglenega turobnegavremena je daneskrasen sončen dan,res primeren za daljšisprehod. Podam seproti Humu na DolgeNjive. Vedno ko hodim po tej poti, se mi po-gled in korak ustavita pri stari hruški, ki jeobraščena z bršljanom. Spomnim se pomlad-nega pogleda na to drevo; eno samo bleščečezelenje, iz katerega kot beli bidermajer šopekgledajo cvetoče veje hruške. Enkratno! Res,tudi bršljan si zasluži, da vam ga malo pobližepredstavim.

Navadni bršljan (Hederahelix)

Vedno zelena plezajoča rastlina, ki doseže30 metrov v višino in dočaka tudi 500 let, po-trebuje za svojo rast oporo. Z oprijemalnimikoreninicami se vzpenja po listavcih, skalah,zidovih. Raste v gozdovih po vsej Sloveniji, šeposebej tam, kjer je v zemlji več apnenca. Imableščeče usnjate liste, na spodnjem delu rast-line so 3-5 krpati, v zgornjem delu pa imajoobliko romba. Zacveti v starosti od 8-10 letseptembra in oktobra. Cvetovi so zelenoru-meni kobuli. Plodovi dozorijo pomladi, poobliki in barvi spominjajo na borovnico, ve-selijo se jih ptice. Cvetovi so odlična paša za70 vrst različnih žuželk, tudi za čebele. Bršljanni parazit, saj ima svoj koreninski sistem, jepa za drevo lahko poguben, če preraste kroš-njo. Obrašča zidove in daje hišam pravljičnividez ter lepo ozadje za cvetoče rastline. Zi-dove ščiti pred propadanjem, jih segreva,hladi in razvlažuje; seveda pa mora biti zidbrez razpok. Primeren je za okrasne vrtove,kjer mu ustrezajo senčne in polsenčne lege.Uporaben je za ozelenitev žičnih ograj, dobroprekriva tla na mestih, kjer ne raste trava, pri-meren je tudi za strme brežine. Velja za či-stilca onesnaženega ozračja. Razmnožujemoga z grobanci in podtaknjenci.

Kljub zimi je bršljan poln življenjske moči,zato velja v ljudskem izročilu za simbolnesmrtnosti, veselja, zdravja in moči. Posve-čen je bil bogu vina Dionizu. Stari Grki so siokrog glave spletali bršljanove vence protiopitosti. Neveste naj bi imele pri sebi bršlja-nov list za srečen zakon. Velja za staro zdra-

vilno rastlino. Sodobne razi-skave so pokazale, da vsebujesnovi, ki utekočinijo sluz pritrdovratnem suhem kašlju,krčevitem kašlju, oslovskemkašlju in spastičnem bronhi-tisu. Priporoča se sirup, ki ga

dobite v lekarnah. Uporaben je tudi proti bo-lečinam, glivicam in celulitu. V maju in ju-niju naberemo spodnje krpate liste in jih vsenčnem zračnem prostoru posušimo. Za ob-kladke uporabimo prevretek. Lahko pa tripesti suhih listov namočimo v hladno vodoza 24 ur in prizadeta mesta namažemo. Priglivicah na nogah pripravimo nožno kopel.Pozor: rastlina je strupena, še posebej plo-dovi, zato previdnost ni preveč.

Prazniki so vedno bliže. Še je čas, da se pri-pravite nanje: napecite dišečih piškotov, oči-stite dom, okrasite ga z našim zelenjem(bršljan, bela omela, bodika, smreka, mah) inne pozabite očistiti tudi sebe; proč s starimizamerami, slabo voljo, sovraštvom, jezo …

Želim vam lep, topel, domačnosti polnbožič, v novem letu pa bodite kot bršljan:zdravi, veseli in »močni«, da boste lahkosprejeli in se spopadli z vsem, kar nam bo leto2012 prineslo. Včasih so se ljudje na božičnivečer postavili in poljubili pod belo omelo, dabi si zagotovili srečo. Poskusite!

Marija Čuček, foto: Martin Čuček

Bršljan

Komarnik - izziv za vse letne čase

Foto: E. P.

V cerkvi v Sveti Trojici je v nedeljo, 11. 12.2011, ob 18. uri potekal adventni koncert vizvedbi argentinskega Slovenca, opernegapevca basbaritonista Luka Debevca - Mayerjaob spremljavi organista Roka Juhanta. Sode-lovala je tudi altistka Ani Rode.

V soboto, 24. 12. 2011, bo v Cerkvi SveteTrojice ob 17. uri polnočnica za otroke, ob23.30 bo koncert božičnih pesmi mešanega

pevskega zbora KD Sveti Frančišek, ob 24.00pa bo slovesna polnočnica.

V ponedeljek, 26. 12. 2011 bo ob 19. uri vcerkvi svete Trojice potekal Božični koncertv izvedbi Consortium musicum.

V petek, 30. 12. 2011, bo ob 19. uri v kul-turnem domu potekala razvedrilna priredi-tev »Naj sosed« v organizaciji Turističnegadruštva Sveta Trojica.

Sveta Trojica

V soboto 17. de-cembra 2011, je bila vdomu kulture v Jurov-skem Dolu že 16. tra-dicionalna prireditevDružina poje. Na njejje nastopilo 20 pojočihdružin in skupin.»Zelo nas veseli, da jebilo tudi letos nekajnovih družin. Počasise približujemo na-šemu cilju, da bodo natej prireditvi nastopalesamo družine,« je po-udaril predsednik or-ganizatorja, KD Ivan Cankar, MiroslavBreznik.

Na odru se je zvrstilo 83 pevcev in 35 otrokiz vrtca pri Osnovni šoli Jožeta Hudalesa.

»Vsem je bilo skupno prepevanje domačih,slovenskih ljudskih pesmi, ohranjanje ljudske

glasbe in ljudskega izročila. Skrb, da sloven-ska ljudska pesem ne bo nikoli izumrla, kerje za slovenski narod neprecenljiva, je vodilonaše prireditve,« je še dejal Breznik. Priredi-tev je bila zelo dobro - rekordno obiskana.

Družina poje 2011

V ponedeljek, 26. 12. 2011, ob 15. uri bo v cerkvi sv. Jurija v Jurovskem Dolu tradicionalnibožični koncert Jurovskega okteta.

V nedeljo, 18. 12. 2011, je ob 17. uri v Športni dvorani v Lenartu potekal letni koncert Slo-venskogoriškega pihalnega orkestra KD MOL Lenart.

Lenart

V soboto, 17. decembra 2011, je ob 18. uri v dvorani v Selcah potekala prireditev »Čas okrogbožiča«, ki jo je organiziralo Kulturno turistično društvo Selce. Na prireditvi so se predstaviliotroci in vzgojiteljici vrtca iz Selc, Vokalna skupina Lorelaj, pevci ljudskih pesmi KTD Selce, Slo-venjegoriški glasovi, »Čušperski godci«, pevke ljudskih pesmi »Taščice« iz Rač, mlajša in sta-rejša generacija pevcev iz Račne in drugi. Otroke je ob koncu prireditve razveselil Dedek Mraz.

Selce

V soboto, 10. 12. 2011, je bil ob 15. uri v Domu Kulture Benedikt Božični koncert v organi-zaciji Društva upokojencev Benedikt.

V soboto, 17. 12. 2011, ob 15. uri je v Domu Kulture Benedikt v organizaciji Kulturnega dru-štva Benedikt potekala predstavitev CD- ja »Ko sva po vrtu šla« v izvedbi Ljudskih pevk Kul-turnega društva Benedikt.

Benedikt

Cerkveno prosvetni pevski zbor KD Sveta Ana je v nedeljo, 11. 12. 2011, ob 15. uri izvedelpredbožični koncert z naslovom: V pričakovanju božiča. Koncert je potekal v kulturno-turi-stičnem centru Sveta Ana.

Sveta Ana

JSKD Lenart in KD Srečko Rojs-Niko Voličina v sodelovanju z občino Lenart prirejata vpetek, 20. januarja 2012, ob 18. uri v kulturnem domu v Voličini, Ljudske pesmi 2012 - revijoskupin pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz območja Upravne enote Lenart. Več naspletni strani JSKD: www.jskd.si.

Ljudske pesmi v Voličini

JSKD Lenart, napovedujemo:

JSKD Lenart in KD Cerkvenjak v sodelovanju z občino Cerkvenjak prirejata v sredo, 1. fe-bruarja 2012, v Domu kulture v Cerkvenjaku Plesne meglice 2012 – revijo otroških in mla-dinskih plesnih skupin iz območja Upravne enote Lenart. Več na spletni strani JSKD:www.jskd.si.

Breda Rakuša Slavinec

Plesne skupine v Cerkvenjaku

V petek, 16. 12. 2011, je v Ši-kerjevi kleti potekal literarnivečer, ko so svoja literarna delaprebirali Saša Fluher, Lana Mi-helič, Breda Rakuša Slavinec inSara Špelec v organizaciji Kul-turno literarnega društva Eratoiz Lenarta.

Saša Fluher je prozaist, ki jeizdal roman Deklica z vprašajem(2010). Na literarnem večeru pase je predstavil z odlomkom izkratke zgodbe Akacija, zgodboje navdihnila novela Plašč ru-skega pisatelja Nikola VasiljevičaGogolja. Avtor pripravlja žedrugi roman. Lana Mihelič je avtorica, ki jebila že leta 2003 izbrana med deset najboljšihavtorjev na literarnem Festivalu Urška. Tretjemesto pa je dosegla na pesniškem turnirjuVitez Pesništva (2004). V pripravi je pesniškiprvenec V tvojih nedrih.

Breda Rakuša Slavinec je avtorica samo-stojne pesniške zbirke Pajčevine (1994), lite-rarne kasete Simeon (1996), ki jo je izdalaskupaj s Stanko Devjak. Bila je izbrana udele-ženka desetega srečanja pesnikov in pisateljevzačetnikov v takratnem Gradišču kot prva do-mačinka. Svojo poezijo je objavljala v literar-

nih revijah Sodobnost, Dialogi, Mentor in Lo-cutiuo ter v literarni prilogi revije Mladina.

Življenje Sare Špelec je že od nekdaj pre-predeno s poezijo. Že v gimnazijskih letih jebila zmagovalka različnih literarnih natečajev(Glazerjev natečaj, natečaj za najboljši haiku,…). Poezijo pa je tudi prevajala, sadovi tegadela so objavljeni v reviji Literatura in v zborniku ruskih pesmi Sinji orel in v zbirkiSlovanske sočne zgodbe. Z glasbenim progra-mom se je predstavil dolgoletni kitarist inpevec Franci Breznik. Literarne tekste pa jeilustrirala Nika Arnuš.

Roman v rimah in slikah Na-taše Kramberger in Jane Kocjan,arhitektke, ilustratorke in preva-jalke, svežo knjigo iz zbirkeNova Znamenja (Litera), so 20.novembra predstavili v KnjižniciLenart, 22. in 23. novembra paše v Mariboru in SlovenjGradcu. Nataša Kramberger jebila tudi gostja Odprtega odraDruštva slovenskih pisateljev naKnjižnem sejmu v Ljubljani, vsoboto, 26. 11. 2011.

Pisateljica evropskega formataiz Jurovskega Dola je skupaj sprijateljico ustvarila knjigo, ki jenavdušila tudi obiskovalce le-narške predstavitve.

E. P.

V sredini novembra je v SvetiTrojici potekala predstavitevknjige z naslovom: Svet medDrvanjo in Pesnico avtorjaDraga Lipiča. Publikacijo jeoblikoval in pripravil za tiskMarko Lipič. Izdajatelj je Kul-turno društvo Ernest Golob-Peter Sveta Trojica, založnik paRadiks iz Svete Trojice. Avtor fo-tografij iz ptičje perspektive jeJože Šamperl. Kot je povedalavtor, gre za nadaljevanje pro-jekta, ki dopolnjuje Trojiško kro-niko (2001) in tematsko pokrivapodrobnejšo predstavitev občinez njenimi zaselki sedanjega časa.Namen publikacije je, da služipopotnikom in turistom ob nji-hovem prihodu v Sveto Trojico.Posebna zanimivost je, da ima vsako naseljesvojo kodo za iskanje lokacij preko mobilnihtelefonov.

Na kratko so lokacijsko, z značilnostmi, po-sebnostmi in nekaj fotografijami, predstavljeniSveta Trojica, Gočova, Osek, Spodnja senar-ska, Spodnje Verjane, Zgornji Porčič, ZgornjaSenarska in Zgornje Verjane. Prikazane so(zemljevidi) Trojiška pohodna pot, Marijinaromarska pot, Pomurska planinska pot in Ev-ropska pot svetega Martina Tourskega.

V knjigi so še popisane gostinska, turističnain popotniška ponudba ter našteti društva,

ustanove in klubi, ki delujejo v občini SvetaTrojica. V županovi popotnici pa lahko prebe-remo, da se Sveta Trojica razvija v občinskosredišče z ambicijo postati prijazen in zanimivkraj za življenje. Hkrati pa z ohranitvijo sta-rega trškega jedra, revitalizacijo samostana innjegove kleti, številnimi projekti na področjurazvoja podeželja in turizma želijo v kraju raz-viti in spodbuditi turistično ponudbo in nare-diti kraj še bolj prepoznaven in zanimiv zaobiskovalce.

Breda Rakuša Slavinec

23. DECEMBER 2011 | ŠT. 11 | 21

OVTARJEVE NOVICEIZ KULTURE

Literarni večer Saše, Lane, Brede in Sare

Nadaljevanje Trojiške kronike

Kaki vojaki

Tradicionalni koncert Jurovskega okteta

Petra Vidali, urednica zbirke Znamenja/Litera, in Nataša Kram-berger na predstavitvi knjige 20. 11. 2011 v Knjižnici Lenart, foto:B. R.S.

Od leve proti desni: Jože Šamperl, avtor knjige Drago Lipič inMarko Lipič; foto: Breda Rakuša Slavinec

Foto: B. Mihalič

Smo se »šetali »v Lenart, tam zapeli Žabe,ko smo videli, da so vsi prihajali…

Z glasbo povemo včasih več kot z govorje-njem. Predani glasbenim užitkom smo z vese-ljem pospremili na začetno, samostojno pot v

kozmetično-frizerskem delu našo pevsko čla-nico Sabino. M. Z.

Tako so glasovi mešanega pevskega zbora KDCerkvenjak zazveneli sredi Lenarta

V petek, 25. novembra 2011, so v GalerijiKonrada Krajnca v Lenartu odprli likovno raz-stavo 1. mednarodnega slikarskega ex-tem-pora Krk-Županje na temo “Kultura povezuje

ljudi in narode, mesta in vasi”. Dela so nasta-jala od 7. 6. do 10. 6. 2011 v majhni idiličniotoški vasici Županje in njeni okolici. Zadnjidan, 10. 6. 2011, je bila postavljena razstava v

sami Županji in prav ta delaso sedaj na ogled v Galeriji K.Krajnca v Lenartu. Prihodnjeleto bo ex-tempore potekalpri nas, v Slovenskih go-ricah. V ta namen bomo tudipovezali praznovanje 20- le-tnice delovanja Galerije K.Krajnca. Otvoritvi razstaveso prisostvovali sami avtorjiAlenka Klemenčič, MarjanMiklavc, Franci Skerbinek inPavle Ščurk, ki so prišli iz Se-žane, Ljubljane in SlovenskihKonjic, in Konrad Krajnc.Namen ex-tempora je pove-zovanje občin Lenart in Do-brinj in ljudi širše regije.

V knjižnici v Novi vasi v Mariboru so prednedavnim odprli razstavo umetniške akt foto-grafije umetniškega fotografa in slikarja Iva

Lorenčiča iz Cerkvenjaka. K postavitvi raz-stave v tem prestižnem razstavnem salonu, kiga dnevno obišče na stotine Mariborčank inMariborčanov, ga je povabil umetniški foto-graf in dolgoletni predsednik Foto kluba Maribor Bogo Čerin, ki je na otvoritvi Loren-čičeve razstave tudi spregovoril.

Po besedah Čerina, ki je tudi profesor ume-tniške fotografije na Pedagoški fakulteti Uni-verze v Mariboru, je Lorenčič dosegel v svojihfotografijah ženskih aktov tisto dovršenost, kijo je vredno občudovati, saj gre za dognanoigro motivov, svetlobe in barv, s poudarjenovlogo estetike prostora in telesa.

Umetnik je po otvoritvi razstave pripraviltudi krajše druženje za vse ljubitelje umetnosti,ki so si prišli njegova dela ogledat. Sponzorji

razstave in te prireditve sobili Jože Braček iz Gostiščapri Antonu, radgonski »graš-čak« Milan Hercog, domačijaKozar-Veberič, vinar IvanJanez Pučko in Lorenčičevapozorna in skrbna sosedaTrezika Topolovec, ki je sku-paj s svojo družino umetnikupri njegovem delu tudi sicerv veliko oporo. Slovenskogo-riški večer v knjižnici v Novivasi je bil zahvaljujoč umet-niku in njegovim sponzor-jem tako pristen, da ga bodoobiskovalci razstave in knjiž-nice še dolgo ohranili v spo-minu.

T. K.

Letošnji strokovni selektor likovne razstaveregijskega značaja z naslovom: Tekst v podobi;črka, beseda, tekst kot element likovnega delaakademski slikar Mito Gegič je med prispelimitridesetimi deli in 19 avtorji izbral tudi našaavtorja Jožico Ploj iz Lenarta in Danijela Vre-čiča iz Svete Trojice. Regijsko razstavo med-območja izpostav JSKD Lenart, Ormož, Ptujin Slovenska Bistrica je pripravila izpostavaJSKD Ormož v prijetnem okolju Turistične vi-nogradniške kmetije Hlebec v Kogu pri Or-možu. Omenjena kmetija že vrsto let prirejazelo odmevne mednarodne likovne kolonije.

Breda Rakuša Slavinec

Delo Jožice Ploj, foto: B. R. S.

V četrtek, 8. decembra, je bila v Avli JožetaHudalesa, v prostorih občine Lenart, otvoritevrazstave »Ikone« avtorice Irene Remic. Večerso popestrili Vokalna skupina učiteljic iz Voli-čine ter Domen in Ben Šnajder, učenca Kon-servatorija za glasbo in balet Maribor,Podružnična šola Lenart.

Ikona pomeni v bizantinski in ruski umet-nosti sveto podobo. Ikona ni tisto, kar vidi-mo, je zrcalo božjega inbožanskega. Zato so cerkveni očetje Vzhodaimenovali ikone okno vvečnost.

Irena Remic je svojprosti čas nadgradila splemenito likovno govo-rico. Privlači jo slikarstvokot tudi kiparstvo. Lotilase je obeh zvrsti. Aktivnose je začela izobraževatina obeh področjih v de-lavnicah in seminarjih.Mentor Jure Repenšek joje na delavnici ikonopisja

navdušil za pisanje ikon. Čopič in kiparskomodelirko vse bolj zamenjuje lesena plošča, nakateri nastajajo verske podobe in zgodbe.Ikone so jo prevzele. Piše jih na star način, nagrundirano leseno podlago v tehniki jajčnetempere. Njen priljubljen in najpogostejšimotiv na ikonah je Mati božja. Motive izbira zgrškega, ruskega, ukrajinskega in balkanskegapodročja.

OVTARJEVE NOVICE IZ KULTURE

22 | ŠT. 11 | 23. DECEMBER 2011

Kultura povezuje ljudi in narode, mesta in vasi

Razstava slikarja in umetniškega fotografa Iva Lorenčiča v Mariboru

Dovršene akt fotografije

Ikone Irene Remic

KUD Babičina skrinja – Klub likovnikovLenart združuje entuziastične likovne ustvar-jalce in je nastal iz želje narediti vsakdanje ži-vljenje polnejše.

Nastal je v začetku leta 2000, zastavljen kotlikovni tečaj, ki naj bi izpolnil likovno znanjeudeležencev. Iz zasnovanega nekajmesečnegatečaja se je oblikoval v likovno sekcijo, ki s svo-jimi rezultati kaže resnost zastavljenih ciljev.

Delo Kluba likovnikov zajema sobotna sre-čanja, kjer se likovniki izpopolnjujujejo v li-kovnih znanjih v obliki praktičnega dela.Tradicionalne postajajo likovne kolonije vzimskem in poletnem času, kjer izpopolnjeva-nje dobi svoj odsev v nastalih likovnih delih,kjer se izkaže izrazni potencial posameznika.

Svoja dela so likovniki predstavili na večskupinskih in samostojnih razstavah.

Nekaj razstav Kluba likovnikov Lenart:- Stalne razstave slik v Avli J. Hudalesa v Le-

nartu- Razstava slik v galeriji Rulik v Rušah- Sodelovanje na medobmočnih razstavah

ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev območijLenarta, Ptuja, Slovenske Bistrice in Or-moža

- Kiparska razstava v viteški dvorani graduHrastovec

- Slikarska razstava v Židovski sinagogi v Ma-riboru in še in še …Osnovni cilj srečanj članov Kluba likovni-

kov Lenart je likovno izobraževanje, ki izhajaiz spoznavanja osnovnih likovnih zakonitosti.Kontinuirano delo kaže svoje rezultate v vednobolj pogumnih likovnih rešitvah, v katerih sevedno bolj prepoznava izraz avtorjev, podkre-pljen z likovnim znanjem, ki omogoča prepo-znavanje prave forme za osebno likovnoobčutenje.

Razstava v prostorih Knjižnice Lenart bo naogled do 10. 1. 2012.

Zdenka Šulin

Klub likovnikov Lenart razstavlja v prostorihKnjižnice Lenart

Na fotografiji od leve proti desni: Marjan Miklavc, Pavle Ščurk,Franci Skerbinek, Alenka Klemenčič, Konrad Krajnc; foto Breda Ra-kuša Slavinec

Na otvoritvi Lorenčičeve razstave so se zbrali številni ljubitelji likovneumetnosti

Lorenčičeve umetniške fotografije je visoko ocenilumetniški fotograf in profesor na mariborski pe-dagoški fakulteti Bogo Čerin

Izbrana Jožica Ploj in Danijel Vrečič

S pesmijo na novo pot

Med nagrajenci občine Sv. Jurij v Slov. gor. jetudi Dejan Arcet, ki je, podobno kot v prete-klem letu, tudi v tem nanizal številne uspehena raznih harmonikarskih tekmovanjih poSloveniji in tudi v tujini. Z uspešnimi nastopije Dejan začel že v začetku iztekajočega leta,na 5. mednardonem tekmovanju za nagradoAvsenik, kjer je osvojil 2.mesto v svoji starostnikategoriji, zlato priznanjeza doseženih 92 točk inkončno 3. mesto v disci-plini klavirska harmo-nika.

Z zlatim priznanjem in zmago za doseženih98,33 točk se je mladiharmonikar iz Zg. Parti-nja vrnil s 7. medna-rodnega tekmovanja har-monikarjev v Beltincih.Omenjeno zmago je do-segel v disciplini klavir-ska harmonika, kategorija glasbe Slavka inVilka Avsenika. Mesec kasneje se je Dejanvrnil še z nagrado za sodelovanje na tekmova-nju Roland Oberkrainerwettbewerb v Bernauam Chiemsee v Nemčiji.

Prihajajoče leto pa Dejanu Arcetu prinašatudi nove izzive, tako bo še naprej skušal os-

vajati nova priznanja na raznih tekmovanjih.Veliko pozornosti in časa pa bo posvetil tudinovo nastajajočemu narodno-zabavnem kvin-tetu v Lenartu. »Nagrade s strani domače ob-čine Sveti Jurij sem seveda zelo vesel, zveseljem pa se bom odzval tudi povabilom zasodelovanje na domačih prireditvah v organi-

zaciji občine ali društev,« zaključuje pogovorDejan Arcet, ki se ob tem ne pozabi zahvalitiza razne nastope, svojemu mentorju, profe-sorju Kristijanu Brusu, in družini, ki mu vesčas stoji ob strani in ga spremlja na številnihnastopih.

D. K.

DRŽAVNO PRVENSTVO V STANDARDNIH PLESIH

Plesni klub PINGI MARI-BOR bo v soboto, 28. 1. 2012,v telovadnici OŠ Lenart prire-dil Državno prvenstvo vstandardnih plesih. Udele-žilo se ga bo več kot 60 ples-nih parov iz Slovenije,nastopili bodo v različnih sta-rostnih kategorijah - pionirji,mlajši mladinci, mladinci,starejši mladinci, člani in se-niorji. Prireditev bodo pope-strili učenci OŠ Lenart, ki sebodo predstavili z nastopomv latinsko-ameriških plesih.

Predtekmovanja se bodopričela ob 16. uri, večerni del,v katerem bomo videli finali-ste, pa ob 19. uri.

VLJUDNOVABLJENI!

December je mesec lepih želja in veselih pričakovanj. Čas, ko obdarujemo in presenetimosorodnike in prijatelje. Tudi občina Lenart, TIC Osrednjih Slovenskih goric, društva, šolein drugi organizatorji so pripravili vrsto prireditev, ki so popestrile in polepšale prazni-

čne dni.

V četrtek, 1. decembra, so ob 16.30 uri v dvorani Glasbene šole Lenart nastopili učenci kla-virskega oddelka Glasbene šole Lenart. Organizator: Konservatorij za glasbo in balet Maribor,Podružnična šola Lenart.

V petek, 2. decembra, se je na Trgu osvoboditve in v Centru Slovenskih goric v Lenartu začelBožično - novoletni sejem (praznična ponudba raznih izdelkov, kuhanega vina in drugih dobrotna stojnicah od 16. do 20. ure).

Ob 17. uri je bila na odru na Trgu osvoboditve predstava Muca copatarica, ki jo je uprizoriladramska skupina iz Vitomarcev in otroke navdušila. Uvod v praznični december je popestril tudiMiklavž, ki je otrokom prinesel darila. V "hišicah" na Trgu osvoboditve so za prijetno vzdušje intoploto skrbeli vinogradniki s ponudbo kuhanega vina in čaja.

Ob 18.30 uri so v Centru Slovenskih goric v organizaciji občine Lenart in RASG - TIC Osred-njih Slovenskih goric nastopili Ljudski pevci KTD Selce in Pevke ljudskih pesmi DU Lenart.

V soboto, 3. decembra, na dan slovenske kulture, je bila v Knjižnici Lenart od 8. do 12. urena ogled razstava ilustracij Antona Buzetija iz knjige Deklica in general Toneta Partljiča.

Ob. 10. uri se je začel živ žav okoli knjižnice: predstavitev aforizmov Maje David, ki jo je sprem-ljal kantavtor Tadej Vesenjak.

Ob 10. uri se je pred vrtcem v Lenartu začel Zimski pohod z Ovtarjem. Pohod je bila otvori-tev decembrskih prireditev v vrtcu Lenart in je bil povezan s Parkom čutnih poti, ki bo zgrajenna igrišču v vrtcu. Pohod jevodil ovtar Marko Šebart. OŠLenart - enota vrtec in občinaLenart.

Od 16. do 20. ure Božičnonovoletni sejem na Trgu osvo-boditve in v Centru Slovenskihgoric v Lenartu (praznična po-nudba raznih izdelkov, kuha-nega vina in drugih dobrot nastojnicah).

Ob 17. uri je bila na odruna Trgu osvoboditve Glas-bena predstava Zima jeprima, prišel je tudi Mi-klavž. Kaličopkovo gleda-lišče.

Ob 19. uri sta v cerkvi sv. Le-narta na koncertu božičnihpesmi nastopila pevski zborBee Geesus in kvartet 4given.Bee Geesus je ljubljanski a cap-pella gospel zbor, ki družimlade pevce iz vseh koncev do-movine. Posebnost zbora jepredvsem v načinu izvajanja,saj gre za a cappella (izključnovokalno) glasbo. Vsi glasbenielementi so torej ustvarjeni vo-kalno, v živo, brez kakršnihkoli efektov in dodatnih elektronskih pomagal, celo bobni, bas, razniposebni efekti. Koncertni repertoar zbora so sestavljali predvsem znani gospel standardi, wors-hip pesmi, izbor pa je posegel tudi na področje popa in drugih glasbenih zvrsti. Zbor in kvartetsta se v Lenartu predstavila že v lanskem letu. Organizator: Občina Lenart.

V četrtek, 8. decembra, so ob 16.30 uri v dvorani Glasbene šole Lenart nastopili učenci kla-virskega oddelka Glasbene šole Lenart.

Ob 18. uri so v Avli Jožeta Hudalesa, občina Lenart, odprli razstavo ikon Irene Remic.Ob 18.30 uri so v dvorani Glasbene šole Lenart nastopili učenci oddelka za flavto. Konserva-

torij za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart.

V petek, 9. decembra: Boži-čno novoletni sejem.

Ob 17. uri na odru na Trguosvoboditve Papirnati vojak, lu-tkovna predstava LG Pupilla inprihod Božička.

Ob 18.30 uri na Trgu osvo-boditve Ljudski pevci in godciKD Pod lipo Lenart, vokalnisekstet Ruperški fantje, Ljudskepevke KD Trojica in vokalnaskupina Lorelay.

23. DECEMBER 2011 | ŠT. 11 | 23

OVTARJEVE NOVICEIZ KULTURE OB KONCU LETA

Dejan Arcet, harmonikar, ki je navduševaltudi v letu 2011

Lenarški veseli decemberV Župnijskem domu sv. Jožefa v Voličini

poteka od novembra slikarska šola pod bud-nim očesom Martine Golija. Dobivamo se obtorkih, v večini smo ženske, a imamo tudi dvapredstavnika močnejšega spola. Že na prvemsrečanju smo ugotovili, da bomo prijazna šola,tista šola, v kateri se kaj naučiš in seveda dobropočutiš. Ker je večina že v »žlahtnih« letih,smo začeli z lepopisom (umetniškim), kot seza prvošolčke spodobi. Prsti so na začetku biliokorni, črke bolj »pijane«, a po dobrem me-secu so rezultati tu. Naše letošnje voščilnice

bodo nekaj posebnega, saj bodo napisane lepoin umetniško. Spoznali smo tudi blok pisavoin rimsko kapitalo. Zadnjo uro smo se lotilištudije glave, ne boste verjeli, to je ena samageometrija. Že zdaj se veselim naslednje ure,ko bomo analizirali svojo domačo nalogo: av-toportret, zagotovo bo zelo zabavno.

Res je lepo, da v zrelih letih dobiš sošolke,sošolce ter prijazno iskrivo »tovarišico« in seza dve uri »odklopiš«.

Marija Čuček

Slikarska šola v Voličini

Tara Bohak inDavid Odstrčil – članski

plesni par

Sobota, 10. december: Božično novoletnisejem.

Ob 17. uri, Trg osvoboditve, Najlepše da-rilo, gledališče KU – KUC, prihod Božička.

Ob 18.30 uri, Center Slovenskih goric, Cer-kveno prosvetni pevski zbor KD Sv. Ana, kon-cert. Organizatorja: Občina Lenart in RASG.

Ponedeljek, 12. decem-ber, ob 17. uri, večnamen-ski prostor OŠ Lenart,Berem pravljico, koncert.Nastopili so trije pevskizbori OŠ Lenart, učenci, kiobiskujejo glasbeno šolo.Med prireditvijo je bralnavila otrokom in staršembrala pravljico. Organiza-tor: OŠ Lenart.

Torek, 13. december,ob 18. uri, Center Sloven-skih goric, velika dvorana,praznični nastop Glasbenein baletne šole Lenart.

Četrtek, 15. december, ob 17. uri, dvoranaGlasbene šole Lenart, nastop učencev oddelkaza klarinet, saksofon in kljunasto flavto.

Ob 17. uri, Kulturni dom Voličina, Žabec jejunak, lutkovna predstava v izvedbi LG Pika inobdaritev otrok.

Petek, 16. december, Božično novoletnisejem.

Ob 17. uri, oder na Trgu osvoboditve, Puj-sek in novo leto, lutkovna skupina OŠ RudolfaMaistra Šentilj.

Ob 18.30 uri, Center Slovenskih goric, Cer-kveno prosvetni pevski zbor KD SV. ANA,koncert. Organizatorja: Občina Lenart inRASG-TIC Osrednjih Slovenskih goric.

Ob 18. uri, Šikerjeva klet v Močni, literarnivečer, prisluhnili ste literarnim delom Saše

Fluherja, Brede Rakuša Slavinec, Sare Špelecin Lane Mihelič. Organizator: KUD Erato.

Sobota, 17. december, Bo-žično novoletni sejem, ob 9. inob 11. uri, Športna dvorana Le-nart, Žabec je junak, lutkovnapredstava v izvedbi LG PIKA inobdaritev otrok.

Ob 17. uri, oder na Trgu os-voboditve, Božičkov pridnome-ter, Teater Cizamo in prihodBožička.

Ob 18.30, oder na Trgu os-voboditve, koncert Anite Kralj.

Ob 18. uri, Kulturni domSelce, Čas okrog božiča, glas-bena prireditev. Organizator:KTD Selce.

Nedelja, 18. december, ob 17. uri, Športnadvorana Lenart, Praznični kon-cert slovenskogoriškega pihal-nega orkestra MOL Lenart.

Ponedeljek, 19. december,ob 17. uri, Kulturni dom Voli-čina, Smrkci, film.

Torek, 20. december, ob17.30 uri, Kulturni dom Voli-čina, V pričakovanju, glasbenaprireditev: Nastopili so otroci izvrtca in učenci OŠ Voličina.

Petek, 23. december: Boži-čno novoletni sejem na Trguosvoboditve in v Centru Slo-

venskih goric v Lenartu (praznična ponudbaraznih izdelkov, kuhanega vina in drugih do-brot na stojnicah), od 16. do 20. ure.

Ob 17. uri, oder na Trgu osvoboditve, Med-vedek išče varuško, nastopa dramska skupinaOŠ Sladki vrh, Podružnična šola Zg. Velka,prihod Božička.

Ob 18.30 uri, Center Slovenskih goric,Pevci DU Cerkvenjak, MEPZ Medobčinskegadruštva invalidov Lenart in Slovenskogoriškiglasovi.Organizatorja: Občina Lenart inRASG- TIC Osrednjih Slovenskih goric.

E. P., organizatorji, Foto Tone

Člani uredniškega odbora Ovtarjevihnovic so se pred izzidom tokratne šte-vilke sestali na domu pri članu uredni-

štva in tehničnemu uredniku ZmagoslavuŠalamunu.

Zmagoslav je kmalu po začetku izhajanjaOvtarjevih novic dobil redko, vendar hudoobolenje na hrbtenici, ki ga je prikovalo na in-validski voziček. Po dolgotrajnih in mučnihdiagnostičnih postopkihv univerzitetnih klini-čnih centrih v Ljubljaniin Mariboru mu je dia-gnozo postavil mag.Zoran Miloševič, dr.med., interventni nevro-radiolog, nato pa ga je vUKC Ljubljana operiralugledni in svetovnoznani nevrokirurg aka-demik prof. dr. VinkoDolenc. Sedaj Zmagoslavokreva, njegovo zdrav-stveno stanje pa je izdneva v dan boljše. Vspopadu z boleznijo torej

Zmagoslav zmaguje, kar dokazuje tudi našafotografija, na kateri so (prvi z leve) Zmago-slav Šalamun, Tomaž Kšela, Edvard Pukšič inTanja Hrastnik, medtem ko je član uredni-škega odbora Dejan Kramberger v času seje žemoral spremljati dogodke na terenu, ki jih vosrednjih Slovenskih goricah nikoli nezmanjka.

T. K.

Na spletni strani občine Benedikt od za-četka letošnjega leta poteka anketa z naslovomKako pogosto berete Ovtarjeve novice? Izid je

zanimiv in za uredništvo razveseljiv:splet: www.benedikt.si

OVTARJEVE NOVICE O NASOB KONCU LETA

24 | ŠT. 11 | 23. DECEMBER 2011

Seja uredniškega odbora Ovtarjevih novic

Zmagoslav zmaguje

Kako pogosto berete Ovtarjeve novice?

Vsebino Ovtarjevih novic soustvarja tudivse več občanov (dopisnikov). Uredništvo ne-napovedane in nenaročene prispevke uporabiv celoti ali skrajšane (s prilagojenim naslo-vom) ali jih ne uporabi. Zadnji rok za oddajoprispevkov je 14 dni pred izidom. Obseg pri-spevka je praviloma 20 vrstic in ena fotogra-fija, če bistveno dopolnjuje prispevek. Pripomembnejših dogodkih so možna vnaprej

dogovorjena odstopanja. Objave organov lo-kalne skupnosti, javnih ustanov ali društevlahko obsegajo 30-50 vrstic. Prispevki najbodo v Wordu (Times New Roman, velikost12, razmik 1,5), fotografije morajo biti naj-manj 1600x1200 pixlov, poslane v posebnidatoteki. Izbor fotografij opravi uredništvo.

Naslednja številka izzide 27. januarja!Uredništvo

Dopisnikom Ovtarjevih novic!

OVTAR - varuh vinogradov,

varuh Slovenskih goricBeseda “ovtar” (tudi outar ali otar) v

vzhodnoslovenskih narečjih pomeni "čuvarvinogradov z zrelim grozdjem".

CENIK oglasnega prostora1/16 strani 40 x 124 mm 80,00 €1/8 strani 84 x 124 mm 100,00 €1/4 strani 124 x 173 mm 180,00 €1/2 strani 253 x 173 mm 280,00 €

Cela stran 253 x 350 mm 480,00 €K navedenim cenam se prišteva 20% DDV

Program SIP TV se v analognem sistemu KKS LENART nahaja na kanalu S 30 - frekvenca 375,25 Mhz, v programski shemi SIOL TV na kanalu 143, T2 TV na programu 24, AMIS TV naprogramu 94. Tudi teletekstne strani na SIP TV, od ponedeljka, 18. 4. 2011, tudi v digitalni programski shemi Telemach po vsej sloveniji.

Programski termini za občino Lenart:petek ob 10.00 in 18.00, sobota ob 10.00, nedelja ob 18.30

Informacije na spletni strani: www.siptv.si, kontakt: info@siptv.si

SILVESTROVANJANA PROSTEM

Ob 22. uri, Trg osvobodi-tve v Lenartu, Silvestrovanje zognjemetom. Organizator:občina Lenart.

Sv. Trojica: od 23. ure do1. ure zjutraj ga pripravljataobčina Sv. Trojica in trojiškodruštvo vinogradnikov. Nebonad Sv. Trojico bo 20 minut

čez polnoč razsvetlil ognjemet.

Cerkvenjak: v sodelovanju z Društvomvinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkve-njak vabi na tradicionalno silvestrovanje naprostem - pred občinsko zgradbo, ki se bozačelo ob 22.30 uri.

23. DECEMBER 2011 | ŠT. 11 | 25

OVTARJEVE NOVICEŠPORT

Slovenske gorice po zmagi v Velenjuostajajo tik pod vrhom 2. SFL

Z 10. odigranim krogom v 2. SFL so malo-nogometni klubi končali z ligaškimi nastopi v2. SFL. Na prvem mestu ligaške razpredelniceše naprej ostaja ekipa iz naše prestolnice, lju-bljanski Vuko. Po skorajda polovici odigranegaprvenstva lahko ugotovimo, da je letošnja se-zona v primerjavi z lansko z nekaj novimi eki-pami pridobila na kvaliteti in da so ekipe medseboj zelo izenačene. Edino omenjena lju-bljanska ekipa nekoliko odstopa.

Visoko 2. mesto na lestvici s petimi točkamizaostanka pa zaseda glede na preteklo sezonoprerojena ekipa Slovenskih goric. NogometašiKMN Slovenske gorice so po spodrsljaju nadomači tekmi proti Keblju, ki so jo v 6. kroguizgubili z rezultatom 8:9, ponovno strnili vrstein na naslednjih treh tekmah vknjižili tri po-membne zmage. Prvo v gosteh proti VelikimLaščah (5:2), nato doma proti FragmatEx-tremu. Še posebej pomembno zmago je ekipaiz Voličine dosegla na gostovanju pri Veplasuiz Velenja, ki so jo v znameniti Rdeči dvoranidobili z rezultatom 6:3. Predsednik klubaBojan Stergar je ob tem poudaril, da ga pose-bej veseli dejstvo, da ekipa zelo dobro in od-govorno odigra v obrambi, vendar pa je kljubzmagam še vedno precej rezerve v realizacijinapada. Stergar ob tem upa, da bo moštvo vsesvoje atribute izkoristilo na naslednji tekmi vdomači športni dvorani v Voličini, ko bo navrsti derbi z vodilnimi Ljubljančani. Ekipa Vo-ličine bo na tej tekmi sicer nastopila nekoliko

oslabljena, saj zaradi dveh rumenih kartonovne bosta nastopila vratar Uroš Boh in edenizmed nosilcev igre Miha Čuček. V domačemštabu kljub temu napovedujejo pravi malono-gometni spektakel in boj za zmago. Tekma sebo 6. januarja 2012 začela ob 20. uri.

Manj zadovoljni po prvi polovici prvenstvaso zagotovo pri ekipi Benedikta, ki je lanskosezono končala na drugem mestu in si natotudi priigrala pravico do nastopanja v 1. SFL.Mlada ekipa Benedikta je v 7. krogu domaproti Keblju zabeležila svojo prvo zmago (7:4)in na ta način dokazala, da bo vodilnim eki-pam še precej krat zmešala štrene. Kljub pora-zom proti Velikim Laščam (2:7) in ekipiFragmatExtrem iz Sodražice (2:5) TomislavNovak ne obupuje, saj pravi, da je ekipa v pri-merjavi z lansko sezono precej pomlajena,slabši rezultati pa so predvsem posledica po-manjkanja izkušenj. Prvo tekmo v letu 2012bodo Benedičani odigrali v Velenju proti kva-litetni ekipi Veplasa, tako da bo osvojena točkapo mnenju Novaka velik uspeh, vsekakor paBenedičani obljubljajo, da se bodo morali Ve-lenjčani za morebitno zmago precej potruditi.Na prvo domačo tekmo bodo navijači Bene-dikta morali počakati do 20. 1. 2012, ko pri-haja v goste trenutno vodilni ljubljanski Vuko.

Še prej, v 12. krogu, pa se obeta nov sloven-skogoriški derbi med KMN Slovenske goricein KMN Benedikt. Tekma, ki bo 13. 1. 2012 ob20. uri v Voličini, bo vsekakor zelo zanimiva,saj se ekipi med seboj zelo dobro poznata, der-biji pa so vselej nepredvidljivi.

Odbojkarice Benedikta po poloviciprvenstva na 7. mestu

Odsotnost nekaterih igralk se odbojkaricamBenedikta v zadnjih tekmah kar precej pozna.Benedičanke so namreč po zmagi v 8. krogunad Kranjskim Triglavom v gosteh (3:0), za-beležile na zadnjih treh tekmah tri poraze.Proti vodilni ekipi Nove KMB Branik II so Be-nedičanke klonile z rezultatom 0:3, z enakimrezultatom pa se je končala tudi tekma protiekipi Vital Ljubljana, ki je sicer igralke Bene-dikta niso slabo odigrale, apremoč in izkušnje so bile nastrani Ljubljančank. V zadnjiletošnji tekmi, minuli petek,so Benedičanke kljub vod-stvu 2:1 v nizih v 4. in 5. nizupopolnoma popustile (9:25in 9:15) in na koncu protiekipi Ankarana izgubile 2:3.Kot že rečeno, vzrok za tre-nutno rezultatsko krizo tiči vodsotnosti nekaterih klju-čnih igralk zaradi poškodb.Tako se je že dlje časa manj-kajoči kapetanki MartiniRajšp pridružila podajalkaHana Hochstater, katero stana zadnjih tekmah zamenje-vali 14-letna Alenka Senekovič in 15-letnaKsenja Vogrin, ki sicer nastopata v mlajših se-lekcijah OK Benedikt. Po polovici odigranega

prvenstva zasedajo Benedičanke 7. mesto,sedaj pa jih čaka približno mesec dni dolgapavza, ki jo bo benediška ekipa skušala izkori-stiti za saniranje poškodb, tako da bodo prvodomačo tekmo v letu 2012 (21. januarja) pri-čakale v polni postavi. V tem času pa je ekipookrepila tudi Mariborčanka Anja Cvirn, takoda lahko tudi po zagotovilih kapetanke Mar-tine Rajšp, ki je po operaciji slepiča že pričelas treningi, v spomladanskem delu prvenstvapričakujemo nove zmage in vzpon na lestvici.

ODBOJKA - 2. DOL – ženske

OK Benedikt prireja mednarodniturnir za kadetinje v Benediktu

Benedikt bo med 27. in 29. decembrom2011 gostil močan mednarodni turnir za ka-detinje. Poleg domače ekipe Benedikta bodona turnirju nastopile še ekipe Sremska Mitro-

vica, Valjevo, Beograd, Poštar 064, Nova KBMBranik, Celje in Bled. V OK Benedikt vabijovse ljubitelje ženske odbojke, da si v čim viš-jem številu pridejo ogledat, kako se bodomlade Benedičanke zoperstavile močnim od-bojkarskim klubom iz Srbije in Slovenije.

Za Kolesarskim klubom TBP Lenartše ena uspešno končana sezona

Čas, v katerem se iztekajoče se leto posla-vlja, je kot nalašč primeren tudi za številneanalize v številnih športnih klubih in organi-zacijah. Črto pod sezono sotako potegnili tudi pri KKTBP Lenart. Po besedahšportnega direktorja KK TBPLenart, Jožeta Senekoviča, jeminula sezona dobila ocenoodlično. Lenarški kolesarji sonamreč tudi v tej sezoni do-segli kar nekaj dobrih rezul-tatov na raznih tekmovanjihv različnih kategorijah, šeposebej pa so ponosni na po-novno obuditev nekaterihkolesarskih prireditev.

Barve KK TBP Lenart jeletos zastopalo 15 tekmoval-cev v kategoriji dečkov inmladincev, ki so se udeleže-vali tako tekem doma kottudi v tujini. O uspešni se-zoni priča podatek, da so sena teh dirkah na zmagovalnioder uvrstili 10-krat, mednajboljšo deseterico pa kar29-krat. Najuspešnejši prinabiranju visokih uvrstitev jebil Dani Pšajd v kategorijimladincev. V kategoriji deč-kov-B je blestel AmadejLebič, medtem ko sta v žen-ski konkurenci blesteli TeaBrumen in Eva Skaza. JožeSenekovič, ki ob Benu Punt-narju opravlja pomembnotrenersko vlogo, poudarja, daomenjeni tekmovalci ne bidosegli takšnih rezultatov, čene bi imeli podpore s strani

klubskih kolegov, ki so jim med dirko nudilizavetrje. Tako so omenjeni dosežki rezultatdela celotne ekipe.

Poleg uspešnega tekmovalnega dela sezonepa so pri KK TBP Lenart še posebej ponosni

KOLESARSTVO

FUTSAL – 2. SFL

Gostišče pri Antonu na vrhu 3. SFL

Po 12. krogu 3. SFL – Maribor na vrhu raz-predelnice kraljuje ekipa Gostišče pri Antonuiz Cerkvenjaka z 11-timi zmagami in le enimporazom ter 33-timi os-vojenimi točkami. 2točki za njimi na 2.mestu zaostaja KMN Sle-men. 3. mesto, a s tekmomanj, zaseda ekipa Lo-tosa, prav tako iz Cerkve-njaka (25 točk), na 4.mesto pa se uvršča ekipaKMN Petelin iz Bene-dikta (21 točk), klub ki senajbrž eden redkih v ligilahko ponaša z dejstvom,da ga uspešno vodi žen-ska roka in sicer AndrejaPetelin iz Benedikta.Med 15-terico v 3. SFL najdemo še ŠD Zavrh

na 7. mestu, Selce na 10., KMN Sveta Ana –Zg. Ščavnica na 13. in KMN Sveta Ana na 14.mestu. Na vrhu lestvice najboljših strelcev še naprej ostaja David Ploj, igralec Lotosa izCerkvenjaka.

FUTSAL - 3. SFL

Lenarški košarkarji z zmago sklenililigaško tekmovanje v letu 2011

Minulo soboto so igralci KK Nona Lenart vŠD v Lenartu odigrali še zadnjo tekmo v letu2011, ki so jo pred domačimi gledalci zaklju-čili na najboljši možni način, torej z zmago, kiso jo z rezultatom 68:59 dosegli proti močniekipi KK Nazarje. Tekmo, ki je bila precej ize-načena, so domači igralci obrnili v svojo ko-rist šele v zadnji četrtini. Po daljši odsotnostizaradi službenih obveznosti se je v lenarškomoštvo vrnil Matjaž Zimic, ki je precej okrepilpredvsem igro pod samim košem.

Lenarčani so tako dosegli 2. zmago zaporedv domači dvorani. 14 dni pred tem so namrečna domačem parketu ugnali tudi ekipo KKUnion Olimpije – mladi. Na tej tekmi so Le-narčani slavili z rezultatom 86:80. Kaj kmalubi lahko lenarški košarkarji zabeležili niz trehzaporednih zmag, a jim sreča na gostovanju vVranskem ni bila naklonjena. Napeto tekmoso po mnenju predsednika KK Nona LenartSmiljana Fekonja začinile tudi nekatere spornesodniške odločitve. Na koncu pa je zmanjkalotudi nekaj športne sreče, saj so Lenarčanitekmo izgubili zgolj za točko (83:84).

Po zadnji odigrani tekmi v letu 2011 je mislistrnil predsednik in glavni pokrovitelj KK NonaLenart Smiljan Fekonja ki glede na to, da so no-vinci v ligi, uspešno ocenjuje prvi del sezone. Sštirimi zmagami in šestimi porazi bodo lenarškikošarkarji leto 2012 pričakali na 8. mestu. Smi-ljan Fekonja poudarja, da je z doseženim po-trebno biti zadovoljen, saj je konkurencaizjemno močna in izenačena, tako da je zma-govalca pred vsako tekmo posebej izjemnotežko napovedati. »Čeprav se na srečo ne gre iz-govarjati, je dejstvo, da nam je na posameznihtekmah tudi ta manjkala. Še bolj pa nas jetekom sezone hendikepirala odsotnost 212 cmvisokega Boruta Grušovnika, od katerega smopred sezono veliko pričakovali, vendar je zaradibolezni s sezono žal že zaključil,« še poudariSmiljan, ki ob koncu pogovora tudi preko Ov-tarjevih novic vsem bralcem in bralkam, še po-sebej pa navijačem in vsem podpornikomkluba, zaželi veselo in uspešno leto 2012. Za pri-hodnjo leto pa si želi, da bi bile tribune ob do-mačih tekmah še naprej tako ali pa še bolj polnekot doslej. Naslednjo domačo tekmo bodo ko-šarkarji KK None Lenart gostili 14. 1. 2012 ob19. uri proti ekipi Kolpe iz Črnomlja.

KOŠARKA - 3. SKL – vzhod

Članska ekipa Gostišče pri Antonu

Okrnjena zasedba Benedikta s trenerjem Slobo-danom Nikoličem pred odhodom v Ljubljano

Tudi v letu 2011 so lenarški kolesarji ...

... in kolesarke pogosto stopili na oder za zmagovalce

OVTARJEVE NOVICE

26 | ŠT. 11 | 23. DECEMBER 2011

ŠPORT

Alen Breznik - nagrajenec občineSv. Jurij v Slov. goricah

Alen Breznik, rojen 6. 2.1993, živi v Jurov-skem Dolu in je dijak Srednje gradbene šole ingimnazije Maribor. Ju-jitsu trenira že 8 let.

»Za ta šport me je navdušil oče, ki me žetudi od vsega začetka spremlja in spodbuja natekmovanjih. Včasih se opogumi tudi mamain pride navijat na kakšno tekmo, vendar je toza njo preveč boleče. Mnogi me sprašujejo,kakšen šport je ju-jitsu. Je zbir najbolj uporab-nih tehnik borilnih veščin (udarcev z roko innogo, prijemov, metov, blokad, vzvodov, da-vljenj ipd.) in je praoče večine modernih sa-moobrambnih veščin - judo, karate, aikido ...«

Alen je član novoustanovljenega kluba »Ju-Jitsu Nippon Lenart« in slovenske reprezen-tance v ju-jitsu borbah. Pred tem je treniral vju-jitsu klubih Tabor Maribor in ADK Mari-bor – sekcija Lenart.

»Lenarški klub vodijo trije mojstri ju-jitsa insicer Aljoša Frešer (predsednik), MehmedTe-lalovič in Gregor Hartman. Slednja sta tudi ak-tualna državna prvaka ter trenutno spadata vsam svetovni vrh v ju-jitsu borbah v svojih ka-tegorijah. Telalovič je v oktobru osvojil 5.mesto na svetovnem prvenstvu v Kolumbiji.Naši treningi potekajo 2-3 krat na teden v te-lovadnici. Velikokrat imamo dodatne treninge,ki pa potekajo na Poleni. Tam nabiramo kon-dicijo in moč, ki sta pomembna dejavnika vnašem športu. Pogosto treniram tudi doma,največkrat sam ali z očetom, velikokrat pa semi pridruži kakšen prijatelj. Doma v Jurov-skem Dolu imam tudi dobre pogoje za tek vnaravi.«

Največja uspeha je Alen Breznik dosegel vlanski sezoni, ko je v kategoriji kadetov zmagalna mednarodnih turnirjih »Robi Rajh OPEN«v Mariboru in »Sevnica OPEN« v Sevnici.

JU-JITSU

Tudi letošnje leto je bilo zanj uspešno saj je po-stal mladinski državni podprvak v kategoriji + 94 kg.:

»Tekmoval sem po vseh državah bivše Jugo-slavije, razen na Hrvaškem. V Sloveniji semosvojil »Robi Rajh OPEN« 4. mesto, v SČG»BUDVA OPEN« 2. mesto, v BIH »MO-DRIČA OPEN« 2. mesto, SRB »TEMERINOPEN« 2. mesto, MAK »SKOPJE OPEN« 2. mesto. Bil sem tudi član slovenske ekipeTeam JJZS, s katero smo osvojili 4. mesto v Ja-dranski ju -jitsu ligi. Kot je razvidno iz rezul-

tatov, sem kar 5 krat izgubil finalno borbo in stem zlato medaljo, vendar me pomiri to, da jezmagovalec moj dober prijatelj Igor Kuzma-novič (SLO), s katerim vedno pometeva z vsokonkurenco. Imava tudi dosti skupnih trenin-gov, saj si le tako lahko obetava dobrih uspe-hov na mednarodnih tekmovanjih. Moj glavnicilj in tudi največja motivacija za prihodnjo se-zono je premagati prav njega in se uvrstiti naEvropsko prvenstvo.«

Dejan Kramberger

Vsoboto, 3. decembra2011, je v telovadniciOŠ v Sveti Trojici pote-

kal že tretji odbojkarski turnirv izvedbi domačega športnegadruštva Adrenalin. Pomerilo seje šest mešanih ekip (ženske-moški). Pokal za osvojeno prvomesto je prejela skupina odboj-karjev iz občine Sveta Ana.

Zdravko Vračko

na dejstvo, da jim je ponovno uspelo obuditinekatere kolesarske prireditve iz preteklosti. Znjimi želijo vzpodbuditi čim več mladih, da se-dejo na kolo in na ta način kvalitetno preživijosvoj prosti čas. Meseca maja so organizirališolsko prvenstvo osnovnih šol občine Lenartter sosednjih občin. Tekmovanje je potekalona ŠRC Polena. Tekmovanje pa je služilo tuditemu, da se otrokom osnovnih šol predstavicestno kolesarstvo. Novost v tem letu pa je šolakolesarjenja z Mr. BO-jem (zaščitni znak TBP

Lenart), ki je je namenjenaotrokom iz vrtca. Šola kole-sarjanja z Mr. BO-jem, ki jepotekala čez vse leto, je takopostala tudi zaščitni znak KKTBP Lenart. Otroci so seskozi igro in različne poli-gone naučili kolesarskihspretnosti in pravil, ki jih jepotrebno upoštevati s kole-som v cestnem prometu.

»Uspešno sezono smosklenili z zaključnima prire-ditvama v mesecu oktobru,ko smo pripravili dirko zakategorijo dečkov na ŠRCPolena, ter Maraton občineLenart. Tekmovalci so imelitekmovanje v 3 kategorijah(dečki A, dečki B, dečki C),kar je pomenilo, da smo

imeli na štartu v vseh kategorijah kar 170 tek-movalcev. Na isti dan pa je pod okriljem na-šega kluba potekal nekdaj tradicionalenkolesarski maraton po občini Lenart in Slo-venskih goricah. Da prebivalci Slovenskihgoric radi sedejo na kolo, so potrdili prav natem maratonu, saj se je zbralo kar 200 kolesar-jev in kolesark. Dober odziv s strani domači-nov je vsekakor najlepša nagrada za vse, kismo v klubu garali ne le za zaključni prireditvi,temveč skozi vse leto, saj smo s tem dobili po-

trditev, da smo v klubu napravi poti,« opisuje zaključeksezone nekdanji uspešni kole-sar Jože Senekovič. Misli vodilnih v klubu pa so žeusmerjene v prihodnje leto innovo sezono, na katero se tek-movalci že zavzeto pripra-vljajo. Treningi potekajo že odnovembra naprej. Tudi v letu2012 pa se bodo v KK TBPLenart poleg tekmovalnih iz-zivov zavzemali za organiza-cijo rekreativnih prireditev inprireditev za otroke, s kate-rimi bodo skušali kolesarstvoin zdrav način življenja čimbolj približat prebivalcem Slo-venskih goric.

Lenarški rokoborci uspešno nadržavnem prvenstvu v Poljčanah

V začetku decembra je v Poljčanah potekalorokoborsko državno prvenstvo v prostem stilu,s katerega se rokoborci Rokoborskega klubaLenart vračajo sila uspešni. S kar dvemaprvima mestoma se je iz Poljčan vrnil SimonHorvat, ki je bil najuspešnejši tako med kadetiv kategoriji do 63 kg kot tudi v članski konku-renci do 60 kg. Uspeh med kadeti je dopolnilMitja Rakuša, sicer najmlajši lenarški rokobo-rec. Simonovemu prvemu mestu med člani sta

dve zmagi dodala še Rok Košnik, v kategorijido 66 kg, in Tilen Peserl, v kategoriji do 96 kg.Z doseženimi rezultati v sezoni in ob zaključkukoledarskega leta je trener lenarških rokobor-cev Tomo Jagarinec zelo zadovoljen. Njegovemisli pa so skupaj s tekmovalci že usmerjene vprihodnjo sezono. Simon Horvat se tako žepripravlja ne kadetsko svetovno prvenstvo, kibo prihodnje leto v Bakuju, glavnem mestuAzerbajdžana. Tilna Peserla pa čaka svetovnomladinsko prvenstvo v Taipeju na Tajskem.

ROKOBORBA

Kolesarskega maratona po občini Lenart se je udeležilo veliko kolesarjev

Novost v letu 2011 je tudi šola kolesarjenja z Mr. bo-jem

Tretji Miklavžev turnir v odbojki

Društvo Mladi do kraja je ponovno or-ganiziralo Miklavžev bowling. Potekalje 9. 12. 2011 ob 20. uri v Bowling cen-

tru Lenart.

Pripravili so 2 uri brezplačnega bowlinga,pizze in žirafe ter šeškanje z zlatimi šibami …

Miklavžev bowling 2011

Že šesto leto zapored je vPeščenem Vrhu v občiniCerkvenjak potekala do-

brodelna prireditev pletenja»krdebačev«. Le-ti so se v pre-teklosti uporabljali ob tepežnicioz. tepežnem dnevu, ko smejootroci našeškati svoje starše. Te-pežni dan, ki je bistvu star po-ganski običaj, poteka vsako leto28. decembra. Poleg dobrodel-nega značaja, ki ga ima ome-njena prireditev, je smisel le-tetudi ohranjanje starih običajev,poudarja eden izmed glavnihpobudnikov tega dogodkaMirko Kozar. Približno 30 pro-stovoljcev je v soboto, 10.12., obdobri družbi in domači jedačispletlo več kot 100 »krdeba-čev«, ki jih bodo prodajali pred

cerkvijo sv. Antona v Cerkvenjaku. Zbranasredstva od prodaje bodo preko župnijske Ka-ritas iz Cerkvenjaka šla v dobrodelne namene.V letošnjem letu bo denar namenjen eni izmeddružin, potrebne pomoči, na območju občineCerkvenjak, ki jo bo izbrala župnijska Karitas.

Najstarejša prostovoljka, gospa Marija Golob,ki se je pletenja »krdebačev« naučila že v ranimladosti, razloži, da so le-ti sestavljeni izosmih vej, ki morajo biti iz pintovega lesa.

D. K.

Pletenje »Krdebačev« v Peščenem Vrhu

Prebivalci Pešče-nega Vrha in občaniCerkvenjaka terprostovoljci iz dru-gih občin v bližiniso se že 6. leto zbralina pletenju »krde-bačev« v Peščenemvrhu

Pletenja »krdebačev« se je udeležil tudi novi državnozborski po-slanec iz Slovenskih goric mag. Ivan Vogrin, ki se je pod vodstvomMirka Kozarja priučil spretnosti pletenja le-teh

23. DECEMBER 2011 | ŠT. 11 | 27

OVTARJEVE NOVICEZA RAZVEDRILO

Mesečnik Ovtarjeve novice, časopis osrednjih Slovenskih goric, izdaja Razvojna agencija Slovenske gorice Direktorica: Tanja HrastnikNaslov uredništva: Ovtarjeve novice, Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart, ovtarjeve.novice@rasg.siOdgovorni urednik: Edvard Pukšič, ovtar.urednik@gmail.comTehnični urednik: Zmagoslav ŠalamunUredniški odbor: Edvard Pukšič, Zmagoslav Šalamun, Tomaž Kšela, Dejan Kramberger in Tanja Hrastnik Fotografije: Foto Tone, avtorji prispevkov ter nekateri zunanji sodelavci, arhiv občin in RASGNenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!Grafična priprava in tisk: Grafis, d.o.o., Požeg 4, 2327 Rače, 23. december 2011Časopis je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1501Naklada: 6130 izvodovOvtarjeve novice lahko prelistate tudi na spletu: www.rasg.si

�������� ����

Gasilski avto

»Naj bo naš novi gasilski avto kot stara de-vica,« je na slovesnosti ob nakupu novega ga-silskega avtomobila dejal predsednikgasilskega društva.

»Kako to mislite,« so ga presenečeno pov-prašali zbrani.

»No tako, da bi bila vedno pripravljena, panikoli v uporabi.«

Natančen odgovor»Si pred mano že s kom hodila?«»Ne, ni mi bilo treba – vsi moji prejšnji fan-

tje so imeli avtomobile.«

Olajševalna okoliščina»Gospod odvetnik, ali lahko navedete kak-

šno olajševalno okoliščino za obtoženca, ki jeubil svoje starše,« je sodnik vprašal odvetnika.

»Cenjenemu sodišču predlagam, da kotolajševalno okoliščino upošteva dejstvo, da jeobtoženi sirota brez staršev.«

Vikendi»Kako si preživljal vikende, dokler si bil še

samski?«»Kakor sem hotel.«

JabolkaNa tržnici je ženica, ki je prodajala jabolka,

vabila kupce z besedami: »Kupite prekrasna ja-bolka, ki so dvajsetkrat škropljena.«

»Ljuba ženska, se vam je zmešalo? Raje utih-nite, sicer teh jabolk ne bo nihče kupil,« je že-nico opozoril eden od mimoidočih.

»Motite se. Mnogi jih prav radi kupujejo:žene za može, ki jih varajo, delavci za šefe, zetiza tašče, študenti za prestroge profesorje…«

NasvetSodnik okrožnega sodišča je poklical na

vrhovno sodišče in svojega kolega vrhovnegasodnika povprašal: »Tukaj imam vinskega me-šetarja, ki prodaja vino na črno. Koliko naj mudam?«

»Največ tri evre za liter, če je vino zaresvrhunsko.«

Vajenec»Kako se kaj počutiš v naši obratovalnici?«

je mojster vprašal vajenca.»Kot devica.«»Kako to misliš?«»Komaj že čakam prvega, da dobim svoje.«

Dobra postrežba»Gospod natakar, to presega vse meje: že tri-

krat sem naročil špricer, pa še vedno nisemdobil ničesar,« se je razburil gost.

Natakar je nemudoma ukrepal in zavpil to-čajki za šankom: »Takoj tri špricerje za go-spoda.«

Študiran človek

»Gospa, vaš mož je mrtev. Izrekam vamiskreno sožalje,« je zdravnik dejal ženi pa-cienta, ki je negibno ležal v postelji.

»Ni res, nisem mrtev. Samo spal sem,« jezavpil mož.

»Lojzek, bodi tiho. Zdravnik je študiran člo-vek. On že ve, kaj govori,« se je razburila žena.

Pravljica»Mami, prosim, povej mi pravljico?«»Počakaj, da se vrne očka.«»Zakaj pa?«»On nama obema rad pripoveduje pra-

vljice.«

Vztrajnost»Draga moja, življenje s tabo postaja nevz-

držno: že trideset let me nenehno vzgajaš kototroka in korigiraš vsako mojo besedo,« jemož dejal ženi.

»Dragi, motiš se: ne trideset, temveč enain-trideset let. Poleg tega pa tvojih besed ne kori-giram, temveč, kot se reče lepo po slovensko,popravljam.«

Iskrenost»Zakaj ste vi tu?« vpraša inšpektor iz pravo-

sodnega ministrstva kaznjenca v zaporu.»Zato, ker so vsi izhodi zastraženi, na ob-

zidju pa je bodoča žica. Na okna pa so name-stili železne križe.«

Razrešeni direktor»Zares ne vem, zakaj so me razrešili iz

krivdnih razlogov,« se je čudil razrešeni direk-tor.

»Pomisli, morda si kdaj naredil kaj narobe,«ga je tolažila žena.

»Ne, ne. Verjemi mi, da nisem nikoli nič na-redil.«

Avto za ženoMož in žena prideta v avtomobilski salon.»Rad bi imel lep avto za svojo ženo,« je dejal

mož.»Joj, oprostite, s prodajo staro za novo se ne

ukvarjamo.«

Obleka»Smem pomeriti rdečo obleko v izložbi,« je

prikupna gospodična povprašala prodajalca.»Seveda. Zakaj bi jo pomerili v kabini, če jo

lahko kar v izložbi.«

Brez skrbi»Gospod doktor, kaj pa če operacija ne bo

uspela.«»Oh, ne sekirajte se. Potem vi tega ne boste

nikoli zvedeli.«

Smeh je pol zdravja Pripravlja T. K.

»To je prava lopovščina. Moj ata, ki je šti-rideset let garal v tovarni, bo moral ponovem letu iti na center za socialno deloprosjačit za socialno pomoč, saj se s svojopokojnino ne bo več mogel preživeti,« je primalici zarobantil rezkar Peter. »To ima za za-hvalo, ker je vse življenje delal za nizko plačo,pa še od te njegov delodajalec ni v celoti pla-čeval prispevkov v pokojninsko blagajno.«

»Kako pa je doslej živel s svojo pokoj-nino,« je zanimalo šiviljo Marico.

»Doslej je k svoji nizki pokojnini prejemaliz pokojninskega zavoda hkrati s pokojninoše varstveni dodatek,« je pojasnil Peter. »Znovim letom pa bodo varstvene dodatke kpokojninam ukinili.«

»To pa še ni vse,« se je v pogovor vključilmizar Tone. »Če bo tvoj ata na centru za so-cialno delo dobil denarno pomoč, jo bošmoral ti v celoti vrniti, če boš hotel podedo-vati njegovo hišico. Drugače boš moral združino vse življenje živeti v najetem stano-vanju v bloku.«

»Peter, potem pa je bolje, da očetu name-sto države pomagaš ti, sicer očetova hišica nebo nikoli tvoja,« je svetovala Marica.

»Marica, povej mi, kako naj z minimalnoplačo preživim dva otroka, brezposelno ženoin zraven še očeta,« je odvrnil Peter. »Ponovem letu bosta oba otroka izgubila šedržavno štipendijo, ker sta mlajša od 18 let.«

»Hm, hm, Peter, zares si se znašel v lepigodlji,« je zamišljeno dejal Tone. »Le kaj boš

storil?«»Saj tudi sam ne vem, ali lahko še sploh kaj

storim ali bomo čez nekaj let, ko bo moj ataumrl, izgubili še njegovo hišico, v katero svase nameravala z ženo umakniti po upokoji-tvi,« je potarnal Peter.

»Rešitev je enostavna,« je zvito pogledalaMarica.

»Kako to misliš,« sta v en glas presenečenopovprašala Peter in Tone.

»Ata naj hišico takoj proda in da denartebi. Ti pa z njim kupi drugo hišico. Potemtvoj oče ne bo imel ničesar, zato se mu državatudi ne bo mogla vpisati na premoženje,« jesvojo zamisel pojasnila Marica. »Tako ne botreba nobenemu vrniti socialne pomoči, kijo bo od države dobil tvoj ata.«

»Točno,« je vzkliknil Tone. »Moj bratranecje svojo hišo že prodal in sedaj kljub svoji mi-zerni pokojnini živi na veliki nogi in veselozapravlja. Pravi, da je boljše, da tisto, kar si jeustvaril v življenju, zapravi sam, kot da bo nakoncu vse pobrala država.«

»Nasvet na prvi pogled ni videti slab. Ven-dar mi pri tem nekaj ne gre skupaj,« je zami-šljeno dejal Peter. »Če bo vse več revežev, kdobo potem polnil državno in pokojninsko bla-gajno?«

»O tem bi morali razmisliti politiki in me-nedžerji, ki to državo in gospodarstvo vodijotako, da bomo počasi v tej deželi skoraj vsireveži,« je odločno dejala Marica.

HUMORESKA Piše: Tomaž Kšela

Prebrisan nasvet

Strankam in vsem voznikom želimo v 2012 srečno vožnjo!Vaš ALS AVTO

Strankam in vsem voznikom želimo v 2012 srečno vožnjo!Vaš ALS AVTO

OVTARJEVE NOVICE TEMA

28 | ŠT. 11 | 23. DECEMBER 2011

OVTARJEVE NOVICE NE NAZADNJE

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

Vletu 2011 mineva 20 let samostojnostiRepublike Slovenije, hkrati pa je to tudi20 let od sodobnega razvoja podeželja

v Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano je skupaj z Društvom za raz-voj slovenskega podeželja 7. 12. 2011 na graduJable pri Mengšu pripravilo slovesnost ob 20.obletnici samostojne Slovenije. To je prilož-nost, da se ozremo na prehojeno pot, ugoto-vimo, v kolikšni meri nam je uspelo najti praverešitve za razvojna vprašanja slovenskega po-deželja.

Dopoldanski del prireditve je bil namenjeniniciaciji Slovenskega podeželskega parla-menta (SPP), kjer so bili predstavljeni pogledirazličnih deležnikov na vlogo podeželskegaparlamenta, sledila pa je razprava z zaključki.Popoldne je potekala slovesnost ob 20. oble-tnici samostojnosti Slovenije, kjer je udele-

žence nagovoril tudi predsednik RS, dr. DaniloTürk, sledila pa je okrogla miza z gosti na temo»Prehojenih 20 let slovenskega podeželja«.

Slavnostni gost dogodka je bil predsednikRS, dr. Danilo Türk, ki je v nagovoru izposta-vil pomembnost ustanovitve SPP: » … saj sepomena podeželja vedno bolj zavedajo vsi pre-bivalci, v Sloveniji pa je podeželje vedno bilovitalno in inovativno«. Predsednik je pri temizpostavil tri temeljna vprašanja, ki so po nje-govem mnenju zelo pomembna za ta sektor.Prvo je vprašanje samooskrbe s hrano, kate-

remu je treba posvečati velikopozornost s ciljem povečati samooskrbo, tudi z večjim so-delovanjem, pri čemer je mini-strstvo v zadnjem času izpeljalonekaj pomembnih aktivnosti vto smer, kjer je posebej pouda-ril vzpostavitev pšenično-žitneverige. Kot drugo je predsednikizpostavil stanje v slovenskihgozdovih in skrb za gozdno bo-gastvo ter kot tretje skrb za na-ravno okolje, skrb za kmetijskazemljišča in umeščanje razli-čnih objektov v prostor. Ob tejpriložnosti se je predsednik mi-nistru tudi zahvalil za vse opra-

vljeno delo na tem področju.Minister mag. Dejan Židan je udeležencem

povedal, da je dan spomina na 20. obletnicosamostojne Slovenije in vloge podeželja pri-meren dan za ustanovitev Slovenskega pode-želskega parlamenta - SPP. Pri osamosvojitviso namreč po besedah ministra pomembno

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano je 18. 11. 2011 na Fakul-teti za kmetijstvo in biosistemske

vede v Hočah pri Mariboru organiziralo po-svet o reformi Skupne kmetijske politike (SKP)do 2020. Predstavljena je bila predlagana vse-bina sprememb, prve ocene njenih učinkov inpredlogi izhodišč Slovenije za pogajanja naravni EU.

Posveta se je v popoldanskem času udeležiltudi predsednik vlade RS Borut Pahor.

Na posvetu, ki se ga je udeležilo približno220 ljudi, je udeležence v uvodu nagovoril mi-nister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranomag. Dejan Židan. Poudaril je pomen pre-hranske varnosti in trajnostnega kmetijstva:»V praksi to pomeni zmanjševanje intenziv-nosti pridelave, iz česar izhaja, da bo trebaohranjanje količine pridelave zagotavljati dru-gače – z inovacijami in tehnologijo.« Ob tem jedodal, da samo neposredna plačila ne bodoprispevala k večji proizvodnji hrane, saj če bi,bi morali imeti že zdaj presežke hrane v vseh

kmetijskih sektorjih, pa temu ni tako.Generalni direktor Direktorata za kmetij-

stvo na MKGP Branko Ravnik je predstavilglavne vsebine reforme SKP, dr. Miroslav Red-nak s Kmetijskega inštituta Slovenije in prof.dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete paoceno učinkov reforme SKP na slovenskokmetijstvo. V nadaljevanju so svoja stališčapredstavili predstavniki nevladnih organizacij,

nato je sledila splošna razprava.Posveta so se udeležili pred-

stavniki Kmetijsko gozdarskezbornice Slovenije, Zadružnezveze Slovenije, Sindikata kme-tov Slovenije, Zbornice kmetij-skih in živilskih podjetij - GZS,strokovnih in izobraževalnihinstitucij ter drugih nevladnihorganizacij, s strani LAS OvtarSlovenskih goric Vida Šavli inRenata Vajngerl.

Udeleženci so se strinjali, dakmetijstvo ima in bo tudi v pri-hodnje imelo strateški pomen,saj prvenstveno zagotavlja pre-hransko varnost njenih pre-

bivalcev. To je za Slovenijo še posebej po-membno, saj trenutno ni zadostne samoo-skrbe v posameznih sektorjih. Zato mora biti,po besedah nekaterih razpravljavcev, strateškausmeritev Slovenije, da v teh sektorjih proiz-vodnjo povečamo, v ostalih pa ohranimo.

V popoldanskem času se je posveta udeležiltudi predsednik vlade RS, Borut Pahor, ki je vnagovoru poudaril nujnost poslovne poveza-nosti kmetijstva, spodbujanja lojalnosti kup-cev do slovenske hrane in zagotovitvepravičnejših razmerij ter stabilnega lastništvav prehranski verigi.

Posvet o reformi skupne kmetijske politike do2020 - Hoče

Slovensko podeželje po 20 letih samostojnostiin iniciacija SPP

vlogo imele slovenske kmetice in kmeti, ki sobili zbrani v Slovenski kmečki zvezi in Zvezislovenske kmečke mladine. Minister je po-udaril, da se je takrat pričel celostni razvoj po-deželja, ki ga sedaj uspešno nadaljuje Programrazvoj podeželja. Po učinkovitosti črpanjasredstev je Slovenija v prvi tretjini držav, pokoličini pa na drugem mestu med vsemi drža-vami članicami EU. »SPP pa ne bo samo enainstitucija, niti ne podaljšana roka vlade,države ali politike, prav tako ne bo delegiranaustanova, kjer bi interesne skupine imenovalesvoje predstavnike, ampak bo odprt prostor zavse, ki razmišljajo različno, bo prostor pogo-vorov in dogovorov, hkratipa bo vsak prevzel tudi svojdel odgovornosti pri na-daljnjem razvoju podeže-lja,« je še dodal minister.

Predsednik Društva zarazvoj slovenskega podeže-lja in soorganizator do-godka Goran Šoster jepoudaril pomen SPP prioblikovanju prostora zatvorno sodelovanje vsehdeležnikov na podeželju inizven njega, Franc Bogovič,predsednik Odbora DZ zakmetijstvo, gozdarstvo inprehrano, pa pomembne aktivnosti v prete-klosti, od pospeševalne in svetovalne službe terzadružništva, pa do ministrstva in politike, kiso omogočile enakomeren razvoj slovenskegaprostora. »Če pogledamo, v kakšnem prostorudanes živi slovenski podeželan,vidimo, da, vsajkar se infrastrukture in kakovosti bivanja tiče,je ta urbano razvit, treba pa bi bilo poskrbetiza dodatna delovna mesta.«

Pri razpravi, ki jo je vodila dr. Marija Mar-keš, sta sodelovala dr. Matija Kovačič in prof.Michael Dower. Udeleženci in razpravljavci vdvorani so na koncu sklenili, da se v nasled-njem letu izvede pravo zasedanje SPP s stro-

kovnimi delavnicami, kjer bodo nadaljevali zrazpravo o odprtih temah. Ob zaključku do-poldanske razprave je vse udeležence nagovo-rila tudi državna sekretarka, mag. TanjaStrniša: »Dodana vrednost SPP je, da se na ne-formalni način srečajo različni pogledi, kar boprispevalo k oblikovanju dolgoročnih strate-ških kvalitet.« Pri tem pa je spomnila tudi nazačetek priprave novega Programa razvoja po-deželja do leta 2020, v tem procesu pa lahkoSPP poda pomemben vsebinski prispevek, izkaterega bo država črpala politične odločitve.

Popoldne je potekala okrogla miza »20 letslovenskega podeželja«, na kateri so opravili

kritičen pogled na razvoj podeželja po 20 letihsamostojnosti. Med sodelujočimi so bili IvanOman, dr. Franc Zagožen, prof. dr. Emil Erja-vec, Janja Kokolj-Prošek, Mihaela Logar inGoran Šoster.

Na gradu pa so se tekom dneva predstavljaletudi nekatere Lokalne akcijske skupine zuspešnimi projekti, lokalnimi proizvodi in iz-delki iz regij. Zbrani predstavniki LAS-ov smomed drugim imeli tudi možnost izmenjave iz-kušenj in primerov dobre prakse iz delovanjaposamezne LAS.

Renata Vajngerl, vir: MKGP

Na Javni poziv za oddajo prijave projek-tnih predlogov za izvajanje »Lokalnerazvojne strategije LAS Ovtar Sloven-

skih goric« občin Benedikt, Cerkvenjak, Le-nart, Sveta Ana, Sv. Trojica v Slovenskihgoricah in Sv. Jurij v Slovenskih goricah za leto2012 je prispelo 20 vlog projektnih predlogov.

Odbor za ocenjevanje vlog se je dne 1. 12.2011 že sestal in pregledal administrativno po-polnost vlog. 9 vlog je bilo pozvanih k dopol-nitvi.

Odbor je z ocenjevanjem vlog glede na splo-šne in izključitvene kriterije nadaljeval 13. in16. 12. 2011.

Milena Grabušnik

Foto Tone

Zasedanje odbora za ocenjevanje projektov

Utrinki z božično-novoletnega sejma