SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneriIzleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

27 april 2012 godinaGodina V, broj 45

PENZIONER

"Prvi maj” - Me|unarodniot den na trudot sepraznuva vo celiot svet. So odminuvawe na godi-nite i praznuvaweto s¢ pove}e preminuva voodbele`uvawe. Se podzaboravi na udarni~kitepostigawa, na ordenite i odlikuvawata bidej}idenes, za `al, rabotata zna~i samo zbogatuvawei profit. Nema entuzijazam za slavewe, nemais~ekuvawe na pofalba ili odlikuvawe. Zatoame|u nas, kaj postarite generacii, so nostalgijase budat se}avawata na proslavite od predpove}e godini. Na vremiwata koga so vozbuda iradost se is~ekuva{e ovoj golem praznik na tru-dot, na rabotnikot, na rabotnite rezultati, naraspeanite utra koga s¢ be{e crveno od cve}iwa

i od znamiwa. Se slave{e postignatoto, izgrade-noto. Se slave{e rabotata koja na ~ovekot mu godava dostoinstvoto i nezavisnosta. Rabotatakoja e temel na napredokot na ~ove{tvoto. Predpove}e godini be{e ~est da si udarnik na trudot.Onie koi gi dobile ovie ordeni i odlikuvawaznaat kolku zadovolstvo, radost i sre}a im jaispolnuvale du{ata. Tie bea svoevidni heroi.

Se slave{e "Prvi maj” so semejstvoto, prijate-lite, drugarite, se slave{e vo priroda so pesnai ora, se slave{e sve~eno i nezaboravno, so mis-lata i so soznanieto deka vredniot i trudo-qubiviot e po~ituvan sekoga{ i od site bez raz-lika na vera i rasa.

No, vremiwata se menuvaat, kako {to se menu-va i s¢ vo `ivotot. Se}avawata se beleg na mi-natoto, a soni{tata se vizija na idninata.Nesporno e deka i denes “Prvi maj” e golem me|u-naroden praznik, praznik na trudot, den na rabo-tata, den na postignatoto. I denes "Prvi maj” eden na rezultati, simbol na ostvarenoto, zami-slenoto, planiranoto. No, denes "udarnicite” natrudot imaat podrugi, poinakvi imiwa. Denes toase uspe{ni menaxeri, biznismeni, inovatori,doktori na nauki, lu|e koi uspeale sami i so sop-stven trud postignale ne{to... I denes “Prvi maj”se slavi so ubava misla za podobra idnina, zapodobar `ivot, za pogolemi rabotni rezultati.Na~inot na slavewe ne e ist, no `elbata za uspehvo ona {to se raboti, {to se gradi i {to se soz-dava e ist i sekoga{ }e bide ist.

Ista e i `elbata i potrebata za dru`ewe, zaveselba so pesna i ora, za izlet so bliskite vopriroda... iako mnogumina se nevraboteni ibaraat vrabotuvawe ili go izgubile rabotnotomesto. Verojatno mnogumina mislat deka na pen-zionerite ni e najlesno. No, ne treba da se zabo-ravi deka na mnogumina od nas na ple}ite pokrajgodinite ni te`at i problemite na na{ite decai vnuci, za{to koga tie se sre}ni i zadovolnipenzionerskite denovi se u{te poubavi. [to seodnesuva do praznikot "Prvi maj” toj i ponatamu}e se odbele`uva i }e se slavi, no toa }e semenuva kako {to se menuva se vo `ivotot. Vo~est na praznikot na{a najgolema `elba e da imamir i da ima rabota za site bidej}i toa e garan-cija i uslov za podobar `ivot na penzionerite ina site stari lu|e, nekoga{ni trudbenici iaktivni rabotnici.

Zatoa, neka ni e ~estit praznikot na site!Kalina S. Andonova

Neka ni e ~estit praznikot

Vo momentov vo Makedonija ima okolu280 000 penzioneri organizirani vo~etiri Sojuzi. Samo vo Sojuzot nazdru`enija na penzioneri na Makedonija~lenuvaat 248 000 penzioneri organiziranivo 55 zdru`enija niz cela Makedonija. Ovaapopulacija od tretata `ivotna doba posedu-va ogromno stru~no i `ivotno iskustvo, nopretstavuva i ekonomsko-op{testven ~ini-tel vo dr`avata koj e vgraden vo site seg-menti na dr`avata i koj i den denes izdr`u-va golem broj semejstva od pove}e generacii.

Zaradi seto ova penzionerite pretstavu-vaat del od naselenieto vo Makedonija nakoe treba da mu bide ozakoneto i mestoto iulogata vo dr`avata, a ne da bide tretira-no pod postojniot Zakon za zdru`enija ifondacii vo koi ~lenuvaat na primer dese-

tina ~lenovi so ist interes ili hobi!Zaradi uka`anata potreba i neminovnost

od donesuvawe poseben Zakon za penzioner-skoto organizirawe vo Makedonija, denovi-ve Pravno-ekonomskiot forum na SZPModr`a pro{irena sednica na koja prisus-tvuvaa i pretsedatelot na SZPM DragiArgirovski, potpredsedatelot na Sobrani-eto Besnik Pocesta, potpredsedatelot naIO m-r Metodija To{evski, sekretarot naIO Stanka Trajkova, kako i m-r Ilija Ada-moski, Milorad Ristovski, m-r Tome Zim-bakov, Nikola Nikoloski i drugi doka`anipoznava~i na ovaa problematika. Na sedni-cata be{e razgledan i utvrden inicijativ-

niot tekst na posebeniot Zakon za penzis-koto organizirawe vo Makedonija podgotveni izraboten od rabotna grupa sostavena odistaknati pravnici vo Sojuzot. Inicijati-vata za donesuvawe vakov zakon na~elno

be{e poddr`ana i od ministerot zatrud i socijalna politika koj vo ram-kite na dobrata i plodna sorabotkaneodamna go poseti Sojuzot.

So sednicata rakovode{e StamenFilipov, a vovedno izlagawe ima{eStanka Trajkova, osnoven nositel narabotnata verzija na Zakonot. Vo dis-

kusijata u~estvuvaa m-r Ilija Adamoski,Besnik Pocesta, Milorad Ristovski, m-rTome Zimbakov, Nikola Nikoloski, RistoFrangov i drugi, kako i pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski koj u{te edna{ japotencira{e va`nosta i neophodnosta oddonesuvawe na vakov zakon. Na sednicatabea dadeni mnogu konstruktivni zabele{kire~isi od site diskutanti, doka`ani stru~-waci vo oblasta na pravoto i menaxira-weto. Site predlozi i zabele{ki se vnese-ni vo inicijativniot nacrt na zakon koj po-toa ode{e na javna rasprava vo site 55zdru`enija na penzioneri vo zemjata, a seproiznesoa po nego i iskusni i stru~ni kad-

ri od oblasta na pravoto, zakonodavstvoto,penziskoto osiguruvawe, zdravstvenata isocijalnata za{tita i drugi. Se o~ekuvanabrgu inicijativniot predlog za noviot za-kon da bide dostaven do Ministerstvoto za

trud i socijalna politika so {to }e zapo~-ne i voobi~aenata zakonskata procedura.

Na sednicata na Pravno-ekonomskiot fo-rum, vo koj ~lenuvaat penzioneri so respek-tabilen op{testven i stru~en rejting, be{ezaklu~eno deka opravdanosta od donesu-vaweto vakov zakon }e ja uva`at site insti-tucii vo Makedonija i deka vakov zakon }ebide donesen, poa|aj}i od faktot deka ovaapopulacija od okolu 300 000 penzioneri sokoi se nerazdvojno povrzani okolu miliongra|ani preku nivnite semejstva, kako i in-stitucii koi se gri`at za nea, toa i go zas-lu`uva.

Penzionerite i starite lu|e mora i trebada go dobijat dostoinstveniot tretman voop{testvoto, toa e vo soglasnost so zalo`-bite na Evropskata unija, kako i so Nacio-nalnata strategija za stari lica 2011 - 2020godina na Republika Makedonija i Nacio-nalnta strategija za sorabotka na Vladataso gra|anskiot sektor.

K.S.Andonova

Mestoto i ulogata na penzionerite treba da bide regulirano so poseben Zakon

VO OVOJ BROJ...

VISOKI POETSKIDOSTRELI

LUSTRACIJAZA

POLTRONITE

str. 5

str. 4

ZABAVA

INFO

TRIBINA

OT^ETNISEDNICI

str. 10

NAGRADATA ZA @IVOTNO DELO - VO VISTINSKI RACE!

str. 15

RREGULLORET EDHE NË GJUHËNSHQIPE

str. 2

PRIDONES KONREGIONALNATA I GLOBALNATA BEZBEDNOST

str. 8 i 9

ODBELE@AN VERSKIOT PRAZNIK"TOMINA NEDELA#

str. 16

str. 12

str. 14

PE[A^EWETOGO PRODOL@UVA@IVOTOT str. 13

str. 7

1viMajDen na trudot

SORABOTKA PENZIONER plus april 20122

Vo presret na Veligdenskitepraznici, Zdru`enieto napenzioneri od Probi{tip vosorabotka so Op{tinskata organi-zacija na Crveniot krst od Probi{-tip podelija pedeset humanitarnipaketi so obleka na penzionerite odruralnite sredini vo op{tinata.

Sorabotkata so grupa holandskituristi zapo~na slu~ajno pred ne-

kolku godini na eden od koncertitena KUD "Veseli penzioneri” pri ZPProbi{tip. Voodu{eveni od na{iotfolklor, od tradiciite, specifi~-noto peewe, karakteristikata naigraweto i bogatiot kolor na nosii,kako i milozvu~nite tonovi naizvornite instrumenti, tie vetijadeka povtorno }e dojdat vo Probi{-tip. Taka i se slu~i. Ne edna{, tukuvo pove}e navrati go posetija ZPProbi{tip, so vnimanie gi sledeanastapite na "Veseli penzioneri”, japro{etaa Makedonija i sekoga{ }ere~ea deka ova kulturno umetni~kodru{tvo izgradi most na prijatel-stvo me|u dvata narodi.

So ~estite poseti na na{itecrkvi, manastiri i drugi ubavini, gozapoznaa i mentalitetot na make-doncite za koi velat deka se najgos-toprimliv narod {to gi zapoznaledosega. Osoznavaj}i ja socijalnatakarta na Makedonija, a posebno naOp{tina Probi{tip, se dogovorileda formiraat humanitarna fonda-cija koja ja naslovile "Pomo{ za Ma-kedonija”. Potoa vospostavija kon-takt so Crven krst na Probi{tip iottoga{ vo nekolku navrati donira-at pomo{ za socijalno zagrozenitegra|ani vo op{tinata kako i medi-cinska oprema za Zdravstveniotdom vo Probi{tip. Na ovoj na~in sesozdade humanitaren trijagolnikpomegu Holandija - Crven krst odProbi{tip i ZP Probi{tip.

Denovive vo poseta na Op{tin-skata organizacija na Crven krst odProbi{tip prestojuvaa prestavnicina fondacijata "Pomo{ za Makedo-nija” od Holandija, pri {to se inte-resiraa za funkcioniraweto naCrveniot krst i za sorabotkata soZdru`enieto na penzioneri vo Pro-bi{tip. Na sredbata im be{e pri-ka`ana video prezentacija na delod zaedni~kite aktivnosti na Cr-veniot krst i Zdru`enieto na penzi-oneri. Holanganite bea premnogu za-dovolni i vetija deka i ponatamu }eprodol`i da raboti fondacijata. Vorazgovorot so edna od humanitarkite,g-|a Jesika Gotenbos, ni be{e re~enodeka tie premnogu ja zasakale Make-donija za {to govori i faktot {to japosetuvaat nekolku pati vo godinata.

Vo tekot na maj ja o~ekuvame naja-venata poseta na manastirot SvetiGavril Lesnovski pri {to na holan-|anite koi }e gi ima vo pogolem broj,}e im bide prezentiran i del od bo-gatiot makedonski folklor.

M.Zdravkovska

Pedeset humanitarni paketi za penzionerite za Veligden

Od prijatelstvo do sorabotka

So cel da se utvrdat vzaemni-te odnosi pri implementa-cija na strategijata "Gri`aza stari lica - treta `ivotnadoba”, Zdru`enieto na penzio-neri - Veles, vo sorabotka soop{tinite: Veles, Gradsko i^a{ka, Op{tinskata organiza-cija na Crven krst, Me|uop{-tinskiot centar za socijalniraboti, Javnata zdravstvenaustanova Op{ta bolnica, Fon-dot za penzisko i invalidskoosiguruvawe i Fondot za zdra-vstveno osiguruvawe od Veles,potpi{aa Memorandum za sora-botka pri implementacija nastrategijata "Gri`a za starilica - treta `ivotna doba2012“.

Op{to e poznato deka starosta enerazdelen del od `ivotniot pro-ces - vo koj ima ra|awe, rastewe irazmno`uvawe, isto taka ima istareewe i smrt. Penzioneritekoi spa|aat vo stari lica razli~-no se ~uvstvuvaat i izgledaat. Votekot na `ivotot potrebno e da sebide aktiven, ne samo so fizi~ka,tuku i so mentalna anga`iranost.Socijalnata sostojba, dru`ewetoso najbliskite, prijatelite setotoa e lek protiv osamenosta koja enajgolem pri~initel za depresiv-nost, a taa pak, e pottiknuva~ narazni bolesti koi pridonesuvaatza pokus `ivot. Bolesta go zabrzu-va procesot na stareeweto i smrt-ta.

Za sre}a, mnogu stari lica osta-nuvaat aktivni i so dobra memori-ja cel `ivot. So toa tie uspe{no giizvr{uvaat svoite doma{niobvrski, vospitno deluvaat kajmladite pokolenija vo semejstvata`iveej}i trite generacii zaednoili edni so drugi. Starite lica,

od tie pogledi, od strana na niv-nite semejstva se mnogu po~ituva-ni i sakani.

Za starite lica nema pote{kozlo i pote{ka situacija od ~uv-stvoto deka se beskorisni i nesa-kani vo semejstvoto kako i od ~uv-stvoto deka se tovar za op{tes-tvoto. Stariot ~ovek ima potrebaod bliskite i humanite i toga{koga e zdrav, bidej}i negovite fi-zi~ki sposobnosti se ograni~eni,toj ima potreba od pomo{ od drugilica. I zatoa, bez razlika na eko-nomskata sostojba, humanosta i so-cijalnata gri`a ne smee da se za-postavat, osobeno kaj osamenite -napu{tenite i stari lica bez pen-zija ili kakva bilo materijalnapomo{.

Tamu kade {to ne "}e dosegne”rakata na dr`avata, treba da sta-sa humanosta na site vo op{tes-tvoto: od najvozrasnite, pred se,zdravite penzioneri, pa se do naj-mladite - ~lenovi na podmlado-cite na Crveniot krst, mladi vo-lonteri vklu~eni vo akcii za na-bavka na prehranbeni artikli,snabduvawe so voda za piewe vo

ruralnite naselbi kade {to nemavodovodi, odr`uvawe li~na higi-ena, posebno kaj lica vo dlaboka

starost, sami, bolni, izne-mo{teni i osameni.

Zaradi odr`uvawe naorganizmot vo dobra kondi-cija golema uloga igraat raz-li~nite sportski aktivnos-ti, dostapni za postaritelica, raznite ekskurzii, za-bavni manifestacii, pikni-ci i sli~no koi pak redovnose praktikuvaat pri Zdru`e-nieto na penzioneri.

I da ne zaboravime dekasekoe staro lice ima pravona osnovnite ~ovekovi prava:hrana i voda za piewe, smes-tuvawe, ~ista obleka, osigu-

ruvawe i zdravstvena za{tita.Pri razgovorot so pretsedate-

lot na Zdru`enieto na penzioneriod Veles, Qubomir Georgiev, nibe{e posebno istaknata celta napotpi{uvaweto na ovoj memoran-dum: "Na starite lica im e potreb-na zaedni~ka smea. Starosta nebara miruvawe i izoliranost.Postojanata komunikacija so nivovozmo`uva da sfatat deka ne sezaboraveni. Tie treba da se dvi-`at, da se {etaat vo priroda, dase zabavuvaat so aktivnosti i daim se ovozmo`i da se ~uvstvuvaatubavo i bezgri`no. Zatoa mislamdeka implementacijata na strate-gijata "Gri`a za stari lica - tre-ta `ivotna doba” }e gi opravda na-{ite o~ekuvawa”.

Za dostoinstven `ivot vo sta-rosta treba da se pogri`at site,celoto op{testvo. Samo taka }e seiska`e humanosta i ~ove~koto vosite nas.

Nada Aleksoska

Zdru`enieto na penzioneri od Veles potpi{a

Memorandum - gri`a za stari lica

Vo organizacija na Zdru`eni-eto na veteranite i rezer-vistite od odbranata i bez-bednostta na Republika Makedo-

nija, a pod pokrovitelstvo na Mi-nisterstvoto za odbrana i Gene-ral{tabot na Armijata na Repub-lika Makedonija, na 23 april 2012godina vo Domot na ARM be{e orga-nizirana Me|unarodna nau~no-stru~na konferencija za ulogatana aktivniot i rezervniot sostavna vooru`enite sili vo poddr{ka-ta na nivnite misii i zada~i vo

regionalnata i globalna bezbe-dosna sredina.

Konferencijata ja otvori pret-sedatelot na Zdru`enieto na ve-teranite i rezervistite od odbra-nata i bezbednostta na RepublikaMakedonija, generalot vo pen-zijaIlija Nikolovski, a na konfe-

rencijata prisutvuvaa: pretseda-telot na Republika Makedonija\orge Ivanov, ministerot zaodbrana Fatmir Besimi, na~alni-kot na General{tabot na ARM Go-ran~o Koteski, pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski, kako ipretstavnici od sosednite zemji,voeni stru~waci, profesori,analiti~ari i poznava~i na od-branbenite i bezbednosnite sis-temi i u~esnici vo realizacijatana obemnata programa na ovoj me-|unaroden sobir.

Vo obra}awata na Pretsedate-lot na RM, na Ministerot za od-

brana i Na~alnikot na G[ na ARM,be{e iska`ano zna~eweto na Kon-ferencijata od aspekt na doka`u-vawe na podgotvenosta na aktivni-ot i rezervniot sostav na na{itevooru`eni sili vo misii za regio-nalna i globalna bezbednost, kakoi vo ispolnuvaweto na standardi-te za priem na Republika Makedo-nija vo NATO i Evropskata unija.

Konferencijata zavr{i so pre-zentirawe na zna~ajni nau~ni istru~ni sogleduvawa i razmena naiskustva za dograduvawe, unapre-duvawe i jaknewe na sitemite koipridonesuvaat vo misiite na me|u-narodnite sili za regionalna iglobalna bezbednost. M.D.

Zdru`enie na veteranite i rezervistite na RM

Pridones kon regionalnatai globalnata bezbednost

Na 03.04.2012 godina sobranija-ta na zdru`enijata na pen-zionerite "Kisela Voda” "So-lidarnost - Aerodrom” - Skopje,odr`aa zaedni~ka sve~ena sednicapo povod odbele`uvaweto na ednagodina od izdvojuvaweto na zdru-`enieto na penzioneri "Solidar-nost - Aerodrom” - Skopje od Zdru-`enieto na penzioneri "Kisela Vo-da# - Skopje. Na sednicata na dvetesobranija za tekot na postapkata zapodelbata i potrebata za zbratimu-vawe govorea pretsedatelot naIzvr{niot odbor na Zdru`enietona penzioneri "Solidarnost - Ae-rodrom# - Skopje Dimitrija Bogatinoski i pretseda-telot na IO na Zdru`enieto na penzioneri "Kisela Vo-da# Blagoja Arsi}. I dvajcata govornici so osobeno za-dovolstvo ja opravdaa potrebata i podelbata soglasnoZakonot za zdru`enija i fondacii po~ituvaj}i gi odlu-kite na Sobranieto i Izvr{niot odbor na ZP "KiselaVoda# koi bea prifateni bez nikakvi zabele{ki. Po ovaizlagawe pretsedatelite na dvete sobranija, za ZP

"Solidarnost - Aerodrom# StamenFilipov, a za ZP "Kisela Voda# -Skopje Done Todorovski, pot-pi{aa Spogodba za zbratimuvawe.Po potpi{uvaweto na spogodbataza zbratimuvawe pretsedatelot naSojuzot na zdru`enijata na pen-zionerite na Makedonija, DragiArgirovski gi pozdravi ~leno-vite na sobranijata i gostite i sopofalni zborovi go akcentira{ezbratimuvaweto na dvete zdru`e-nija. Programski organiziranatasorabotka pome|u zdru`enijata napenzioneri vo Makedonija e dol-gogodi{na praktika. Kako takva

najmasovna e vo sportot i folklornite revii. Sepak sotoa ne se iscrpuvaat site oblici, mo`nosti i potrebiza sorabotka. Zdru`enijata praktikuvaat i sorabotkana pove}e poliwa preku posebni programi. Takovprimer pretstavuva i ovaa Spogodba so naglaska zao~ekuvawata taa da pridonese za povisoki dostignu-vawa za zaedni~ki vrednosti vo penzionerskoto orga-nizirawe. I. Gligorov

Zbratimuvawe pome|u ZP "Kisela Voda#i "Solidarnost - Aerodrom# Skopje

S P O G O D B Aza zbratimuvawe na Zdru`enieto na penzioneri "Solidarnost - Aerodrom#- Skopje i Zdru`enieto na pen-

zioneri ,,Kisela Voda# - Skopje ^len 1

Zdru`enieto na penzioneri "Solidarnost-Aerodrom# - Skopje i Zdru`enieto na penzioneri ,,Kisela Voda#- Skopje }e sorabotuvaat zaradi {to se zbratimuvaat so toa celite i zada~ite da se ostvaruvaat preku :

- Prezemawe i razvivawe raboti i aktivnosti za organizirano ostvaruvawe na pravata na ~lenovite-koris-nici na penzija utvrdeni so Zakon, Statutot i drugi op{ti akti na Zdru`enieto.

- Pokrenuvawe pra{awa i inicijativi pred nadle`nite organi i organizacii za razgleduvawe irazre{uvawe na pra{awa i problemi od po{iroko zna~ewe, a {to e vo interes na korisnicite na penzija.

- Organizirawe na kulturno-zabaven `ivot, odmor, sport i rekreacija.- Prezemawe i ostvaruvawe raboti i aktivnosti od humanitaren karakter so vklu~uvawe na humanitarni

akcii na odredeni humanitarni organizacii i drugi raboti od interes na korisnicite na penzija.- Ostvaruvawe na drugi celi i zada~i za zdru`enijata.

^len 2Ovaa Spogodba stapuva vo sila vedna{.

ZP "Solidarnost - Aerodrom# - Skopje ZP ,,Kisela Voda,, - Skopje Pretsedatel na Sobranie Pretsedatel na Sobranie

Stamen Filipov Done Todorovski

REKLAMIPENZIONER plus april 2012 3

INFO PENZIONER plus april 20124

Zaedni~kiot proekt "Malo vni-manie - golem ~in kon staritelica”, koj be{e osmislen i iz-raboten minatata godina od ZP Ku-manovo i Op{tinskata organizacijana Crveniot krst, }e po~ne naskoroda se implementira. Otkako proek-tot be{e prifaten i usvoen od Iz-vr{niot odbor na Zdru`enieto, sepristapi kon obuka na prijavenitepenzioneri - humanitarci, odnosnovolonteri za gri`a na stari lica vodoma{ni uslovi.

Na predavawata prisustvuvaa vo-lonteri od dvete organizacii, {tobe{e zabele`ano kako me|ugenera-ciska sorabotka. Profesorkata odFilozofskiot fakultet Sun~icaDimitrijoska i koordinatorot zasocijalni programi pri Centralatana Crveniot krst na Makedonija,Qupka Petkovska, vlo`ija golem

trud da prika`at so zborovi i prekuve`bi se ona {to mo`e da im pomog-ne na tie osameni, iznemo{teni istari lica. Najbitno, humanitarcitenau~ija pri posetata na starite koio~ekuvaat pomo{, da gi ostavat svo-ite gri`i zad sebe i so nasmevka,dobar zbor i razbirawe da go pomi-nat vremeto so osamenite, napu{te-nite i bolnite.

Posetite }e se sproveduvaatedna{ nedelno od aktivisti na dve-te organizacii.

Kumanovskoto zdru`enie na pen-zioneri so ovoj proekt na najdobarna~in }e se vklu~i i }e dade prido-nes kon odbeleuvaweto na 2012 go-dina, koja EU ja proglasi kako godi-na za aktivno stareewe i me|ugene-raciska sorabotka i solidarnost.

Primarius d-r Vasil An~evski

ZP Kumanovo

Malo vnimanie - golem ~in

Od pred dve-tri godini stanapraktika Izvr{niot odbor naZP Ohrid i Debrca povremeno,edna do dve sednici da odr`uva i vopogolemite ruralni naselbi vo pro-{iren sostav i so pretstavnici naogranocite od pobliskite naselbi.

Po sednicite vo Skrebatno, Zavoji Bel~i{ta, na 21 april ovoj mesec,

vakva sednica se odr`a vo Manasti-rot "Sveta Petka” kaj Velgo{ti, anaskoro }e ima sednica i vo Pe{ta-ni i vo nekoi drugi sredini. Celtana odr`uvaweto na sednicite naIzvr{niot odbor vo ruralnite sre-dini e penzionerite od pobliskitenaselbi od rakovodstvoto da se za-poznaat so site tekovni i idni ak-tivnosti na organite i telata nazdru`enieto.

Sednicata na Izvr{niot odborbe{e vo pro{iren sostav. Izve{tajza rabotata i za finansiskoto rabo-tewe vo prvoto trimese~ie od godi-nava podnese pretsedatelot na Nad-zorniot odbor Krste @ileski i up-

ravitelot na Klubot Jon~e Petres-ki, a istite bea ednoglasno prifa-teni.

Po{irok Izve{taj za rabotata naZP vo istiot period ima{e pretse-datelot na Izvr{niot odbor \or|iTrp~eski i sekretarot Stefan Vla-dimirov, koi posebno se zadr`aa nasevkupnite aktivnosati na zdru`e-

nieto vo prviot kvar-tal od godinava, kakoi za aktivnostite vonaredniot period.

Aktivno u~estvo voraspravata po dnevni-ot red i odgovor napove}e postaveni pra-{awa od prisutnitena sednicata dade pr-etsedatelot na SZPMDragi Argirovski, kojiska`a pofalbi zana~inot na rabota na

zdru`enieto i u{te edna{ potenci-ra deka Ohridskata penzionerskaorganizacija e me|u najaktivnite voSojuzot. Pretsedatelot Argirovski,najvi deka po sednicata na SZPMminatata godina odr`ana vo Kru{e-vo, sli~na sednica }e bide odr`anavo Ohrid. Toj pritoa, gi poso~iklu~nite aktivnosti na SZPM, a na-javi do krajot na godinava da bidedonesen i nov Zakon za penzionerskoorganizirawe.

Na sednicata svoj pridones dade ieks - pretsedatelot na SZPM Du{ko[urbanoski, koj diskutira{e zazna~eweto na Strategijata za za{-tita na stari lica. K.Spaseski

ZP Ohrid i Debrca

Pozitivni ocenki za rabotatavo prvite tri meseci

Neodamna, grupa na u~enici odSrednoto ugostitelsko-turis-ti~ko- u~ili{te "Van~o Pito-{eski#, od Ohrid, pod rakovodstvona profesorkata - Marija Risteskagi poseti desetinata penzionerkizgri`eni vo Domot na penzionerite

pri Zdru`enieto na penzionerite naOhrid i Debrca. Tie se interesiraaza uslovite za smestuvawe, stan-dardot, gri`ata i potrebata od na-~inot na `iveewe i ispolnuvawetona slobodnoto vreme, i me|usebnatakomunikacija. Na sredbata bea raz-

meneti mislewa i nasoki za pogole-ma gri`a na penzionerkite smestenivo Domot.

Od ona {to go dobi kako soznanie,profesorkata Risteska be{e izne-nadena i izrazi pofalni zborovi zasmestuvaweto i gri`ata na penzio-

nerkite zgri`eni vo Domoti pritoa im vra~ija po ne-kolku skromni podarociizraboteni od nivnite u~e-nici. Pretsedatelot na Iz-vr{niot odbor \or|i Trp~e-ski, se zablagodari za pose-tata na grupata u~enici odUgostitelskoto u~ili{te.Dogovoreno e da se organi-ziraat poseti na stari iiznemo{teni penzioneri voop{tinata Debrca i drugi

selski naselbi, bidej}i, kako {tore~e Risteska, toa e i celta na niv-niot Proekt za osoznavawe na uslo-vite, gri`ata i mo`nosta za pogole-ma za{tita na starite i iznemo{te-ni lica.

K.S.

ZP Ohrid i Debrca

Zdru`enieto i ugostitelskotou~ili{te vo zaedni~ka akcija

Na 20 mart 2012 godina vo pros-toriite na zdru`enieto nainvalidski penzioneri "Kise-la voda” vo Skopje se odr`a sredbana rakovodtstvata od Sojuz na zdru-`enija na invalidski penzioneri naMakedonija i Sojuzot na zdru`enijana invalidi na trudot i korisnicina invalidska penzija.

Na sostanokot se razmenija mis-lewa vo vrska so:

- Zakonskata regulativa za zdru-`enijata na penzioneri

- Sostojbata so invalidskitezdru`enija vo Makedonija i

- Potrebata od zaedni~ko organi-zirano dejstvuvawe na dvata sojuza idrugi pra{awa od zaedni~ki inte-res.

Se konstatira deka postojniot Za-kon za zdru`enijata i fondacii nepru`a mo`nosti za podobro organi-zirawe na invalidskite i drugitepenzioneri vo zdru`enijata. Za taacel se poddr`uva Sojuzot na zdru-`enijata na penzioneri na Makedo-nija vo inicijativata za donesuvawenov zakon za penzionersko organizi-rawe. Dotolku pove}e {to zdru`e-nijata na invalidski penzioneri voRepublika Makedonija, ~lenuvaat votri invalidski sojuzi i vo eden so-juz na starosni, a ova ne e dobro zaostvaruvawe na zacrtanite celi nazdru`enijata vo nivnite statuti. Sekonstatira potrebata od konsoli-dacija na trite sojuzi zaradi ostva-ruvawe na pravata na invalidskite

penzioneri soglasno zakonite. Ras-cepkanosta vo pove}e sojuzi vodikon podelbi i raskaranost pome|urakovodstvata na zdru`enijata isamoto ~lenstvo. Se istakna potre-bata od ponatamo{no zaedni~ko dej-stvuvawe na dvata sojuzi zaradipribli`uvawe na stavovite i nama-luvawe na razlikite, a se so cel dase formira eden edistven sojuz nainvalidski penzioneri na Republi-ka Makedonija. Na sednicata bea ra-zgledani i drugi pra{awa od zaed-ni~ki interes na ~lenstvoto, a sedogovoreni i ponatamo{ni zaed-ni~ki sredbi na rakovodstvata nadvata sojuza.

S.Mihajlova

Pribli`uvawe na stavovite na dvata Sojuzi na invalidski penzioneri

Aktivot na penzionerki pri ZP Kriva Palanka u~e-stvuva{e na zaedni~ka kreativna rabotilnica voCentarot za lica so posebni potrebi, organizira-na po povod Veligdenskite praznici. Zaedno so 26-te{titenici, nivnite roditeli i stru~niot tim od Dnev-niot centar, krivopalane~kite penzionerki ja poka`aakreativnosta vo podgotovkata na {areni i ukrasni ve-ligdenski jajca i ko{nici. Sploteni okolu idejata dapravat dobrotvorni dela i da go nadopolnat svoeto se-kojdnevie so kreativni sodr`ini, ispolneti so velig-denska radost i prazni~no ~uvstvo, tie sozdadoa prek-rasni i unikatni predmeti so tradicionalnite velig-denski simboli.

- Zadovolstvo e da se po~uvstvuva radosta od zaed-ni~koto dru`ewe i tvorewe {to ja nosi najgolemiothristijanski praznik, a ovojpat odlu~ivme nea da ja spo-delime so licata so posebni potrebi. Kako penzionerkisakame da bideme aktivni i kreativni, pa i vo svojatatreta doba da go dademe svojot pridones vo zaednicata.Preku ovaa kreativna rabotilnica go {irime duhot naoptimizmot vo `ivotot koj go simbolizira Veligden. Sotoa sakavme da im dademe poddr{ka i da im poka`emena licata so posebni potrebi deka site sme ednakvi iisti i deka sekoj poseduva ve{tini i sposobnosti dos-tojni za po~it, istakna Len~e Stamenkovska, pretseda-telka na Aktivot na penzionerki pri Krivopalane~kotopenzionersko zdru`enie.

Penzionerkite bea pove}e od prijatno iznenadeni odogromnata kreativnost, koja so godini se neguva i usov-r{uva vo Dnevniot centar za licata so posebni potrebi

od Kriva Palanka, koj e prviot otvoren centar od vakovvid vo dr`avata, po ~ij primer podocna se oformeni iostanatite vakvi ustanovi.

- Nie imame iskustvo i ja prenesuvame tradicijata zaveligdenskite obi~ai na pomladite generacii, no ona{to go vidovme, sozdadeno od racete na licata so po-sebni potrebi, nivnite roditeli i vrabotenite, e vis-tinska umetnost. Tie sozdavaat unikatni umetni~ki de-la. Ovie blagorodni lica, koi sekogo pre~ekuvaat sootvoreno srce i {iroka nasmevka, navistina treba dabidat nagradeni so po~it, poddr{ka i qubov, - komen-tiraat penzionerkite.

Zaedni~kite izrabotki od veligdenskata rabotilnicali~no }e im bidat podareni na gradona~alnikot Arsen-~o Aleksovski i vrabotenite od lokalnata samouprava,Centarot za socijalni raboti i drugi op{tinski insti-tucii. @. Cvetkovska

Veligdenska rabotilnica nakrivopalane~kite penzionerki

Od poodamna `itelite od De-mir Kapija posakuvaa da sezdobijat so Muzej za ovde dabidat smesteni eksponatite {to sepronao|aat od istra`uvawata odmnogubrojnite arheolo{ki lokali-teti {to gi ima na podra~jeto na op-{tinata. Taa damne{na `elba soodobrenie na Ministerstvoto zakultura na R. Makedonija se ostvaripredhodnata godina. Demirkapiski-ot muzej ima tri postavki i toa: Vin-ska, Arheolo{ka i Likovna, a raspo-laga so fond od nad 1000 eksponatikoi datiraaat od pred tri ipoliljadi godini, velat arheolozitekoi imaat raboteno na nekolku zna-~ajni arheolo{ki lokaliteti vogradot i vo okolinata.

Demirkapiskiot muzej e edinstven

od toj tip, vo na{ava zemja, vo evro-pskite zemji ima ~etiri, a 12 vo ce-liot svet.

Pri neodamne{nata poseta na mi-nisterkata za kultura ElizabetaKan~evska - Milevska, re~e deka evoodu{evena od seto toa {to go vi-dela i deka vo najskoro vreme Muze-jot }e pretstavuva centar na arhe-lozite od na{ava zemja.

Spored Traj~e Dimitriev, grado-na~alnik na op{tinata Demir Kapi-ja, site eksponati pronajdeni vo ovojkraj, a koi gi krasat vitrinite naskopskiot i na drugi muzei, treba dada se vratat.

Godinava Demirkapiskiot muzejima potpi{ano dogovori so turis-ti~kite agencii FIBULA od Ohridi so GOU Makedonija od Skopje ovde

da doa|aat doma{ni i stranski tu-risti za da go posetat Muzejot, arhe-lo{kite lokaliteti, `ivopisnataDemirkapiska klisura i prirodniteubavini {to gi ima gradot i okoli-nata. Takvata kulturna sorabotkapridonese lani da dojdat 1500 turi-sti od koi 400 se od Holandija, a os-tanatite se od Srbija, Polska, Fra-ncija, Amerika, Anglija i od drugizemji. Do krajot na godinava se o~e-kuva da dopatuvaat i da go posetatovoj Muzej 3000 doma{ni i stranskituristi, od koi pove}eto se penzio-neri. Muzejot raboti od 9 do 15 ~a-sot, a vleznicata grupno se naplatu-va po trieset, a poedini~no po pee-set denari. Eve u{te edno mesto zapenzionerskite ekskurzii.

M. Pa{oevski

DEMIR KAPIJA

Muzejot go posetile 1.500 turisti, a pove}eto od niv se penzioneri

Na 7 april vo prostoriite na ZPVeles so predavawe na tema"Stareewe i zdravje” se odbe-le`a Svetskiot den na zdravjeto.Sloganot na kampawata be{e "Zdra-vjeto dodava `ivot na godinite”.

Vo prisustvo na golem broj penzi-oneri predavaweto go odr`a Sne-`ana Esen~eva, pretstavnik od Cen-tarot na javno zdravje. Taa vo svoetoobra}awe do prisutnite penzioneriistakna deka dobroto zdravje vo te-kot na `ivotot im pomaga na posta-rite lu|e da vodat produktiven `i-vot vo starosta i da bidat poddr{ka

za svoeto semejstvo i zaednicata. - Stareeweto, naglasi taa, go

stignuva sekogo od nas - ma`i ili`eni, bogati ili siroma{ni, bezrazlika kade `iveeme. So ovaa kam-pawa se saka da se odi ~ekor pona-tamu vo pottiknuvawe na akcija kajkreatorite na zdravstvenata poli-tika, gradskite i op{tinskite li-deri, grupi od gra|anskoto op{tes-tvo, istra`uva~i, privatniot sektoritn. A se so cel za podobruvawe na`ivotot na starite lica.

Po predavaweto, d-r Biljana Pe-jovska izvr{i besplatno merewe na

krvniot pritisok . Istiot den nad 200 penzioneri

dobija gratis bileti za teatarskatapretstava "ONEGIN” koja se prika-`uva{e vo Teatarot "J:H.K.Xinot” odVeles.

Penzionerite prisustvuvaa na ed-na izvonredna dramska tvorba, vore`ija na Yvezda Angelovska. Ulo-gite gi tolkuvaa makedonski artis-ti.

I dvete aktivnosti se sprovedenivo ramkite na neodamna donesenatastrategija za stari lica od ZP Ve-les. N. A.

Vo ZP Veles

Aktivnosti za aktivno stareewe

TRIBINAPENZIONER plus april 2012 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina V - broj 45 april 2012 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Dragi Argirovski (pretsedatel)Besnik PocestaMetodija To{evskiStanka TrajkovaGido Boj~evskiQubomir \or|ievPavle SpasovSofija SimovskaMilan DimitrovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:

Metodija To{evskiGlaven i odgovoren urednik;Kalina Slivovska-Andonovazamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Mendo Dimovski, urednik;Cvetanka IlievaBaki Bakiu,Kostadinka Kajmakoska,Fruska Kostadinovska

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM "12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeP.fah. 440

Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:SZPM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

So pretsedatelot na Izvr{niotodbor na ZP Kavadarci, RistoAn|u{ev razgovaravme za os-tvarenite rezultati i programskiteaktivnosti, kako i za pra{awa koise postaveni vo tekot na minatatagodina za podobruvawe na kvalite-tot na `ivotot na penzionerite.

Pominavte edna postizborna go-dina, {to zna~i deka se zaokru`i-ja rezultatite od rabotata na no-voto rakovodstvo. Koj e va{iotpridones za pripadnicite na tre-tata doba vo dosega{noto funkci-onirawe na Zdru`enieto?

- Minatata godina be{e uspe{na,a }e bide zapametena i kako jubilej-na. Vo izminatiot period se napra-veni mnogu zalo`bi i postignuvawa,{to i jas ne o~ekuvav tolku golembroj ostvareni aktivnosti. Se pove-doa pove}e inicijativi od interesza na{ite penzioneri od Kavadarcii Rosoman, se so cel organizirano dase u~estvuva vo sevkupniot op{tes-tven `ivot, da se iska`e mislewetoi interesot na penzionerite i da sepridonese vo podobruvaweto nastandardot i kvalitetot na `ivototna pripadnicite od tretata doba. Votaa nasoka bea organizirani iuspe{no bea realizirani razni kul-turno-zabavni, sportsko-rekreati-vni i drugi aktivnosti predvideniso Programata za rabota na Zdru`e-nieto. Smetam deka ovaa vozrasnapopulacija ne smee da ostane na ma-rginite na slu~uvawata vo op{tes-tvoto. Na{ite sogra|ani od tretatadoba treba da imaat dostoinstven iaktiven `ivot i da davaat pridonessoodveten na iskustvoto, na stru~-nosta i na intelektualniot poten-cijal, akumuliran vo periodot na

nivniot raboten vek.Koja e osnovna opredelba na

planiranite aktivnosti na Zdru-`enieto za 2012 godina vo gri`ataza obezbeduvawe egzistencijalnipotrebi vo sekojdnevniot `ivotna populacijata od tretata doba?

- Osnovnata opredelba na plani-ranite aktivnosti e podobruvawe na`ivotot vo starosta preku aktivnostareewe, {to e vo soglasnost i soNacionalnata strategija za starilica 2010-2020 godina. Vo zavisnostod raspolo`livite finansiskisredstva i od projaveniot interessodr`an vo operativnata programana aktivnosti, Zdru`enieto }e segri`i za unapreduvawe na sportsko-rekreativniot `ivot na penzione-rite, kulturno-umetni~kite dejnos-ti, animirawe na muzi~ki, fol-klorni i peja~ki grupi, preku nasta-pi na lokalni, regionalni i repub-li~ki natprevari, revii na pesni iigri, izlo`bi, promocii, poseta naistoriski i rekreativni mesta nizRepublikava, preku pro{iruvawe narazni formi na kulturno izrazu-vawe na penzionerite i preku

aktivno u~estvo vo sekakvi mani-festacii vo pove}e gradovi niz Ma-kedonija. Od oblasta na socijalnataza{tita }e se inicira ukinuvawe naparticipacijata vo zdravstvoto zapenzioneri postari od 65 godini.Edna{ mese~no }e se vovode bes-platno merewe na {e}er vo krvta iedna{ nedelno besplatno merewe nakrven pritisok. Osven ova, }e bidatorganizirani predavawa od oblastana zdravstvoto, ishranata i kultur-nata sfera i otvorawe novi klubovivo ogranocite na Zdru`enieto.

Na{ite penzioneri redovnoodea na bawsko lekuvawe i narekreacija. Za niv obezbeduvavteparticipacija, dali i ponatamu }ego praktikuvate toa?

- Vo izminatite godini se reali-zira{e proektot "Bawsko-klimat-ska rekreacija na korisnicite napenzija” so {to okolu stotina penzi-oneri ja koristea ovaa usluga. Kakorezultat na zadovolstvoto na pen-zionerite od ovoj proekt, istiot }eprodol`i da se realizira, a Zdru-`enieto i ovaa godina posebno }eparticipira 30% od tro{ocite zabawsko lekuvawe na ~lenovite.

Dali imate nekakva poraka kojasakate da ja upatite do sega{nitei idnite penzioneri od Kavadar-ci?

- Sakam da im pora~am na sega{-nite i na idnite penzioneri od Ka-vadarci i Rosoman deka tie zaslu-`uvaat da `iveat `ivot vo koj{to}e bidat celosno anga`irani nivni-te potencijali, da imaat `ivot vokoj }e ja dobijat potrebnata pod-dr{ka od op{testvoto i da u`ivaatvo plodovite na svojot trud.

Martina Jovanova

Razgovor so Risto An|u{ev, pretsedatel na IO na ZP Kavadarci

Aktivnosti za pokvaliteten `ivot

Po povod svetskiot den na zd-ravjeto sedmi April rakovod-stvoto na ZP [tip pove}e patiorganizira{e predavawa od oblastiod zdravstvoto predvideni so prog-ramata na zdru`enieto. Isto takasorabotkata so Crveniot krst i pen-zionerite e vospostavena od mnoguodamna. Ovde e i sorabotkata sopodmladokot na Crveniot krst odsrednoto medicinsko u~ili{te sokoi se organiziraat i poseti na iz-nemo{teni lica vo nivnite domovi.Vo ovaa nasoka be{e i predavawetoza prevencija i nesakani poslediciod zaboluvawe na prostatata, kojase javuva vo podocne`nite godini.Ova predavawe go odr`a specija-listot po urologija pri Klini~kiotcentar vo [tip d-r Dimitar Ko`u-harov, koj se potrudi na ednostavenna~in da im go dobli`i ova preda-vawe na penzionerite.

- Prostatata e `lezda kaj ma`ite,smestena e pome|u debeloto crevo imo~niot meur i zatoa se manifesti-ra so tegobi na debeloto crevo iote`nato mokrewe. Anomalii naj-~esto se javuvaat posle pedesettatagodina poradi namaluvawe na ma{-kiot hormon, no na nea deluvaat inadvore{ni uslovi, naglasi d-rKo`uharov.

Toj se zadr`a na lekovite i leku-vaweto i gi naglasi redovnite kon-troli kako preventiva, a potoa is-crpno im odgovori na site pra{awapostaveni od prisutnite.

- Ovie predava-wa {to gi organi-zira ZP se za poz-dravuvawe, bidej}itie se mo{ne kori-sni. Doktorot niobjasni nekoi di-lemi bidej}i niepripa|ame vo taarizi~na populacija,- re~e Nikola Di-mitrov eden odprisutnite na pre-davaweto.

Vo sorabotka so Crveniot krst iZP [tip ima{e predavawe i zaosteoporozata od strana na d-r Da-nica Don~ovska, koja gi zapoznapenzionerite so faktot deka ovaapopulacija pripa|a vo rizi~natagrupa.

- Osteoporozata ostava te{kiposledici kako {to se skr{enicinaj~esto na podlaktnicata, sko~niotzglob, kolkovite i rbetot. Ovaa bo-lest se manifestira so zgolemeni{uplini vo koskite. So redovnikontroli posebno kaj ovaa popula-cija ovaa bolest mo`e da se otkrie iuspe{no da se lekuva - re~e d-rDon~ovska.

Predavaweto prodol`i so zapoz-navawe za dijabetesot- {e}ernatabolest i rabotata na srceto, koi mo-`e da se reguliraat so zdrava hrana,aktivnosti i dvi`ewe, pri {to se-kako ne mo`eme da go isklu~ime igenetskiot faktor. Kako naj~esto

prepoznatlivi simptomi bea nave-deni: suva usta,~esto mokrewe kajdijabetesot, a kaj srcevite udaribolka vo gradite i grbot,zadi{u-vawe pri pogolem napor i dvi`ewepri ugornina. Sekako i ovie bolestimo`at da se dr`at pod kontrola iuspe{no da se lekuvaat.

Ekipata od transfuziologija nap-ravi ispituvawe na {e}erot vokrvta i merewe na pritisokot naprisutnite penzioneri, pri {to be-{e zaklu~eno deka edna tretina seso poka~eni vrednosti, vtorata soniski vrednosti, a ostanatite sonormalni parametri.

Penzionerite poka`aa goleminteres za site predavawa koi beaorganizirani od zdru`enieto, za{tozdravjeto vredi pove}e od bilo koebogatstvo. Penzionerite od rako-vodstvoto pobaraa pove}e vakvi po-u~ni predavawa da se organiziraati vo idnina. Cveta Spasikova

Korisni predavawa za zdravjeto na penzionerite vo [tip

Se poka`a deka niz konstruk-tiven dijalog mo`e da se re{atsite otvoreni pra{awa

Vo Fondot na PIOM, poslednivenekolku meseci, a po preporaka ibarawe na Vladata na RM, se rea-liziraat nekolku zna~ajni proektikoi se direktno naso~eni vo fun-kcija na podignuvaweto na nivotona organizacijata i rabotnata dis-ciplina vo interes na korisnicitena uslugite {to se davaat, no i vomodernizacijata i osovremenuva-weto na sopstvenata administra-cija. Po funkcionalnoto i uspe{norealizirawe na proektite "Gra|an-ski dnevnik”, potoa "Semafor” i"Gra|aninot na prvo mesto”, po~nada se ostvaruvaat i novi proektikoi }e ja odbele`at rabotata naFondot na PIOM vo ovaa godina.

Vklu~uvaj}i se vo proektot naVladata na RM "Gra|aninot na prvomesto”, preku sredbi so gra|anite,Fondot ovozmo`i, namesto gra|ani-not da dojde vo institucijata, ins-titucijata doa|a kaj gra|aninot iniz neposreden dijalog }e se nad-minuvaat site otvoreni pra{awapovrzani so penziskite prava.

Vakvi sredbi planirani se da seodr`uvaat sekoj mesec niz gradovi-te vo Republika Makedonija. Za te-mite i odr`uvaweto na sredbitegra|anite odnapred se informira-at preku mediumite.

Prvata vakva sredba se odr`a voBitola kade {to na gra|anite im sedade stru~na pomo{ i odgovori zapobrzo i poefikasno ostvaruvawena pravata {to proizleguvaat odpenziskoto invalidsko osiguruva-we, dokolku imaat navr{eno sta`vo druga dr`ava.

Bidej}i najnovite sklu~eni bila-teralnite me|unarodni dogovori zasocijalno osiguruvawe na Republi-ka Makedonija se so Avstralija iKanada i nivnata primena zapo~naod ovaa godina, najgolemiot brojpra{awa od gra|anite bea vo vrskaso ostvaruvaweto na prava od oviedr`avi.

Isto taka, golem del od pra{a-wata se odnesuvaat i na ostvaruva-weto na prava za penzisko i inva-lidsko osiguruvawe od evropskitezemji so koi Republika Makedonijaima sklu~eno dogovori.

Vakviot vid na sredbi i da-vaweto na istitucionalna stru~napomo{ od prisutnite gra|ani be{eoceneta mnogu pozitivno so izraze-na `elba za po~esti vakvi sredbi iza drugi pra{awe koi }e bidat odniven interes.

Noviot proekt ~ie realizirawe evo tek e nasloven kako "Den za vas”.Taka, neodamna na sredbata, {to seodr`a vo Fondot na PIOM, Cen-trala - Skopje, pretstavnici odstru~nite slu`bi na Fondot, nizneposreden dijalog odgovaraa socel da im pomognat na gra|anite dagi nadminat problemite so koi sesoo~uvaat pri ostvaruvaweto napravata od penziskoto i invalid-sko osiguruvawe.

Ministerot za trud i socijalnapolitika Spiro Ristovski, i BekimNeziri, direktor na Fondot na PI-OM, imaa mo`nost da slu{nat i del

od problemite so koi se soo~uvaatgra|anite, koi najmnogu se odnesu-vaat na nedostig na odredeni doku-menti, nekompletirani podatoci zasta` i plati, necelosno presmetaniznos na penzijata, potvrduvawe napenziskiot sta` od stranstvo i sl.

Vo svoeto obra}awe pred novina-rite, direktorot na Fondot na PI-OM, Bekim Neziri, izjavi deka sovakviot na~in na komunikacija sogra|anite, Fondot kako institucija,transparentno i direktno }e im po-mogne na svoite korisnici na uslu-gi da dobijat kompetenten i stru~enodgovor na site otvoreni pra{awavo vrska so na~inot na ostvaruvawena pravoto za penzija.

Sredbite koi zapo~naa vo Skopje,}e se odr`at i vo Strumica, Ohrid,Veles, Kumanovo, [tip, Tetovo iBitola, so {to }e bidat opfatenisite regioni vo Republikava. Zaodr`uvaweto na regionalnite sre-dbi, gra|anite odnapred }e bidatizvesteni preku elektronskite ipe~ateni mediumi i filijalite idelovnicite na Fondot na PIOM.

Sredbite {to se odr`uvaat voramkite na proektot "Den za vas”, seocenuva deka }e go zgolemat zna-eweto na gra|anite za svoite prava,a voedno i }e pridonesat za skra-tuvawe na postapkata za re{avawena pravata od penziskoto i inva-lidsko osiguruvawe. So ova, Fon-dot na PIOM se obiduva da ponudipove}e i da bide direkten i pot-ransparenten so osigurenicite.

Paralelno so aktivnostite {tose ostvaruvaat vo ramkite na ve}eprisutnite proekti, vo Fondot naPIOM, zasileno se realiziraat iinterni aktivnosti koi zna~atu{te pogolema mobilizacija i pre-dizvik na vrabotenite vo Fondot iispolnuvawe na tekovnite rabotnizada~i so cel podignuvawe naop{tite uslugi i specijalno podig-nuvaweto na avtoritetot na ovaazna~ajna dr`avna institucija.

Za realizacija na brojnite ra-botni zada~i koi zna~at i jaknewena rabotnata disciplina, vo Fon-dot na PIOM, ve}e se odr`aa ra-botni sostanoci na koj prisustvuvaa~lenovite na Menaxerskiot tim na~elo so direktorot Bekim Neziri irakovoditelite na filijalite idelovnicite na Fondot.

Na ovie sredbi, direktorot naFondot na PIOM gi povika rakovo-ditelite oddelno da gi iznesatproblemite so koi se soo~uvaat odoblasta na tekovnata rabota, kakoi da dadat argumentirani predlozii preporaki za nivno efikasnorazre{uvawe.

Celta na rabotnite sredbi be{e,Menaxerskiot tim na Fondot naPIOM da bide celosno anga`iran izapoznaen so eventualnite proble-mi vo raboteweto na filijalite idelovnicite, kako od aspekt nainformati~kata tehnologija, taka ivo vrska so ~ove~kite resursi, azaradi navremeno prezemawe nasite potrebni aktivnosti za nivnocelosno i efektivno nadminuvawei realizirawe na zapo~natite pen-ziski proekti.

m-r. Sne`ana Kutuzovska

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Vo tek e realizacijana pove}e proekti

REKLAMI PENZIONER plus april 20126

HRONIKAPENZIONER plus april 2012 7

Po~nuvaj}i od juli 2011 godinaVie ste na ~elo na Aktivot na pe-nzionerki ZP Kisela Voda - Sko-pje. Kako se pronajdovte vo ovaauloga?

- Dolgi godini rabotev vo fir-mata "Interpromet” kade bev ~lenna izdava~kiot odbor na istoime-niot vesnik, a bev honoraren do-pisnik i na vesnikot "Ve~er”. Vo1990 godina otvorivsvoja privatna firma.Rabotej}i vo nea se od-dale~iv i od rodnini-te i od prijatelite, pakoga se penzioniravre{iv da se aktiviramvo ZP Kisela Voda zada mo`am da se dru`ami da steknam novi pri-jateli. Kako {to e poz-nato 2011 godina be{eizborna. Zaradi mojataaktivnost na 1 juli, nainicijativa na pretse-datelot na ZP KiselaVoda, Blagoja Arsi}formiravme Aktiv na penzionerkina koj bev izbrana za pretsedatelna Aktivot. Denes ovaa funkcija jaizvr{uvam so zadovolstvo i se~uvstvuvam ispolneto. Veruvam deka Va{iot Aktiv napenzionerki ima Programa za ra-bota za 2012 godina. Ka`ete nine{to za toa.

- Da se razbira. Imame donese-no programa za 2012 godina. VoProgramata imame zacrtano mnoguaktivnosti od sportskiot, rekrea-tivniot, kulturniot i zabavniot

`ivot na penzionerkite vo ramki-te na zdru`enieto. Isto taka pla-nirani se i ekskurzii i humani-tarni akcii. Iako se raboti za pomalku odosum meseci otkako Vie ste pred-sedatel na Aktivot na penzioner-ki, navedete nekoi od pozna~ajni-te aktivnosti {to vo ovoj periodja odbele`aa aktivnosta.

- Vo januari 2012 go-dina podnesovme izve-{taj za rabotata za iz-minatiot period. Vonego bea nabele`anisite na{i aktivnostikako {to se: u~estvo nasportskite natprevarina koi postignavme za-bele`itelni rezultatii na devetata folklor-na revija, u~estvo vohumanitarniot hepeningvo Dra~evo i drugo. Po-toa op{tinata KiselaVoda ni dade avtobus sokoj napravivme ednod-

neven izlet do Markov Manastirpo povod praznikot Mitrovden, avo juli bevme vo Pelince. Poda-rivme i 10 kilogrami mandarinkivo narodna kujna i drugo. Vo crk-vata Sveti Petar i Pavle se dru-`evme so penzionerkite od ZP So-lidarnost - Aerodrom, Karpo{,\or~e Petrov, ^air i Butel i GaziBaba. Vo edna prilika Va{iot pretse-datel Blagoja Arsi} izjavi dekaAktivot na penzionerki e va`en~initel so svoeto dejstvuvawe

vo onie segmenti kade `enata -penzionerka mo`e najdobro da japoka`e svojata organizacionasposobnost, kreativnost, upor-nost i doslednost vo izvr{u-vawe na rabota. Se slo`uvate liso negovata konstatacija?

- Da sekako, toa e vistina.Kako Va{iot Aktiv se gri`i zazdravjeto na Va{ite ~lenki?

Koga se raboti za aktivite napenzionerki ne izostanuva najhu-manata strana vo nivnoto desjtvu-vawe, a toa e poseta na stari ibolni penzioneri. Isto taka pla-nirame da napravime i socijalnakarta na sekoj poedine~no, kako ida organizirame predavawa vovrska so zdravjeto i zdravataishrana vo tretata `ivotna doba. Na podra~jeto na ZP Kisela Vodaima pove}e klubovi na penzione-ri kako mesto kade tie se sretnu-vaat, razmenuvaat mislewa i serekreiraat. Se slu~uva li klu-bovite da gi posetat i penzio-nerkite ili seu{te gi posetuvaisklu~ivo ma{kata penzioner-ska populacija?

- Situacijata se menuva od den naden. Klubovite se po~esto se pose-teni i od penzionerkite. Tamu imamesto za site. Ete nie se sostanu-vame edna{ mese~no i toa naj~estotamu.Kako {to rekovte rabotata Veispolnuva, no imate li i nekojadruga preokupacija ili hobi?

- Da pi{uvam poezija, no za toavo nekoja druga prilika.

N. Trajkova

Na 4 april vo "Siti hol” voSkopje be{e promoviran pr-viot komercijalen vesnik"Penzioner” pod mototo “Znaewe,iskustvo, mudrost” koj mo`e da sekupi vo pogolem broj trafiki vona{ata zemja. Promocijata be{e sointeresen perfomans najprvin sovizuelna pro{etka niz vremeto soreplikite od nekolku kultni fil-mski ostvaruvawa, preku interes-nata igra na poznatiot pantomimi-~ar Vojo i grupata, a gostite beavoodu{eveni i od nastapot namladiot magioni~ar Kristijan[opov. Stariot akter, a mlad pen-zioner kako {to samiot se pret-stavi, Petar Arsovski, na {arman-ten na~in zboruva{e za penzio-nerskite denovi i im pora~a da nesedat samo vo parkot i da igraat{ah, tuku da prodol`at da rabotati da go spodeluvaat svoeto iskus-tvo so mladite.

Vo ime na izdava~ot Marketingagencijata "Beaute” od Skopje soprigoden govor prisutnite gi poz-dravi direktorot Sa{ka ^ekarov,so naglaska deka noviot vesnik sezanimava so pra{awa i so temi

koi se povrzani so penzionerite,op{testvena grupa koja vo momen-tov broi okolu 280.000 gra|ani.

Vo prviot broj na "Penzioner” vointervjuto ministerot za trud isocijalna politika Spiro Ristov-ski istakna deka penziite }e sezgolemat, dodeka starosnata gra-nica ostanuva ista i deka Minis-terstvoto dava otvorena poddr{-ka na site nevladini organizacii,op{tini i organizacii koi rabo-tat na za{titata na starite lica,a e celosno podgotveno za ponude-nata programska sorabotka so So-juzot na zdru`enijata na penzio-nerrite na Makedonija.Sorabot-kata na dr`avnite institucii sonevladiniot sektor e klu~en fak-tor vo razvojot na edna demokrat-ska dr`ava kako {to e RepublikaMakedonija, osobeno koga se rabo-ti za socijalnite prava i intere-si.So zaedni~ko dejstvuvawe nasite navedeni ~initeli }e se soz-dadat odli~ni preduslovi za dos-toinstveno, kvalitetno, sigurno iaktivno `iveewe, prilagodenokon potrebite i sposobnostite nasekoe lice koe e vo tretata doba

od `ivotot.Pri toa mi-n i s t e r o tR i s t o v s k iposebno is-takna deka ivo idnina }eprodol`i i}e se unapreduva sorabotkata soSZPM so edinstvena cel- da sepodigne `ivotniot standard napenzionerite i nivnoto partici-pirawe vo socijalniot `ivot.

Vo prviot broj e objaveno i mega-intervju so pretsedatelot na Soju-zot na zdru`enijata na penzione-rite na Makedonija Dragi Argi-rovski, koj uka`a deka mudrosta iiskustvoto se kaj starite lica ideka ne treba da se dozvoli pen-zionerskite problemi da gi re{a-vaat samite penzioneri. Trebamladite da investiraat vo svojataidnina za koga }e dojdat vo treta-ta `ivotna doba da imaat pristoj-ni uslovi.Ako nema spoj na iskus-tvoto i na energijata na mladosta,nema perspektiva, nema progres.

K.M.

Promoviran prviotkomercijalen vesnik "Penzioner”

Mislev deka im pomina vreme-to na poltronite. Mislev de-ka sega ne postojat. Mislev, iza xabe sum mislel. Sum mislel isum se zanesuval. Na~isto sum seizla`al. Imalo, ima i }e gi ima.Poltroni i samo poltroni. Ima i ta-mu kade {to misli{ deka gi nema.Vrie naokolu. Ponekoga{ se prikri-vaat i se pritajuvaat, nekako po-malku vidlivi stanuvaat. Ti se ~i-ni, is~eznuvaat. Potoa, pak se poja-vuvaat, na scena stapuvaat i noviprostori osvojuvaat. I taka, opstoju-vaat.

Gi pra{uvam: Zo{to se pritajuvatei {to ne zamajuvate? Zo{to se svit-kuvate i potkleknuvate? Zo{to?!

Ovie potkleknati ~ovekolikisu{testva, navidum kako da ne gi za-bele`uvame. Demek, ne mo`eme da giprepoznaeme, a tu-ka se, pred o~i nise {etkaat i me|unas se pletkaat.Slobodno se dvi-`at i egzistiraat.Nie, demek, ne gigledame, ne gi zna-eme?!

No, ima doku-menti i lu|e koi giotkrivaat, gi pro-u~uvaat i gi `igo-suvaat. Taka, ne-koi otkrile dekame|u niv ima mla-di, a prepoznale ipostari, potsvitkani tipovi so tre-perlivi pogledi, so lica kutrismr{teni, kako od vrata potfateni.Tie gi izdvoile i site podnavedna-ti, podzgrbaveni, naizgled zgme~eni~ove~iwa, koi `iveat za da capka-at pred pretpostavenite, da im giotvoraat i zatvoraat vratite, da imgi dr`at “rabotite”. Na mnogu mestaotkrile takvi mol~elivi poni`eni~ovekoliki vidovi koi im se mestati potpiknuvaat na liderite, im ginudat svoite uslugi i trpelivo ~e-

korat kon celite.No, otkritijata na istra`uva~ite

nemaat primena vo praktika. Namnogumina ne im odgovara da ~epka-at po istra`uvawata, navodno pol-tronite ne bile glavnata rabota vocelokupnava nerabota. Vsu{nost,nikoj ni{to ne poreknuva, ama iproblemot ne go sogleduva. Onie {totreba da gi otkrivaat i eliminira-at poltronite i onie koi treba dase lustriraat, nitu gi gledaat, nitugi prepoznavaat.

Tuka i stranskite strukturi se ne-mo}ni, nitu ne sovetuvaat, nitu pakobvinuvaat. Osven toa, poltroni-raweto ne e uslovuvano kako nega-tivna pojava {to vlijae vrz asoci-raweto za vlez vo NATO i Evrop-skata Unija. Mo`ebi, pak, e dobronim da im se poltronira, ako ve}e

im imponira?!Taka, vo padot ivo razvojot nikojne }e mo`e da nestopira i od Ev-ropa da ne dislo-cira, makar i naGrcija da se pot-pira?!

Za `al i za ne-sre}a na site, ~e-stopati poltro-nite mo`e da sepojavat i vo vidna borci za ~ove-kovi prava sotrombloni i drugi

neotkrieni i neidentifikuvanisredstva na na{i etni~ki pretstav-nici i sopstvenici.

Dodeka taka seto ova ni se slu~u-va, dodeka taka razmisluvame, se-ne{to drugo izmisluvame, vo zablu-da si opstojuvame. A poltroni i pol-troni{ta i nivni naredbodavateliimalo i }e ima. Nema dilema, dekagi nema. Za niv i za onie koi gi ba-rale nivnite uslugi potrebna e lus-tracija!

Mendo Dimovski

Od svoj agol

Lustracija za poltronite

Organiziraj}i ja sredbata, se-}avawata naviraat i ne vra-}aat pred 50 godini nanazad,koga, vo esenta 1962 godina, ne{topove}e od dvesta mom~iwa i devoj-~iwa, denes site penzioneri, koi,{totuku navlegoa vo polnoletstvo-to, go popolnija deficitot od u~i-telski kadar vo Make-donija, posebno vo isto-~niot del. Tie ja preze-doa golemata op{tes-tvena odgovornost da giobrazuvaat i vospituva-at najmladite i najmi-lite - decata. Op{tes-tvenata zaednica ni voeden moment ne se po-somneva vo nivnata pod-gotvenost za izvr{uva-we na ovaa odgovornazada~a, zatoa {to od"[tipskata Sorbona”, kako {to janerekuvaa U~itelskata {kola, iz-leguva{e osposoben u~itelski ka-dar, koj ne samo {to uspe{no mo`e-{e da go organizira i realiziranastavno-vospitniot proces, tuku ida go osmisluva i organizira op-{testvenoto, kulturnoto, stopan-skoto i celokupnoto `iveewe vo na-selenite mesta kade u~itelstvuvaa.So mlade{ki elan i entuzijazam tiemo{ne uspe{no ja izvr{uvaa svojatablagorodna uloga - da gi u~at deca-ta i gi podu~uvaat vozrasnite. Beavistinski narodni u~iteli.

Sekako za sozdavaweto na kvali-tetniot u~itelski kadar ogromenpridones imaa pove}e po~ituvani iuva`eni profesori koi celoto svoestru~no, pedago{ko i metodskoznaewe nesebi~no go prenesuvaa na

nas - nivnite u~enici.Za istaknuvawe e i toa {to golem

broj na{i kolegi, redovno ili von-redno, go prodol`ija svoeto doobra-zuvawe na vi{ite {koli i fakulte-tite, duri i na drugi struki, pa za-zemaa zna~ajni dol`nosti i funkciivo op{testvoto. U~itelite od ovaa

generacija sega se penzioneri i mno-gu od niv aktivno se vklu~eni voorganite i telata na Penzionerska-ta organizacija, vo zdu`enijata napenzioneri vo nivnite gradovi isvoeto `ivotno i rabotno iskustvo,kako i se u{te prisutniot entuzija-zam, gi vgraduvaat vo aktivnostitena ovaa organizacija. Tie se denesaktivni penzioneri- sportisti, ili~uvari na tradicijata, obi~aite ifolklornoto bogatstvo.

So ova nostalgi~no potsetuvawena generacijata '62, se povikuvaat daprisustvuvaat vo {to pogolem brojna jubilejnata sredba, {to }e seodr`i vo [tip, na 19 maj 2012 godi-na. Kontakt telefoni: 075/231 716,071/322 109 i 077/533 588 (NikolaStojanov).

Petar Stefanov

Jubilejna sredba na generacijata '62 od U~itelskata {kola vo [tip

Izvr{niot odbor na SZPM na predlog na komi-sijata za kulturno zabaven `ivot i na Komisi-jata za sport i rekreacija go utvrdi kalenda-rot za narednite aktivnosti na zdru`enijata i So-juzot.

Desetite regionalni revii na pesni, muzika iigri }e se odr`at vo 6 regioni i toa:

Vo Probi{tip na 6 juniVo Kavadarci na 8 juniVo Kumanovo na 16 juniVo Tetovo na 27 juniVo Ko~ani na 1 septemvriVo Bitola na 2 ili 4 septemvriJubilejnata republi~ka revija se planira da se

odr`i na 18 septemvri 2012 godina

Sedumnaesettite Regionalni sportskite nat-prevari }e se odr`at vo 8 regioni i toa na:

19 maj vo Ohrid26 maj vo Valandovo29 maj vo Kisela Voda - Skopje31 maj vo Strumica9 juni vo Probi{tip10 juni vo Gostivar17 juni vo Resen23 juni vo Ko~aniNa 10 septemvri 2012 godina }e se odr`at 17-tite

Republi~ki penzionerski sportski natprevari.

Jubilejnata Republi~ka folklorna revija napesna muzika i igri, kako i 17-tite Republi~ki pen-zionerski sportski natprevari, }e bidat vo znakotna odbele`uvawe na Denot na penzionerskoto orga-nizirawe vo Makedonija, 20-ti septemvri.

Kalendar za pretstojnite aktivnosti na SZPM

Intervju so Elica Danailova, pretsedatel na Aktivot na penzionerki pri ZP Kisela Voda

Aktivnosta mi go razubavuva `ivotot

OT^ETNI SEDNICI PENZIONER plus april 20128

Prvite meseci od tekovnata godina semeseci koga vo zdru`enijata na penzi-oneri se pravat analizi na planirano-to i realiziranoto. Vo taa nasoka se odviva-{e i neodamne{nata sednica na Sobranietona Zdru`enieto na penzioneri ^air i Butel,koja se odr`a na 24 fevruari 2012 godina. Nasednicata bea razgledani i ednoglasno usvo-eni Izve{tajot za rabotata na organite i te-lata i zavr{nata smetka za prihodite i ras-hodite za 2011 godina, a so istata rakovode-{e pretsedatelot na Sobranieto na ZP ^airi Butel, Georgi Hristov.

Vo rabotniot del od sednicata, vo svoetovovedno izlagawe pretsedatelot na Izvr{-niot odbor Pero Tagasovski podnese infor-macija za aktivnostite i rabotata na zdru-`enieto za 2011 godina, pri {to se zadr`a naaktuelnite pra{awa vo ostvaruvawe na ce-lite i zada~ite, napomenuvaj}i deka, iako vominatata godina se rabotelo vo te{ki eko-nomski uslovi, programskite opredelbi serealizirani vo site segmenti. Blagodarej}ina doma}inskoto rabotewe ostavaat u{teedna plodna i uspe{na godina. Zgolemeni sei humanitarnite aktivnosti, donirani sesredstva na pove}e socijalno zagrozeni ibolni penzioneri. Bile organizirani pove}eekskurzii i sportski natprevari. Be{e is-taknat problemot so odr`uvaweto na Domotna penzionerite, kade poradi ~estite de-fekti na zastarenata instalacija, se javuvapotreba od rekonstrukcija za {to nedosta-

suvaat sredstva..Penzionerite gi pozdravi sekretarot na

IO na SZPM Stanka Trajkova, istaknuvaj}ideka Izve{tajot ja poka`uva osnovnata isu{tinskata rabota na Zdru`enieto vo sitesegmenti. Posebna naglaska dade na rabotatana zdru`enijata preku ogranocite i klubovi-

te, naglasuvaj}i deka tie se osnovna kletkana Zdru`enieto na penzioneri, a nemawetoprostorni uslovi za rabota na mnogu ograno-ci i klubovi vo Makedonija e dolgoro~enproblem koj treba da se re{ava.

Pofalni zborovi za uspe{noto rabotewena Zdru`enieto iska`a i Stojan Nikolov, kojposebno gi istakna pozitivnite rezultati nasportskite natprevari i vo kulturno-zabav-niot `ivot. Vo diskusijata u~estvuvaa i Na-de`da Dav~eva i Veselka Mitkovska.

V. Pa~emski

Sednica na Sobranieto na ZP "^air i Butel”

Realizirani programskite opredelbi

Ot~etnoto Sobranie na penzionerite voMakedonski Brod zapo~na so dobratavest {to ja soop{ti pretsedatelot naZdru`enieto na penzionerite Ilija Lazeski,deka denovive Sovetot na op{tinata donelodluka da im se vrati domot na penzioneritevo nivna sopstvenost. Ovaa odluka pozitivnoprozvu~i me|u site ~lenovite na Sobranie-to, a be{e pozdravena i od pretsedatelot naSZPM Dragi Argiroski, kako i od ~lenot naIzvr{niot odbor naSojuzot Du{an Ristos-ki.

Sednicata na So-branieto ja otvori i sonea rakovode{e pret-sedatelot na Zdru`e-nieto na penzionerite,Ilija Lazeski, koj seosvrna na izve{tajotza rabota na Zdru`e-nieto vo tekot na 2011godina, so finansis-koto rabotewe i zavr-{nata smetka za ot~etnata godina, od koijasno mo`e da se vidi pozitivno rabotewe.

Vo svoeto obra}awe pretsedatelot naSZPM Dragi Argiroski gi iznese zalagawa-ta na Sojuzot za sozdavawe podobar `ivot napenzionerite, za podobruvawe na zdravstve-nata za{tita i besplatno zdravstvo, zgole-muvawe na pozitivnata lista na lekovi, kakoi namaluvawe na cenata na lekovite. Kondiskusijata se pridru`i i ~lenot na Iz-

vr{niot odbor na SZPM, Du{an Ristoski kojgovore{e za pravnata regulativa {to e done-sena vo 2011 godina od strana na Izvr{niotodbor vo SZPM, za Pravilnikot za sportskiigri, Pravilnikot za pesni i igri i Pra-vilnikot za arbitra`a .

Po izve{taite govore{e ~lenot na IO odzdru`enieto od op{tinanata Plasnica, Re-fat Jaoski koj se zalo`i za zgolemuvawe naniskite penzii pod 7.ooo denari. Jaoski pre-

dlo`i da se formiradelegacija od pen-zionerite koja }erazgovara so grado-na~alnikot na op{-tinata Plasnica zaiznajmuvawe na pro-stor kade penzione-rite }e se sobiraatda gledaat televiz-ija, da igraat {ah,domino i karti. Zadomot na penzioner-ite vo Makedonski

Brod i za renovirawe na pokrivnata kon-strukcija, govore{e ~lenot na Sobranie naSZPM Miho Markoski.

Po diskusite i postavenite pra{awa, So-branieto ednoglasno gi usvoi izve{taite zarabota, finansiskoto rabotewe i zavr{natasmetka za 2011 godina, kako i programata zarabota i predlog finansiskiot plan za 2012godina.

A. Ristoska

Vraten Domot na penzionerite vo Makedonski Brod

Zdru`enito na penzioneri na Ki~evo vokoe ~lenuvaat nad 3860 penzioneri,raspredeleni vo 11 mesni ogranoci odop{tinite Ki~evo, Oslomej, Zajas, Drugovo iVrane{tica, neodamna odr`a sednica na so-branieto na koja se rasprava{e za rabotatavo minatata godina i za programata naZdru`enieto za 2012 godina.

Na sednicata pokraj ~lenovite na Sobra-nieto i na Izvr{niiot odbor, bea prisutnigradona~alnikot na op{tinata Ki~evo Bla-

goja Despotoski, rakovoditelot na fondot zazdravstvo Laze Grujoski, pretstavnici naSojuzot na borcite i drugi gosti

Sobranieto go otvori i so nego rakovode{epretsedatelot, Mehmed Mehmedi, a po izve-{taite za raboteweto vo minatata godinavovedno izlagawe ima{e sekretarot DobreLazaroski.

Vo diskusijata gradona~alnikot BlagojaDespotoski ja potencira dobrata sorabotkaso zdru`enieto, posakuvaj}i dobro zdravje nasite penzioneri. Pretsedatelot na IO nazdru`enieto Qubomir Lukaroski potenci-ra deka vo 2011 godina se ostvareni pozi-tivni rezultati vo raboteweto, a se o~ekuvapozitivnoto rabotewe da prodol`i i vonaredniot period.

Aktivot na penzionerki ima ambicioznaprograma za 2012 godina, istakna pretse-datelkata Angelina Ristoska bidej}i ovaagodina odbele`uva mal jubilel, 10 godini odsvoeto formirawe.

Na sednicata govore{e i ~lenot na Iz-vr{niot odbor vo SZPM, Du{an Ristoski kojja potencira dobrata sorabotka so SZPM, aprisutnite gi zapozna so izve{tajot naSojuzot za 2011 godina kako i za programataza 2012 godina. Me|u drugoto prisutnite sezapoznaa so pravilnicite na Sojuzot koi seodnesuvaat na sportskite igri na penzioner-ite, na reviite na pesni, muzika i igri i nakomisijata za arbitra`a i drugi akti. Stanazbor za podobrenoto informirawe na pen-zionerite preku pi{anite mediumi, a poseb-no preku vesnikot "Penzioner plus” i “Koha”koi redovno se ~itaat kako vo Klubot na pen-zionerite, taka i vo podra~nite edinici. Nakrajot ednoglasno bea usvoeni izve{taite zarabota na zdru`enieto za 2011 godina i pro-gramata za 2012 godina. A. Ristoska

Sobranieto na Zdru`enieto na pen-zioneri "Karpo{“, na 10 april ja odr`a{estata sednica, na koja rasprava{e zarabotata na organite i telata vo minatata

godina i donese zna~ajni odluki za natamo{-na rabota i pouspe{no dejstvuvawe vo real-iziraweto na programskite aktivnosti. Sosednicata rakovode{e pretsedatelot naSobranieto Jovan Ginovski, a Izve{taj zarabotata na Zdru`enieto vo 2011 godinapodnese pretsedatelot na IO Trajko Save-ski, koj gi istakna postignuvawata, no i pro-pustite vo dejstvuvaweto i dade nasoki zanadminuvawe na prisutnite problemi.

Vo svoeto pozdravno obra}awe sekretarotna IO na SZPM Stanka Trajkova go zapozna~lenstvoto so akcentite od Programata zarabota na Sojuzot i gi naglasi glavnite prio-riteti na SZPM vo ostvaruvaweto na celite

za podobruvawe na kvalitetot na `ivotot napenzionerite. Re{avaweto na problemot soparalelnoto zdru`enie od Op{tinata, taa gogleda vo skoroto donesuvawe Zakon za pen-

zionersko organizirawe, za {to inicijati-va so predlog tekst za takov zakon povedetokmu SZPM. Isto taka, taa pozitivno gooceni Izve{tajot za rabotata na ZP vo 2011godina, kako i doma}inskoto rabotewe naZdru`enieto i dade poddr{ka vo nastoju-vawata za podobro i poorganizirano dej-stvuvawe vo ovaa godina.

Pozitivno be{e oceneto i materijalno-finansiskoto rabotewe na Zdru`enieto odstrana na Nadzorniot odbor, za {to iz-ve{taj podnese pretsedatelot Jovan [ter-jovski, a vo diskusijata so pra{awa zaaktuelni problemi i so predlozi za una-

preduvaweto na rabotata, u~estvuvaa VerkaBunteska, Ivanka Kimova, Dragoqub Si-mionovski, Save Kunoski, Dragan Petrov idrugi. Na sednicata be{e istaknato inezadovolstvo so redovnoto usoglasuvawe napenziite i be{e insistirano Rakovodstvotona SZPM da podnese barawe za vonrednozgolemuvawe na penziite. Na krajot, edno-glasno bea usvoeni: Izve{tajot za rabota iZavr{nata smetka za 2011 godina, kako iFinansiskiot plan za 2012 godina. Isto taka,bea doneseni zna~ajni odluki za podobru-vawe na rabotata vo naredniot period, abe{e usvoeno i logo na Zdru`enieto, kakoobele`je i znak na prepoznavawe. M.D.

ZP Karpo{

Osnova za pouspe{no dejstvuvawe

Na 26 mart ZP Sveti Nikole odr`a ot-~etna sednica. So sednicata rakovode-{e pretsedatelot na Sobranieto Niko-la Atanasov. Izve{tajot za 2011 godina kakoi zavr{nata smetka ja obrazlo`i pretsedate-lot na Izvr{niot odbor Mirko Danailov.Me|udrugoto toj istakna deka vo izminatatagodina ostvareni se pove}e aktivnosti, a pritoa zdru`enieto rabotelo doma}inski isredstvata se tro{eni racionalno. Seto toane zna~i deka ne mo`elo da se raboti i pove-

}e i podobro. Zdru`enieto u~estvuvalo naregionalnite i republi~kite penzionerskisportski natprevari i postignalo dobri re-zultati. Isto taka, organizirani se i pove}eizleti i ekskurzii, so cel penzionerite odSveti Nikole da se rekreiraat i da se dru-`at.

Izve{tajot i Zavr{nata smetka za uspe{ennastap e ostvaren i na regionalnata revija zapesni, muzika i igri 2011 godina bea usvoeni.

Na sednicata be{e donesena i usvoena iProgramata za rabota na zdru`enieto, kako ifinansiskiot plan. Pri toa diskutiraa po-ve}emina od prisutnite, a Dragi Apostolovse zalo`i sorabotkata so lokalnata samoup-rava, so op{tinskata organizacija na Crve-niot krst i drugi organizacii vo 2012 da bi-de podobra, za `ivotot na penzionerite istarite li|e vo Sveti Nikole da bide pokva-liteten i posodr`aen i penzionerite aktiv-no da u~estvuvaat vo op{testveniot `ivot vogradot.

Vukica Petru{eva

ZP Sveti Nikole

Pogolema anga`iranost za pokvaliteten `ivot

P Ki~evo

Pozitivni rezultati i ambicii

Sobranieto na Zdru`enieto na penzio-nerite od op{tinata Berovo na pos-lednata sednica gi ragleda i gi usvoizavr{nata smetka i Izve{tajot za rabotatana Izvr{niot odbor i negovite tela za 2011godina.

Sored zavr{nata smetka na zdru`enenie-to, prihodite iznesuvale 1 461 000 denaridodeka, pak, rashodite 1 227 660 denari.

Vo ramkite na aktivnostite vo 2011 godina,pokraj drugite, bea odbele`ani preregis-tracijata na zdru`enieto spored Zakonot zazdru`enija i fondacii, organizirawe iu~estvo na lokalni, regionalni i republi~-ki sportski natprevari, nastapi na horot iorkestarot vo Makedonija i na Me|unarodenfestival vo Bansko i Mikrevo vo R. Bugari-ja, davawe ednokratna pari~na pomo{ zapenzionerite, u~estvo na ekskurzii i na dru-gi nastani organizirani od penzionerite,sorabotka so op{tinata i podra~nite edini-ci na Ministerstvata za zdravstvo i penzi-osko i invalidsko osiguruvawe i dr.

Vo svojot pozdraven govor, pretsedatelotna SZPM, Dragi Argirovski, pokraj drugoto,ja istakna uspe{nata sorabotka so berovsko-to zdru`enie na penionerite pri {to im do-

deli jubilejni blagodarnici na Zdru`enietoi na negoviot pretsedatel Jovan Dupkarski.Na sednicata na sobranieto prisustvuvaa ipretsatvnici na zdru`enijata na penzione-rite od regionot.

D. Rolevski

ZP Berovo

Brojni aktivnosti i priznanija

OT^ETNI SEDNICIPENZIONER plus april 2012 9

Na 24 mart vo Del~evo Zdru`enieto napenzionerite odr`a ott~etna sednicana Sobranieto na koja Izve{tajot zarabotata i za finansiskoto rabotewe vo mi-natata godina go obrazlo`i Quba Angelov-ska, pretsedatel na Zdru`enieto. Taa po-sebno dade naglaska na nere{eniot status naDomot na penzionerite i za koristeweto nanegovite prostorii {to ima i odraz na sev-kupnata aktivnost na ova penzionerska orga-nizacija vo koja ~lenuvaat starosni, semejnii invalidski penzioneri.

Vo diskusijata Milan Dimitrovski, Jo-van Popov, Sne`ana Spasovska i drugi, jaistaknaa potrebata od podobra sorabotka,doverba i anga`iranost na penzionerite odova zdru`enie, kako i za ostvaruvawe pogo-lemi uspesi na sportskite i kulturno umet-

ni~kite manifestacii.U~estvuvaj}i vo diskusijata pretsedatelot

na Sojuzot na zdru`enijata na penzioneritena Makedonija Dragi Argirovski uka`a nazgolemeniot rejting na penzionerskata aso-cijacija vo na{ata dr`ava vo ~ii ramki seo~ekuva pogolema aktivnost i od Zdru`enie-to na penzionerite od Del~evo. Toj se zalo`ii za sozdavawe na podobra sorabotka so Lo-kalnata samouprava {to }e zna~i i prilog zapottik za novi aktivnosti i za re{avawe napenzionerskite problemi vo op{tinata, zadomot i otvarawe na novi klubovi na penzi-onerite i sli~no.

Na sednicata bea usvoeni izve{taite zarabotata na Zdru`enieto od 2011 godina, ka-ko i Finansiskiot plan i Progaramata za ra-bota za 2012 godina. L.T.

ZP Del~evo

Pottik za novi aktivnosti

Sobranieto na ZP "\or~e Petrov”, na 5 ap-ril odr`a ot~etna sednica, na koja, pokraj~lenovite prisustvuvaa: pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski, pretsedatelot naGradskiot sojuz na ZP Krste Angelovski,gradona~alnikot na Op{tinata "\or~e Pet-rov” Sokol Mitrovski i pretsedatelite nazdru`enijata na penzioneri na Tetovo iSaraj. So sednicata rakovode{e pretseda-telot na Sobranieto Metodija To{evski, aIzve{taj za rabotata vo 2011 godina podnesepretsedatelot na Izvr{niot odbor MetodijaNovkovski. Akcentiraj}i gi postignuvawatana Zdru`enieto vo 2011 godina Novkovski gonaglasi zna~eweto na odbele`uvaweto na~etirite jubilei, a gi navede i problemitekoi go optovaruvaat funkcioniraweto naZdru`enieto, kako {to e odlivot na sredst-vata od ~lenarinata kon paralelnoto zdru-`enie, no i nastojuvawata za pozitivno re-{avawe na problemot. Posebno ja istaknaprimernata sorabotka so lokalnata samou-prava iska`uvaj}i golema blagodarnost doaktuelniot gradona~alnik za pomo{ta i pod-dr{kata {to im ja dava vo ispolnuvawe naprogramskite aktivnosti.

Pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovskivo pozdravnoto obra}awe gi nabele`a glav-nite aktivnosti na koi e fokusiran SZPM zapodobruvawe na standardot i kvalitetot na`ivotot na penzionerite, od koi posebno goizdvoi zna~eweto na donesuvaweto Zakon zapenzionersko organizirawe i ispolnuvaweto

na celite od Nacionalnata strategija naVladata na RM za stari lica. Gradona~al-nikot Sokol Mitrovski u{te edna{ ja nagla-si opredelbata za postojana i intenzivnasorabotka so penzionerite, od koi i toj o~e-kuva pomo{ za vgraduvawe na iskustvata imudrosta {to ja poseduvaat za napredok naOp{tinata i pri toa, podari {ahovski gar-nituri i drugi sredstva za klubovite na pen-zionerite.

Na sednicata ednoglasno bea usvoeni Iz-ve{tajot za rabota i Zavr{nata smetka za2011 godina, kako i Programata za rabota iPlanot za finansirawe za 2012 godina. Istotaka, be{e razgledano i prifateno barawe-to na pretsedatelot na Sobranieto za ostav-ka na funkcijata poradi negovoto anga`ira-we vo SZPM i Odborot na registriranata or-ganizacija, a za nov presedatel na Sobranie-to be{e izbran Milorad Videvski.

M.D.

Sednica na Sobranieto na ZP \or~e Petrov

Primerna sorabotka so lokalnata samouprava

Sobranieto na Zdru`enieto na penzio-neri Taftalixe DDD - Skopje na28.03.2012 godina ja odr`a ~etvrtatasednica. Na ot~etnata sednica prisustvuvaa:Gradona~alnikot na Op{tina Karpo{, Stev-~e Jakimovski, pretsedatelot na SZPM, Dra-gi Argirovski, pretsedatelot na Sojuzot naZP na grad Skopje, d-r Krste Angelovski idrugi gosti. ^lenovite na Sobranieto na ZPTaftalixe DDD go razgledaa i ednoglasno gousvoija Izve{tajot za rabotata na zdru`eni-eto za periodot mart - dekemvri 2011 godinai Finansiskiot izve{taj na prihodite i ras-hodite na Zdru`enieto. Usvojuvaj}i go Iz-ve{tajot be{e naglaseno deka Zdru`enietolani postigna pozitivni rezultati vo rabo-teweto.

I ovoj pat, Sobranieto na ZP Taftalixepobara vo ime na blizu 12.000 penzioneri odteritorijata na op{tina Karpo{ pobrzo spo-juvawe so ZP Karpo{ vo edinstveno zdru`e-nie. Vo taa nasoka SZPM treba da ja zabrzapostapkata za pobrzo obedinuvawe na penzi-onerite vo op{tina Karpo{.

Vovedni napomeni po Izve{tajot za rabo-tata i Finansiskiot izve{taj na prihodite irashodite na ZP Taftalixe za 2011 godinapodnese pretsedatelot Dimitrije Dimov-ski. Kako pokarakteristi~ni aktivnosti jaistakna za{titata i unapreduvawe na pra-vata i interesite na penzionerite, natamo-{noto unapreduvaweto i razvoj na zdru`eni-eto so omasovuvawe na ~lenstvoto i drugo. ]eprodol`at aktivnostite za sozdavawe na us-lovi za rabota na ogranocite, otvorawe naklubovi i drugo. Izvr{niot odbor posebnagri`a }e vodi za namensko i racionalno ko-ristewe na finansiskite sredstva soglasno

propisite. U~estvuvaj}i vo diskusijata Gradona~al-

nikot na op{tina Karpo{, Stev~e Jakimov-ski naglasi deka Op{tinata i vo tekot na2012 godina }e sorabotuva so Zdru`enietoTaftalixe DDD i materijalno }e gi pomagaprogramiranite aktivnosti.

Pretsedatelot na SZPM, Dragi Argirov-ski naglasi deka minatata godina uspe{no eodbele`ana 65-godi{ninata na penzioners-koto organizirawe vo Makedonija i 20-godi-{ninata od osamostojuvaweto na RepublikaMakedonija. Pokraj drugoto, uka`a na `elba-ta na Sojuzot na podra~jeto na Op{tina Kar-po{ da egzistira edinstveno namesto sega{-nite dve zdru`enija na penzioneri. Neop-hodno e zabrzano da se raboti na evidencija-ta na penzionerite vo ramkite na SZPM.

Na sednicata, dosega{niot ~len na Sobra-nieto na SZPM, Du{ko [urbanoski podneseostavka, a na negovo mesto be{e izbran Di-mitrije Dimovski. ^lenovite na Sobranietona ZP Taftalixe DDD izrazija golema blago-darnost za negovata sevkupna aktivnost ipridones vo raboteweto na zdru`enieto i naSZPM. S. Bilinski

ZP Taftalixe DDD - Skopje

Pozitivno rabotewe vo minatata godina

Na 27 mart 2012 godina, se odr`a godi{-na ot~etna sednica na Sobranie naZdru`enieto penzionerite vo Bitola.Na sednicata pokraj ~lenovite, prisustvu-

vaa i pretsedatelite na urbanite zaednici,kako i ~lenovite na nadzorniot odbor.

Otkako e verificiran mandatot na trojcanovoizbrani ~lenovi od mesnite ogranoci,ednoglasno be{e usvoen izve{tajot za rabo-tata na Zdru`enieto za 2011 godina. Potoarazgleduvana e i usvoena zavr{nata smetka idonesen e plan i programa za ovaa godina. Poovie to~ki na dnevniot red se povede disku-sija vo koja so svoe mislewe i predlozi u~es-tvuvaa pove}e ~lenovi. Sekako deka izve{-tajot za finansisko-materijalnoto i statu-

tarno-pravnoto rabotewe, be{e vo fokusotna interes na ovaa sednica, pri {to detalnobea pretresuvani poedini stapki od dosta-venite materijali. Ne izostana i predla-gaweto odredeni re{enija so cel podobru-vawe na standardite na bitolskite pen-zioneri vo ovaa godina. Kako i sekoja orga-nizirana struktura, osobeno koga se rabotiza penzionerskiot denar, treba da se imaatpredvid okolnostite i pre~kite koi se javu-vaat vo raaboteweto. Ne bi bilo realno akoka`eme deka funkcioniraweto na organi-zacijata te~e bezprekorno. Sekako deka sepojavuvaat i problemi, od objektivni i sub-jektivni pri~ino, koi se re{avaat so teko-vnoto rabotewe. D. Todorovski

ZP Bitola

Vo fokusot materijalno-finansiskoto rabotewe

Zdru`enieto na penzionerite na op{ti-na Makedonska Kamenica denoviveodr`a ot~etna sednica na koja be{erazgledan i usvoen Izve{tajot za rabotataza 2011 godina, kako i Godi{nata smetka.Uvodni napomeni za rabotata na ova zdru`e-nie kako i za narednite aktivnosti dadepretsedatelot Vidan Konevski. Vo disku-sijata u~estvivaa nekolku ~lenovi na Sob-ranieto i gosti. Pri toa stana zbor i za dob-rata sorabotka so Sojuzot na zdru`enijata napenzionerite na Makedonija pri {to vo mi-natata godina bea organizirani regionalni-te sportski natprevari i Revii za pesna, mu-zika i igra na koi uspe{en doma}in be{eZdru`enieto.

U~estvuvaj}i vo diskusijata gradona~al-nikot na op{tina Makedonska Kamenica Dar-ko Mitevski ja naglasi dosega{nata mo{neuspe{na sorabotka so Zdru`enieto na pen-

zionerite so koe se ostvareni i nekolku za-edni~ki aktivnosti, pri {to e realiziranamaterijalno- tehni~ka i finansiska pomo{.

Na sednicata na Sobranieto be{e usvoen iPlanot za rabotata na Zdru`enieto i Fi-nansiskiot plan za 2012 godina.

L.T.

ZP Makedonska Kamenica

Materijalna i finansiska pomo{ od Op{tinata

IZdru`enieto na penzionerite Struga iVev~ani odr`a ot~etna sednica na So-branieto na koja se usvoi Izve{tajotza rabotata na organite i telata na ovaa zd-ru`enie. Pretsedatelot na zdru`enieto Li-man Polo`ani podnese izve{taj za prihodi-te i rashodite vo minatata godina, a govore-{e i za Programata i finansiskiot plan nazdru`enieto za 2012 godina.

Vo rabotata na Sobranieto u~estvuva{e ipotpretsedatelot na SZPM Besnik Pocestakoj vo svoeto obra}awe se osvrna na pozi-tivnite aktivnosti vo Sojuzot i gi pozdraviuspesite na stru{koto zdru`enie koe e mul-tieni~ko i vo nego se ramnopravni site pen-zioneri bez razlika na nivnata etni~ka iverska pripadnost.

Pretsedatelot Liman Polo`ani govorej}iza Programata za 2012 godina re~e deka

zdru`enieto i vo ovaa godina ima predvide-no brojni aktivnosti vo pove}e sferi. Vo vr-ska so debatata okolu Programata za rabota,poptpretsedatelot na Sojuzot Besnik Poces-ta go prenese stavot na SZPM, stru{kotozdru`enie da osnova peja~ka grupa koja napenzionerskite revii }e go pretstavi make-donsiot i albanskiot folklor.

Jovan Tanevski ~len na komisijata zasport re~e deka ovaa zdru`enie ima potre-ba od pogolemo u~estvo na penzionerite vosportskite natprevari. Toj apelira{e dosite penzioneri ~lenovi na zdru`enieto daiska`at pogolem interes za u~estvo napenzionerskite sportski natprevari.

Inaku, ZP Struga i Vev~ani broi okolu4000 ~lenovi i ima dobra sorabotka i sozdru`enieto na borcite od NOV na Struga .

V. Sadiku

ZP Struga i Vev~ani

Novi aktivnosti vo interes na penzionerite

Po povod odbele`uvaweto na 67-godi{-ninata od probojot na Sremskiotfront, Glavniot odbor na Sojuzotna borcite na Makedoniaja (SBM) i gra-|anite poddr`uva~i na slobiodarskitetradicii, na 12 april vo Domot na ARMorganizira{e sve~en sobir. Pokraj u~es-nicite vo nastanite i drugi borci i pod-dr`uva~i na tradiciite od narodnoos-loboditelnata vojna, na sobirot prisus-tvuvaa: ambasadorot na RepublikaSrbija Tomislav \uri} i pretstavnicina Ministerstvoto za odbrana, na Gene-ral{tabot na ARM, na Voenata akademi-ja "General Mihailo Apostolski”, na Insti-tutot za nacionalna istorija i drugi. Zau~estvoto i pridonesot na Makedonskata na-rodnoosoboditelna vojska vo zavr{niteoperacii za osloboduvawe na Avnojska Ju-goslavija i za kone~nata presmetka so fa-{izmot, zboruva{e u~esnikot i svedokot naovaa epopeja, doka`aniot analiti~ar naistoriskite nastani od NOVM, pretsedate-lot na GO na SBM, generalot Todor Atana-sovski. Svoite se}avawa generalot Atana-

sovski za u~estvoto na makedonskite edini-ci od sostavot na 15-tiot udaren korpus na

Sremskiot front i pridonesot vo oslobodu-vaweto na zemjata od fa{izmiot, gi prezen-tira{e vo kontekst na doka`uvaweto naispravnosta na Odlukata na ASNOM za upa-tuvawe na{a vojska na ovoj prostor vo vre-meto koga Makedonija be{e celosno oslobo-dena. "Otidovme na Sremskiot front, da giso~uvame pridobivkite od NOV, a ne da jaizgubime slobodata za koja se borevme i gi-nevme”, re~e na krajot Atanasovski.

M.D.

Sve~en sobir na Sojuzot na borcite na Makedonija

^uvawe na pridobivkite od NOVM

PANORAMA PENZIONER plus april 201210

Jovan Koteski e bele`ito imeod tretata generacija povoenimakedonski poeti. Najdobratabiografija na eden avtor e negovatabibliografija. Zatoa }e navedamsamo osnovni podatoci. Roden e 14.01. 1932. vo Prisovjani, Stru{ko.Toj orfejski predel pod Karaormankade {to gi minal ranite godini nadetstvoto e negovoto prvo i naj~istoiskustvo. Od druga strana, maliteposni nivi~ki i gradinki ne seberi}etni da gi prehranat semejst-vata. Lu|eto se prinudeni da pe~al-barat, svetot im stanuva privremendom, bez najbliskite. I Vasil Ko-teski, tatkoto na Jovan, pe~albarivo Bratislava kako {e}erxija. Jo-van go videl dva pati vo `ivotot:edna{ kako devetgo{nik vo rodno-to selo i vtorpat kako student na26 godini vo Skopje. Te{ko e da sepretpostavi kakvi bile tie sredbi.Sum slu{al za mnogu takvi drama-ti~ni nastani. Vpro~em, mojot Drim-kol od levata i Malesija od desna-ta strana na Crn Drim, minuvaleniz isti premre`iwa.

Gimnazija izu~i vo Ohrid, a Filo-zofskiot fakultet na koj }e se za-pi{e da studira kni`evnost, }e gonapu{ti pred da go zavr{i. Lebot }esi go zarabotuva kako novinar voRadio Skopje i so povremeni prilo-zi vo vesnici i spisanija. Toa netreba da n¢ zavede deka vo nego zga-snal `arot za novi, po{iroki znae-wa, osobeno od oblasta na literat-urata {to ja odbral kako svoja sud-bina i svoja prokoba. Spored izvor-noto svedo~ewe na d-r Jasna Kotes-ka, }erka na avtorot: ....."adolescen-tskite godini vo internatot vo Oh-rid gi pomni kako godini na zadovol-stvoto od u~eweto i od otkrivawetona epovite na Homer, "Metamorfozi-te# na Ovidij, "Bo`estvenata kome-dija# na Dante, dramite na [ekspir,"Faust# od Gete, romanite na Tolstoji Dostoevski”.

Ostanatite relevantni podatociza `ivotot i deloto na poetot odsite aspekti, blagodarenie na upor-nosta i posvetenosta na profesor-kata Koteska mo`at da se najdat naedno mesto na Internet blogot podnaslov "Poezijata na Jovan Kotes-ki”. Taa ne postavuva nikakvi drugiograni~uvawa za pristap, osven pri-dr`uvawe kon pravilata za fer ko-ristewe na informaciite. "Resav-skata {kola” e anahronizam. Akomu posvetite vnimanie na blogot, }edobiete pove}e od o~ekuvawata.Tvore{tvoto na Koteski pedantno,hronolo{ki e podredeno so sitenu`ni informacii. I mnogu stiho-vi dostapni za ~itawe na istotomesto.

Nakuso, poetskata riznica e pobo-gata za zbirkite: Nasmevka pred zo-rite, Zemja i strast, Zlodoba, Te-`ina, Peplosija, Senki, Zeleniporti, Herakleja, Pomorija, Bdeni-ja i snovidenija, Polilej, Plodo-vi, Tapija, @ivo`arica, Son~evabelegija, Mornici, Ralica, Lelej-ka, Samotija, Traga~, Re{etki, Pri-}e, Odron, Razor, Krte~ina.

Preveduvan e na srpski, romanski,angliski, francuski, ruski.

Dobitnik e na nekolku nagradi,glavno od esnafot: Goceva Povel-ba, Grigor Prli~ev za poemataTraga~, i: Narcisa, Aco [opov,Bra}a Miladinovci na SVP, Ko~oRacin, a posthumno Kliment Oh-ridski.

Dva pati bil pretsedatel naStru{kite ve~eri na poezijata.

Negovata generacijata go napravire{ava~kiot is~ekor vo makedon-skata moderna, iako prethodnicitemoraa `estoko da se sprotivstavatna dogmatskite pozicii za moderna-ta kako dekadentna, hermeti~na,formalna, sama za sebe, i, {to e naj-va`no, nedovolno op{testveno an-ga`irana.

Za pevot na Koteski, ne mo`e da sere~e deka ne bil predmet na kriti~-ko-vrednosna opservacija. Na po~e-tokot bezmalku site {to se oglasijaja vrednuvaa spored socijalnite mo-tivi i li~niot, ispoveden ton. Toabe{e intonirano kako seriozna ma-na. Takviot pristap kako da go ospo-ruva{e pravoto na individualnatvore~ka sloboda i op{toto mestodeka poezijata e najiskren i najin-timen tvore~ki supstrat. Od ona {togo opkru`uva{e i da saka{e ne mo-`e{e da izbega. ^esta, po pravilo,ja spasija isklu~ocite. "Vo lucidni-ot tekst "Poet na mitemata za samo-niknatiot ~ovek” nasprema prethod-nite tolkuvawa na ranata poezija naKoteski kako ambientalna i patri-otska, Venko Andonovski za prvpatnudi ~itawe na poezijata na Koteskiod "Nasmevka pred zorite” kako poe-zija na mitemata za samoniknatiot~ovek”. (Prezemeno od blogot, ita-likot e moj). Potoa, nastana edenprivremen molk. Avtorovoto zre-ewe, osvojuvaweto na novite temi,univerzalizacijata, kni`evnatakritika ne gi iskomentira na novna~in. Za naedna{, od devedesetitegodini navamu da dojde do napliv naprodlabo~eni kriti~ko-eseisti~kitekstovi, koi najposle, gi postavijarabotite na vistinskoto mesto.

Poezijata na Koteski e avtohtonustrem kon zenitot, seriozen pri-dones kon sovremenoto poetskotopismo. Taa e: pitoma i diva, ne`nai strasna, {epotliva i glasna, se-koga{ lirska. So sopstvena muzikai boja. So jazik izvoren: i arhai~eni sovremen. Po`elno e ~itatelot dane se potpira samo na tu|i sudovi,tuku da gradi i svoi, so svoja pro-misla, so sliki od sopstvenoto is-kustvo. Toj ima pravo na tvore~ko~itawe: da razgraduva i odnovo dagradi i dograduva. Samo na tojna~in literaturata, bez ogled na`anrot, e `iva. So samoto toa pak, ipoetot e `iv, nezavisno {to Kotes-ki na 12. 07. 2001. premina vo ve~-nosta.

Juli e pred nas. Dobro e po tojpovod da se navratime na negovatapoezija. Trotomniot Izbor od 2001.e dobra preporaka, ili Son~evabelegija od 2008., ili poemataTraga~, verifikuvana so nagradataGrigor Prli~ev. Taa e zaumna po-traga po smislata i besmislata navojuvawata, osvojuvawata do Indija,a na pobednikot grobot da ne mu seznae; Na Belasica najbrutalniotvoen zlostor vo istorijata doto-ga{ i propasta na poslednoto ma-kedonsko carstvo, podvigot na Bo-len Doj~in da go uni{ti zloto,Siljan [trkot da ja so~uva ~udo-tvornata voda za da se o~ove~i....Zaslu`uva voshit faktot {to mo-tivskata isprepletenost uspeva daja harmonizira vo koherentna stru-ktura. ..."Golemiot um - zlatniot bum-bar/ gi zaokru`uva strastite/ voedinstvo, vo celina, vo pesna”.("Navnatre” od “Lelejka”).

So ~estvuvaweto na negovata po-ezija }e ja ~estvuvame i godi{ni-nata od smrtta na poetot. ]e goo`iveeme vo na{iot spomen.

Boris [uminoski

PRO^ITAV ZA VAS

Visoki poetski dostreliNada Aleksoska e rodena vo1947 godina vo Gradsko. Dip-lomirala na Filolo{kiotfakultet vo Skopje, grupa makedon-ski jazik i literatura. Rabotela ka-ko profesor po makedonski jazik voMakedonija i vo Germanija na kated-rata po makedonski na fakultetotvo Manhajm. Rabotela i kako novinari lektor vo "Makedonsko sonce”. Sopi{uvawe se zanimava od ranatavozrast. Ima objavuvano pesni, ras-kazi, reporta`i, patepisi...

Mnogu godini svojata intima ja no-sela skriena vo sebe, vo svojata du-{a, za potoa eden den da pote~atpesnite kako izvor i da stanat sos-taven del na zbirkata "Koga du{atagovori.” Ja zamolivme avtorkata daobjasni na kogo se posveteni pesnitevo knigata?

- Prviot del, ni re~e Nada e pos-veten na }erkite Julijana i Oliverai nivnite deca, kako i na edno pri-jatel~e Darko koe go zasakala kakosvoe dete. Pesnite vo ovoj del seprete`no ispeani vo smiren i gor-deliv ton, no nekoi se protkaenii sota`en ton koj se dol`i na retkitesredbi so }erkata Julijana koja `i-vee vo stranstvo. Toa se pesniispolneti so taga i bolka po ona {toe daleku i retko dostapno.

Vo vtoriot del nasloven kako "Namojata tatkovina vo srceto ja nosam”,

se ispeani pesni glavno vo periodotna petgodi{niot prestoj vo Germa-nija. Tatkovinata mnogu poinaku sepoima koga si daleku od nea, otkol-ku koga si doma. Toa se ta`ni no gor-delivi pesni za ne{to {to e dalekuod tebe, za ne{to {to go nosi{ vosrceto, za ne{to {to e vozvi{eno.Nostalgijata po rodnata grutka enajprisutna.

Tretiot del e posveten na nejzi-nite nikoga{ nepre`aleni rodite-li, ~etvrtiot del pesni se posvete-ni na nejziniot roden kraj Gradsko, a

posledniot del, na nejziniot soprug.Toa se pesni prete`no od periodotna mladosta koga ne{tata ti izgle-daat nedofatni, a sre}ata dale~na.Poslednite tri pesni se rezime naona od {to se stravuvalo vo mla-dosta. Eve edna od tie tri pesni.

@ivotNautro koga zora zazoruva,iskra nade`svetnuvaza den ubav,za den radosen.

I takakatadenodime, odimene se}avaj}ideka do zajdisoncesme stignale.

Ja pra{avme na krajot Nada Alek-soska zo{to vo nejzinata kniga pre-ovladuvaat `alnite ~uvstva? Bezdvoumewe ni odgovori

- Od prosta pri~ina {to radosni-te momenti kratko traat i tie sakamda gi spodelam so drugite, neka seraduvaat zaedno so mene, a tagata esamo moja, ja ~uvam dlaboko vo menei samo ponekoga{ i dozvoluvam dapodizleze, kako ovojpat vo knigata ivo ovoj napis za va{iot i na{ ves-nik. Cvetanka Ilieva

"Koga du{ata govori# od Nada Aleksoska

Vo Centarot zaku