P O M O R S K I Z A K O N I K

uradno prečiščeno besedilo(PZ-UPB2), Ur. l. RS, št. 120/06

PRVI DELI. poglavje – SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

• Ta zakonik ureja suverenost, suverene pravice, jurisdikcijo• in nadzor Republike Slovenije na morju, varnost• plovbe po teritorialnem morju in notranjih morskih vodah,• varstvo morja pred onesnaževanjem s plovil ter pravni režim• pristanišč; stvarnopravna razmerja ter pogodbena in druga• obligacijska razmerja, ki se nanašajo na plovila; vpis plovil,• omejitve ladjarjeve odgovornosti, skupno havarijo, izvršbo in• zavarovanje na plovilih in kolizijska pravila.

2. člen

• Določbe tega zakonika (v nadaljnjem besedilu: zakon) se uporabljajo za ladje, čolne in druga plovila, ki imajo slovensko državno pripadnost, in za razmerja v zvezi s plovbo v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike

• Slovenije, “ter po rekah do meje, do koder so plovne z morske strani” (PZ-D, Ur. l. RS, št. 88/10), če ni v tem zakonu drugače določeno.

3. člen

• V tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:• 1. plovilo je stvar, ki je namenjena za plovbo po morju;• 2. plavajoča naprava je stvar, ki je stalno privezana oziroma• zasidrana ali položena na morsko dno in ni namenjena• za plovbo (plavajoči hoteli, restavracije, delavnice, skladišča,• pontonski mostovi, plavajoče ploščadi, kopališčne ploščadi,• privezne in signalne boje, školjčišča in druge naprave za• izkoriščanje morja);• 3. ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno• za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več;• 4. trgovska ladja je ladja, ki se uporablja za gospodarske• namene;• 5. potniška ladja je plovilo s katero se sme prevažati• več kot 12 potnikov;

• 6. tovorna ladja je trgovska ladja, ki je namenjena prevozu• tovorov;• 7. tanker je ladja, namenjena prevozu tekočin in plinov;• 8. ribiška ladja je ladja, ki je namenjena in opremljena za• ribolov ali lov drugih živih bitij v morju in na morskem dnu;• 9. znanstvenoraziskovalna ladja je ladja ali drugo plovilo,• opremljeno za znanstvena ali druga raziskovanja morja,• morskega dna ali njegovega podzemlja;• 10. jedrska ladja je ladja na jedrski pogon ali ladja,• opremljena z jedrsko napravo;• 11. javna ladja je ladja v lasti ali uporabi države, ki ni• vojaška ladja, uporablja pa jo država oziroma njen organ• izključno v negospodarske namene;• 12. vojaška ladja je plovilo, ki pripada vojski, je pod• poveljstvom vojaškega častnika, katere posadka je vojaška• oziroma pod vojaško disciplino in ima zunanja razpoznavna• znamenja vojaških ladij;

• 13. sestav tujih vojaških ladij je več tujih vojaških ladij, ki• plovejo skupaj pod poveljstvom enega vojaškega častnika;• 14. ladja v gradnji je stvar od trenutka položitve gredlja• ali podobnega gradbenega postopka, do vpisa v ladijski• register;• 15. čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov;• 16. ribiški čoln je čoln, ki je namenjen in opremljen za• ribolov ali lov drugih živih bitij v morju in na morskem dnu;• 17. mednarodno potovanje je potovanje iz slovenskega• pristanišča v tuje pristanišče in obratno;• 18. ladjar je oseba, ki je kot posestnik ladje nosilec• plovbnega podjema; dokler se ne dokaže nasprotno, se• šteje, da je ladjar oseba, za katero je v register ladij vpisano,• da je lastnik;• 19. SDR (special drawing right, posebna pravica črpanja)• je obračunska enota, kot jo je definiral Mednarodni• denarni sklad;

• 20. potnik je vsaka oseba na ladji ali čolnu, razen otrok,• ki so stari manj kot eno leto, oseb, zaposlenih na ladji, v katerikoli• lastnosti in družinskih članov posadke;• 21. jahta je ladja, ki se v negospodarske namene uporablja• za razvedrilo, šport ali rekreacijo;• 22. ladja v razpremi je trgovska ladja, ki več kakor• 30 dni ne opravlja gospodarskih dejavnosti iz ekonomskih• razlogov ali zaradi svoje nesposobnosti za plovbo;• 23. olje je vsako obstojno olje, posebno surova nafta,• težko dizelsko olje in olje za mazanje, ne glede na to, ali se• prevažajo na ladji kot tovor ali kot gorivo za pogon;• 24. dolžina ladje je največja dolžina ladje, brez pritiklin;• 25. akvatorij je vodni prostor, ki služi pristanišču;

• 26. ro-ro je plovilo s posebnimi prostori za vozila;• 27. hitro potniško plovilo je plovilo, ki ima posebne

tehnične lastnosti, zaradi katerih doseže visoke hitrosti.• Določbe tega zakona, ki se uporabljajo za javne ladje,• veljajo tudi za čolne, ki se uporabljajo za upravne namene.• Določbe tega zakona, ki veljajo za ladje, se uporabljajo• tudi za čolne, če tako določajo mednarodne konvencije in• predpisi Evropske unije.• Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih• direktiv Evropske unije:

• – Direktiva Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o• skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene• za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe• pomorskih uprav, s spremembami;• – Direktiva Sveta 95/21/ES z dne 19. junija 1995 o• uveljavitvi mednarodnih standardov za varnost ladij, preprečevanje• onesnaževanja ter pogoje za življenje in delo• na ladjah, ki uporabljajo pristanišča Skupnosti in plujejo v• vodah v pristojnosti držav članic (pomorska inšpekcija), s• spremembami;• – Direktiva Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o• pomorski opremi, s spremembami;• – Direktiva Sveta 97/70/ES z dne 11. decembra 1997• o vzpostavitvi usklajenega varnostnega režima za ribiška• plovila dolžine 24 metrov in več, s spremembami;

• – Direktiva Sveta 98/18/ES z dne 17. marca 1998 o• varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje, s spremembami;• – Direktiva Sveta 98/41/ES z dne 18. junija 1998 o registraciji• oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča• držav članic Skupnosti ali iz njih, s spremembami;• – Direktiva Sveta 1999/35/ES z dne 29. aprila 1999 o• sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov• z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili, s• spremembami;• – Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta• z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in• postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz• razsutega tovora;• – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/6/ES• z dne 18. februarja 2002 o formalnostih poročanja za ladje, ki• priplujejo v pristanišča držav članic Skupnosti in/ali izplujejo• iz njih, s spremembami;

• – Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta• z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja• in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive• Sveta 93/75/EGS, s spremembami;• – Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta• z dne 14. aprila 2003 o posebnih zahtevah glede stabilnosti• ro-ro potniških ladij, s spremembami in• – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES• z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in• uvedbi kazni za kršitve.

II. poglavje – SUVERENOST REPUBLIKE SLOVENIJE4. člen

• Suverenost Republike Slovenije na morju se razteza• prek njenega kopnega območja in njenih notranjih morskih• voda na teritorialno morje Republike Slovenije, na zračni• prostor nad njim, kakor tudi na morsko dno in podzemlje• tega morja.• Republika Slovenija lahko izvršuje svoje suverene pravice,• jurisdikcijo in nadzor nad morsko površino, morskim• vodnim stebrom, morskim dnom in morskim podzemljem• onkraj meja državne suverenosti v skladu z mednarodnim• pravom.• Republika Slovenija skrbi za varstvo svojih notranjih• morskih voda in teritorialnega morja pred onesnaženjem ter• ohranja in pospešuje izboljšanje morskega okolja.

5. člen

• Notranje morske vode Republike Slovenije obsegajo vsa pristanišča, zalive ter sidrišče koprskega pristanišča, ki ga omejuje poldnevnik 13° 40' vzhodno in vzporednik

• 45° 35' severno.

6. člen

• Tuja trgovska ladja in tuja potniška ladja, sme vpluti v• notranje morske vode Republike Slovenije zaradi vplovitve v• pristanišče Republike Slovenije, namenjeno za mednarodni• pomorski promet, tuja ladja, namenjena za šport in razvedrilo• ali čoln pa tudi v druga pristanišča v skladu s predpisi, ki• urejajo pomorsko plovbo.• Tuja trgovska ladja sme pluti po notranjih morskih vodah• zaradi vplovitve v pristanišče oziroma izplovitve iz pristanišča• ter plovbe med pristanišči, odprtimi za mednarodni pomorski• promet, po najkrajši običajni poti.• Minister, pristojen za pomorstvo (v nadaljevanju: minister),• določi za ladje iz prejšnjega odstavka drug način plovbe• po notranjih morskih vodah, če to zahtevajo interesi obrambe• države ali varnost plovbe.

7. člen

• Prevoz blaga in potnikov iz enega slovenskega pristanišča v drugega (kabotažo) opravljajo domače osebe prosto, tuje osebe pa pod pogojem vzajemnosti.

8. člen

• Tuji vojaški ladji, tuji javni ladji, tuji jedrski ladji, tuji ribiški ladji in tuji znanstveno raziskovalni ladji je prepovedan prehod skozi notranje morske vode Republike Slovenije.

• Tuja vojaška ladja, tuja javna ladja, tuja vojaška jedrska ladja, tuja vojaška ladja z jedrskim orožjem, tuja ribiška ladja oziroma tuja znanstvenoraziskovalna ladja sme vpluti v notranje morske vode Republike Slovenije z namenom, da se tu mudi, če dobi za to prej dovoljenje, ki ga izda:

• 1. za tujo vojaško ladjo, tujo vojaško jedrsko ladjo in• tujo vojaško ladjo z jedrskim orožjem – minister,

pristojen za obrambo;• 2. za tujo javno ladjo in tujo znanstvenoraziskovalno• ladjo – minister, pristojen za notranje zadeve;• 3. za tujo ribiško ladjo – minister, pristojen za ribolov.• Obisk oziroma muditev v notranjih morskih vodah

Republike Slovenije se ne sme dovoliti tuji vojaški ladji, ki s svojim obiskom ogroža varnost Republike Slovenije.

• Tuja znanstvenoraziskovalna ladja sme vpluti v notranje• morske vode Republike Slovenije zaradi vplovitve v• pristanišče Republike Slovenije, namenjeno za mednarodni• pomorski promet brez predhodnega dovoljenja iz 2. točke• drugega odstavka tega člena ob pogoju vzajemnosti ali če• gre za znanstvenoraziskovalno ladjo, ki plove pod zastavo• mednarodne organizacije, katere članica je Republika• Slovenija.

9. člen

• V notranje morske vode Republike Slovenije smejo• hkrati pripluti na obisk največ tri vojaške ladje iste državne• pripadnosti.• Obisk tuje vojaške ladje v notranjih morskih vodah Republike• Slovenije ne sme trajati dlje kot deset dni.• Slovensko pristanišče, namenjeno za obisk tuje vojaške• ladje ali sestava vojaških ladij, je pristanišče Koper, ki je namenjeno• za mednarodni javni promet.• Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena sme• Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v• posameznih primerih, če to zahtevajo posebni interesi Republike• Slovenije, dovoliti obisk tuje vojaške ladje, čeprav niso• izpolnjeni pogoji iz prejšnjih dveh odstavkov.• Med obiskom v notranjih morskih vodah Republike Slovenije• je lahko na tuji vojaški ladji vkrcana samo ladijska• posadka in tiste druge osebe, za katere je izdal soglasje• minister, pristojen za zunanje zadeve.

10. člen

• Vlada odpove muditev v slovenskih notranjih morskih vodah tuji vojaški ladji ali sestavu tujih vojaških ladij, če se ladja, njen čoln ali letalo oziroma njena posadka na kopnem

• ne ravna po določbah tega zakona in drugih predpisov Republike Slovenije, kot tudi v drugih opravičenih primerih.

11. člen

• Tuja ladja, ki se mora zaradi višje sile oziroma stiske na morju umakniti v notranje morske vode Republike Slovenije, mora o tem takoj obvestiti Upravo Republike Slovenije za

• pomorstvo ta pa organ za notranje zadeve, ki je pristojen za nadzor državne meje.

12. člen

• Domače in tuje fizične in pravne osebe smejo v notranjih• morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije• znanstveno raziskovati, proučevati, in meriti morje, morsko• dno ali njegovo podzemlje ali opravljati druge podvodne dejavnosti• samo na osnovi predhodnega dovoljenja, ki ga izda• minister ob soglasju ministra, pristojnega za notranje zadeve,• če za to obstoji interes Republike Slovenije.• Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo pristojnim• državnim organom posredovati podatke, ki so jih pridobile• na ta način.• Vlada predpiše pogoje glede varnosti ljudi in plovil ter• varstva okolja, ki se morajo upoštevati ob izdaji dovoljenja iz• prvega odstavka tega člena.

13. člen

• Teritorialno morje Republike Slovenije je morsko območje,• ki se razteza od temeljne črte v smeri odprtega morja• do njegove zunanje meje, dopustne po mednarodnem pravu• oziroma do mejne črte, določene z mednarodno pogodbo.• Temeljna črta je črta srednjega nivoja nizkih nižjih vod• ali ravna črta, ki zapira vhod v zaliv.• Pri določanju temeljne črte teritorialnega morja se kot• del obale štejejo tudi najbolj izpostavljene stalne pristaniške• zgradbe, ki so sestavni del pristaniškega sistema.• Zunanja meja teritorialnega morja je državna meja Republike• Slovenije na morju.• Pomorsko karto Republike Slovenije izda minister v• skladu z mednarodnimi standardi za pomorsko hidrografijo. (PZ-D)

14. člen

• Pod pogoji, ki so predpisani s tem zakonom in predpisi,• izdanimi na njegovi podlagi, imajo ladje vseh držav pravico• do neškodljivega prehoda skozi teritorialno morje Republike• Slovenije.• Neškodljiv prehod ladje pomeni plovbo skozi teritorialno• morje Republike Slovenije brez vplovitve v notranje morske• vode ali plovbo zaradi vplovitve v notranje morske vode• oziroma zaradi izplovitve iz teh voda na odprto morje, če ne• posega v red, mir ali varnost Republike Slovenije.• Neškodljiv prehod iz drugega odstavka tega člena mora• tuja ladja opraviti brez prekinitev in odlašanja.• Tuja ladja, ki izkoristi pravico do neškodljivega prehoda,• se sme ustaviti in zasidrati samo zaradi dogodkov, ki jih• zahteva redna plovba oziroma višja sila in stiska na morju ali• zaradi pomoči ljudem, ladjam ali letalom, ki so v nevarnosti• ali stiski.

15. člen

• Za neškodljiv prehod po prejšnjem členu se ne šteje• prehod tuje ladje skozi teritorialno morje Republike Slovenije,• kadar ta ladja opravlja kakšno izmed naslednjih dejavnosti:• 1. grožnjo s silo ali uporabo sile zoper suverenost, teritorialno• celovitost in z Ustavo Republike Slovenije določeno• pravno ureditev ali kakršnokoli drugo ravnanje, s katerim se• kršijo načela mednarodnega prava;• 2. kakršnokoli vajo ali urjenje z orožjem katerekoli vrste;• 3. kakršnokoli zbiranje obvestil ali podatkov, ki utegne• škodovati obrambi ali varnosti Republike Slovenije;• 4. kakršnokoli propagandno dejavnost, ki škoduje• obrambi ali varnosti Republike Slovenije;• 5. vzletanje z ladje, pristajanje ali sprejemanje kakršnegakoli• letala na ladjo;

• 6. lansiranje z ladje in spuščanje ali sprejemanje na• ladjo kakršnekoli vojaške naprave;• 7. vkrcanje ali izkrcanje tovora, denarja ali ljudi v nasprotju• s carinskimi, davčnimi, zdravstvenimi ali drugimi predpisi• Republike Slovenije ali predpisi o vstopu in muditvi tujcev• v Republiki Sloveniji;• 8. kakršnokoli dejavnost, ki onesnažuje morje ali okolje;• 9. kakršenkoli ribolov ali ulov rib in drugih morskih organizmov• v morju;• 10. kakršnokoli raziskovanje, proučevanje ali merjenje;• 11. kakršnokoli dejavnost zaradi neupravičenega in nedovoljenega• vključevanja v katerikoli komunikacijski sistem• ali kakšen drug sistem ali naprave Republike Slovenije;• 12. kakršnokoli drugo dejavnost, ki ni v neposredni zvezi• s prehodom.

16. člen

• Kadar je tuja ladja v teritorialnem morju Republike Slovenije,• mora izobesiti zastavo državne pripadnosti, v notranjih• morskih vodah pa tudi zastavo Republike Slovenije.• Tuja ladja v razpremi se sme muditi v notranjih morskih• vodah ali v teritorialnem morju Republike Slovenije pod pogoji,• ki jih glede stanja ladje, pozicije in časa določi za vsak• posamezen primer vlada.• Ladja, ki ne zaprosi za dovoljenje za razpremo ali ne• spoštuje pogojev, ki jih določi vlada, mora na zahtevo in• pod pogoji Uprave Republike Slovenije za pomorstvo izpluti• iz notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike• Slovenije. Če tega ne stori, jo lahko vlada proda na javni• dražbi ali na drug najprimernejši način, kupnino pa po odbitju• stroškov prodaje ladje položi za račun ladjarja pri pristojnem• sodišču.

17. člen

• Tuji ribiški ladji je med prehodom skozi teritorialno morje• Republike Slovenije prepovedan vsak ribolov ali ulov rib in• drugih morskih organizmov v morju in na morskem dnu.• Tuja ribiška ladja iz prejšnjega odstavka mora imeti vidne• oznake ribiške ladje in mora pluti skozi teritorialno morje• Republike Slovenije po najkrajši poti s hitrostjo, ki ni manjša• od ekonomske, brez zaustavljanja ali sidranja, razen če je to• nujno zaradi višje sile oziroma stiske na morju.• Prvi in drugi odstavek tega člena se ne nanašata na• ribiško ladjo, ki ima dovoljenje za ribolov v teritorialnem• morju Republike Slovenije, dokler je v območju, v katerem• je ribolov dovoljen.• Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za tuje ribiške• čolne.

18. člen

• Tuje vojaške ladje, tuji tankerji, tuje jedrske ladje in• druge tuje ladje, ki prevažajo jedrske ali druge nevarne ali• škodljive snovi, morajo pri neškodljivem prehodu skozi teritorialno• morje Republike Slovenije uporabljati plovno pot,• določeno s posebnim predpisom za te vrste ladij ali sisteme• ločene plovbe na območju, kjer so ti sistemi določeni in• predpisani ter izpolnjevati druge predpisane pogoje, ki se• nanašajo na varnost plovbe, preprečevanje trčenja na morju• in varstvo morskega okolja pred onesnaženjem.• Država tuje vojaške ladje mora o namenu neškodljivega• prehoda svoje vojaške ladje skozi teritorialno morje• Republike Slovenije obvestiti po diplomatski poti ministrstvo,• pristojno za zunanje zadeve najmanj 24 ur pred vplovitvijo v• teritorialno morje Republike Slovenije.

19. člen

• Tuja podmornica in druga tuja podvodna plovila morajo med prehodom skozi teritorialno morje Republike Slovenije

• pluti na morski površini in imeti izobešeno zastavo svoje države.

20. člen

• Minister, pristojen za obrambo, lahko s soglasjem ministra, pristojnega za notranje zadeve, in ministrom določi kot nujen varnostni ukrep cono v teritorialnem morju Republike Slovenije, skozi katero je prehod tujih ladij začasno ustavljen ali omejen.

• Akt o mejah cone iz prvega odstavka tega člena s potrebnimi podatki se objavi v obvestilih za pomorščake, ki jih izda pomorski organ pristojen za Sredozemlje.

21. člen

• Če se tuja vojaška ali tuja javna ladja ne ravna po določbah 15. do 20. člena tega zakona o neškodljivem prehodu ter ne upošteva poziva, ki ji je bil dan, naj se ravna po teh predpisih, pooblaščeni organi za nadzor državne meje

• od nje zahtevajo, naj nemudoma zapusti teritorialno morje Republike Slovenije.

22. člen

• Tuja ladja se preganja, če pristojni organ utemeljeno • sumi, da je ladja, njen čoln ali čoln, ki dela skupaj z njo, kršil• ta zakon ali druge slovenske predpise.• Pregon tuje ladje se sme začeti samo, če se ladja, njen• čoln ali čoln, ki dela skupaj z njo, nahaja v notranjih morskih• vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije in če se ne• ustavi, ko ji je z razdalje, ki omogoča sprejem poziva, dan za• to optični ali zvočni poziv.• Pregon tuje ladje se sme nadaljevati po splošno priznanih• pravilih mednarodnega prava, če ni bil prekinjen, vse• dokler ladja ne vplove v teritorialno morje svoje ali katere druge• države. Preganjati jo smejo samo ladje ali letala organa,• pooblaščenega za nadzor državne meje. Za začetek pregona• ni nujno, da je ladja ali letalo, ki preganja, v teritorialnem• morju Republike Slovenije.• Tuja ladja, zajeta pri pregonu, se izroči pristojnemu• organu v najbližjem pristanišču Republike Slovenije.

23. člen

• Nadzor nad izvajanjem določb tega poglavja opravlja policija.

• Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega• zakonika – PZ-A (Uradni list RS, št. 21/02) vsebuje naslednjo• končno določbo:• 2. člen• Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem• listu Republike Slovenije.• Zakon o dopolnitvah Pomorskega zakonika – PZ-B• (Uradni list RS, št. 2/04) vsebuje naslednjo končno določbo:• 3. člen• Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem• listu Republike Slovenije.• Zakon o spremembah in dopolnitvah Pomorskega• zakonika – PZ-C (Uradni list RS, št. 49/06) vsebuje naslednjo• končno določbo:• 96. člen• Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem• listu Republike Slovenije.