Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
PETEK, 26. novembra 2010
vseb
ina
94
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Krožišče začetek obvozniceV Gorenji vasi so na občinski praznikodprli krožišče, ki je prvi korak donove obvoznice. Krožišče je sicer vuporabi od konca avgusta, vendar seje tudi ob odprtju videlo, da vsi vozni-ki še ne vedo, katero vozilo ima pred-nost.
3
AKTUALNO
Danes bo oblačno, čez dan bozačelo snežiti. V soboto bodopadavine ponehale, zjasnilo se bo. V nedeljo bo spet začelosnežiti. Hladno bo.
VREME
jutri: zjasnilo se bo .....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
Čestitke ekipi in MatevžuBlejski odbojkarji so v drugem krogulige prvakov zanesljivo premagaliBudvansko Rivijero. Za zmago si jeaplavz zaslužila vsa ekipa, pesmi inprav posebnih čestitk pa je bil dele-žen Matevž Kamnik, ki je v sredo sla-vil tudi rojstni dan.
7
ŠPORT
Avtomobili na zemeljski plinPo Jesenicah in okolici se že nekajčasa vozita vozili, polepljeni z nalep-kami z napisom: Za čistejšo Sloveni-jo oziroma Za čistejše Jesenice. Greza vozili, ki ju poganja stisnjen ze-meljski plin - metan, kar je novost vSloveniji.
10
Direktor, ki se levi v županaNovi škofjeloški župan Miha Ješe jeta čas še razpet med županovanjemin vodenjem Gorenjske predilnice, apo novem letu se bo povsem posvetilžupanovanju. Pravi, da najboljše od-ločitve sprejema, ko mu najbolj tečepot s čela.
11
GG+
63 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
-4/2°C
97
70
35
26
66
02
5
Suzana P. Kovačič
Kranj - Tako na Splošno bol-nišnico (SB) Jesenice kotBolnišnico za ginekologijoin porodništvo (BGP) Kranjsmo naslovili vprašanja, dapojasnijo svoje stališče domorebitnega zaprtja kranj-ske bolnišnice. Sandra Tu-šar, dr. med., strokovna di-rektorica v jeseniški bolniš-nici, je v sredo na kratko ko-mentirala: "S strani ministr-stva za zdravje je bila usta-novljena projektna skupinaza izvedbo projekta Združe-vanje dežurne ginekološko
porodniške službe za Go-renjsko. Sem članica te sku-pine, prejšnji petek smoimeli prvi sestanek, na kate-rem smo predstavili delova-nje BGP Kranj inginekološko-porodniškegaoddelka v jeseniški bolnišni-ci. Nobenega sklepa ni bilona tem sestanku."
Po prvih izjavah v medijihv začetku tega tedna, dazmorejo prevzeti tudi porod-nice iz kranjske bolnišnice,so v jeseniški bolnišnici po-stali bolj zadržani. So pa zeloodločni v kranjski BGP, di-rektorica Andreja Cerkvenik
Škafar, dr. med., je poveda-la: "BGP Kranj ima zelo po-membno strateško lego in vprimeru ukinitve bolnišnicebi se večina porodnic in gi-nekoloških pacientk pre-usmerila predvsem v ljub-ljansko porodnišnico in naGinekološko kliniko v Ljub-ljani, ki sta po navedbahvodstva že tako preobreme-njeni. V BGP Kranj letos na-črtujemo prek 1600 poro-dov, na leto opravimo prek1500 malih operativnih po-segov in prek tisoč velikihposegov."
Kdo zapira kranjsko porodnišnicoV letu 2009 so imeli v Splošni bolnišnici Jesenice 662 porodov, v Bolnišniciza ginekologijo in porodništvo Kranj 1513 porodov. V javnost je prišla novica,da naj bi kranjsko ukinili, porodnice pa usmerili v jeseniško bolnišnico.
Po prvih izjavah v medijih v začetku tega tedna, da zmorejo prevzeti tudi porodnice izkranjske bolnišnice, so v jeseniški bolnišnici postali bolj zadržani. So pa zelo odločni vkranjski bolnišnici (na sliki), da zaprtja bolnišnice ne bodo dopustili. / Foto: Tina Dokl
Leto LXIII, št. 94, cena 1,50 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Stojan Saje
Tržič - Na sredini seji je di-rektor Komunale Tržič Se-bastijan Zupanc seznanil tr-žiške občinske svetnike,kakšne perspektive ima re-gijska deponija komunalnihodpadkov v Kovorju. Januar-ja lani so začeli postopek zapridobitev dovoljenja IPPC.Agencija RS za okolje ugo-tavlja, da za zdaj ne izpolnju-jejo treh kriterijev. Nimajodokazil, da bodo na deponijiodlagali odpadke za najmanj55 tisoč prebivalcev in dabodo odpadki ustrezno ob-delani. Jasno tudi ni, kakozagotoviti prek 5,1 milijonaevrov za zapiranje deponije.Če dovoljenja ne bo, bodo
sami morali zagotoviti ta de-nar in takoj začeti postopekza zapiranje deponije. Dru-
ga težava bo, kje in za kakš-no ceno bodo odlagali trži-ške odpadke.
Optimalna rešitev je, dadeponija Kovor deluje še na-prej, je poudaril Zupanc.Morajo se odločiti, da tamodlagajo tudi ustrezno obde-lane odpadke iz drugih ob-čin. Sprejeli naj bi največosem tovornjakov odpadkovna dan, dinamiko prevozovpa bi uskladili s Krajevnoskupnostjo Kovor. Deponijobi pospešeno polnili do leta2015, potem pa bi jo zaprli.Po izračunih Komunale Tr-žič bi zbrali dovolj denarja zazaprtje deponije in ukrepe vnadaljnjih tridesetih letih. Iz-računali so, da lahko priča-kujejo prek 13,1 milijona ev-rov prihodka za odlaganjeodpadkov od drugod.
Tržič bo sprejel odpadke drugihTržiški svetniki so sklenili, da bodo na deponiji Kovor lahko odlagali odpadke iz drugih občin. Drugačebi morala občina Tržič sama zagotoviti prek pet milijonov evrov za zaprtje deponije.
Na tržiško deponijo odpadkov v Kovorju bodo vozili tudiobdelane odpadke iz drugih občin.
V Merkurju brez odpravninNekdanji delavci Merkurja in Mersteela prejšnjiteden zaradi različnih razlag zakona niso prejeliobljubljenih odpravnin in odškodnin. � 3. stran
� 3. stran
� 3. stran
Nekdanji delavci Merkurja in Mersteela kljub drugačnimobljubam do 18. novembra niso prejeli odpravnin, zato sečutijo opeharjene. / Foto: Gorazd Kavčič
2GORENJSKI GLAS
petek, 26. novembra 2010POLITIKA [email protected]
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme MAJDA ŠARC iz Kranja.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Novoletni videomeh, 3. delZelo veliko pravilnih odgovorov ste nam poslali, da je vseNovoletne Videomehe do sedaj vodil in pripravil Boris Kopi-tar. Žreb je bil tokrat naklonjen Majdi Studen iz Nakla, ki bodve vstopnici prejela po pošti. Čestitamo!
Naslednje vprašanje pa se glasi: Ali je na Novoletnem Vide-omehu kdaj nastopil Ansambel bratov Avsenik?
a) da, b) neOdgovore s svojimi podatki nam pošljite najkasneje do če-trtka, 2. decembra, na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova 4,Kranj, ali na: [email protected].
Dedek Mraz, Stelinea in koledar gasilcev
Še vedno pričakujemo risbice otrok na temo Zimska pravlji-ca, prijave na stilsko preobrazbo (gospe, korajža velja) in siprizadevamo, da bi prodali čim več koledarjev za leto 2011 spoklicnimi gasilci GRS Kranj. Cena koledarja je 10 EUR.
Dobrodelni koncert društva Sožitje Škofja Loka
Koncert bo v ponedeljek, 29. novembra, ob 19. uri v kinuSora. Nastopili bodo: Brigita Šuler, Ansambel Topler, IvoMojzer, Irena Tratnik, Martin Težak in Mc Danny. Celotenizkupiček bo namenjen družini v stiski, ki potrebuje pomoč.Vabljeni! D. K.
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Rezultati te ankete ka-žejo, da bi največji delež an-ketiranih volilo SDS, če bibile volitve v nedeljo, na dru-gem mestu pa je vodilnovladno stranko SD po popu-larnost prehitela stranka De-SUS. Tudi voditelja teh dvehkoalicijskih strank sta druga-če razvrščena: prvak DeSUSKarl Erjavec je med politični-mi osebnostmi na tretjemmestu, Borut Pahor, pred-sednik vlade in stranke SD,pa se je pomaknil proti dnulestvice.
Za mnenje o padcu pri-ljubljenosti slednjega in"preboj" DeSUS in njenegapredsednika smo povprašalipredsednika pokrajinskihodborov obeh strank na Go-renjskem. Jure Meglič, kivodi gorenjski odbor SD, otem pravi: "Gre za odrazsplošne klime v državi, jav-nost se tako odziva na pote-ze, ki jih vlada vleče v gospo-darski krizi, in na reforme, kijih skuša uveljaviti na več po-
dročjih. Svoje pa je prispeva-la še nedavna afera s SimonoDimic." V zvezi s pokojnin-sko reformo, ki je najbolj raz-dvojila koalicijski stranki SDin DeSUS (slednja namrečnapoveduje, da nove pokoj-ninske zakonodaje ne bopodprla), pa Meglič meni:"Postopno povečevanje upo-kojitvene starosti je ob sta-rostni strukturi današnjedružbe in ob pričakovanihdemografskih gibanjih dej-
stvo, ki se mu v prihodnjenajbrž ne bo mogoče izogni-ti niti pri nas niti nikjer drug-je v Evropi. Drugo pri tej re-formi pa je višina pokojnin,saj bi morala vlada vsaj ti-stim z najnižjimi prejemki znekakšno socialno uravnilov-ko zagotoviti dostojne pokoj-nine."
"Vlada pripravlja pokoj-ninsko reformo, ki pri ljudehni priljubljena. Nepravi pri-stop k reformi, ki temelji
zgolj na zmanjševanju pravicdelavcev in upokojencev, paje najbrž razlog, zakaj padapodpora vladi in stranki SD,ki vodi vlado," razmišljapredsednik pokrajinskegaodbora DeSUS na Gorenj-skem Anton Stražišar. Še po-sebej so po njegovem mne-nju nepriljubljene poteze priupokojencih, ki jim pokojni-ne padajo že od leta 2002(po njegovih besedah so dolani realno padle za osem od-stotkov). Po pokojninski re-formi naj bi bile v večji merivezane na rast življenjskihstroškov, ne več v celoti narast plač, poleg tega pa ljudijezi še zamrznitev. "Ljudjevse to vedo in se zaradi tegajezijo na vlado, ki ne zna dru-gače kot z oženjem pravic de-lati reforme, namesto da bijih usmerila drugam, v zapo-slitve, v skrajševanje delovni-ka, v nove oblike zaposlitev ...Predsednik naše strankeKarl Erjavec te pomislekeglasno pove, zato mu medljudmi priljubljenost raste,"še dodaja Stražišar.
Pahor dol, Erjavec gorTa teden v javnosti odmeva javnomnenjska anketa, objavljena v enem od slovenskih dnevnikov, ki nalestvici popularnosti strank in politikov kaže izrazit padec SD in hkrati dvig stranke DeSUS.
Jure Meglič Anton Stražišar
Jasna Paladin
Kamnik - Na predvečer dne-va Rudolfa Maistra so vKamniku že tretje leto zapo-red podelili spominska pri-znanja za zasluge pri ohra-njanju spomina na tega ge-nerala. Slovesnost, ki so joskupaj organizirali predstav-niki Občine Kamnik in Zve-ze društev general Maister,se je tudi letos začela s po-ložitvijo venca pred Maistro-vim spomenikom v središčuKamnika, nadaljevala pa vGaleriji Veronika s podelitvi-jo spominskih priznanj. Dr-žavni praznik smo v torek si-cer praznovali kot spominna 23. november 1918, ko jeMaister prevzel vojaško ob-last v Mariboru. Župan Mar-jan Šarec je v pozdravnem
govoru izpostavil pomenpraznika, s katerim se spo-minjamo enega največjih si-nov slovenske zemlje, ki jebil leta 1874 rojen prav vKamniku. Z dobro mero kri-tike je številne zbrane nago-
voril tudi predsednik Zvezedruštev general Maister Mi-lan Lavrenčič. "Spoštovanidomoljubi, slovenstvo namšepa. Država, ki nima poslu-ha, se je odpovedala temuprazniku, zato je praznik na
državni ravni organiziralanaša zveza. Domoljubje nisamoumevno, treba ga jevzgajati, in če ne bomo boljsamozavestni in kritični,bomo v EU hitro zapostav-ljeni in pozabljeni. Kakor jedavno dejal že Platon - člo-vek ni rojen samo za sebe,rojen je tudi za državo!"
Na letošnji proslavi, kjer nimanjkalo domoljubnih pes-mi in interpretacij Maistrovepoezije, so podelili dve spo-minski priznanji. Prejela staga Dragan Potočnik, pred-sednik Društva generala Mai-stra Maribor in avtor knjige ozgodovinskih okoliščinahMaistrovega delovanja, ki jebil hkrati tudi slavnostni go-vornik, ter Milan Bolkovič,predsednik Prleškega druš-tva general Maister.
Kamničani počastili Maistrov praznik
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Predlog za razpisreferenduma o zakonu omalem delu in predlog od-ložilnega veta na zakon ointervencijskih ukrepih naseji državnega sveta nistaprejela zadostne podpore.Za sprejetje zahteve za raz-
pis referenduma bi moralidržavni svetniki zbrati abso-lutno večino (21 glasov), za-htevo pa je podprlo 18 svet-nikov. Sedaj bodo naspro-tniki zakona o malem delu,to pa so sindikati in štu-dentske organizacije, začeliakcijo za zbiranje podpisovza razpis referenduma. Du-
šan Semolič, predsedniksvobodnih sindikatov, ki jev državnem svetu zastopnikinteresov delojemalcev, jedejal, da so študentje z nji-hovo pomočjo že vložili večkot deset tisoč podpisov, skaterimi so zahtevali razpiszakonodajnega referendu-ma. Sedaj bo treba za to po-
budo zbrati štirideset tisočpodpisov. V sindikatih me-nijo, da zakon o malemdelu ne bo pomagal ureditirazmer na trgu dela, pove-čal bo obseg negotovih oblikdela, mladi pa si bodo šetežje našli redno zaposlitev.Predsednik državnega zbo-ra Pavel Gantar je v sredo žerazpisal rok za zbiranjepodpisov za razpis referen-duma. Ta začne teči 3. janu-arja prihodnje leto.
Za malo delo na referendum
Ljubljana
Predlagali bodo referendum o referendumih
Vodje poslanskih skupin treh koalicijskih strank, SD, Zaresin LDS Miran Potrč, Cveta Zalokar Oražem in Borut Sajovicso napovedali, da bodo zahtevali posvetovalni referendumo spremembi tistega člena ustave, ki govori o referendumih.Državljane bi na referendumu vprašali, ali bi v ustavi spre-menili določbe, kdaj mora parlament razpisati referendum.Predlagajo, da bi z ustavo prepovedali referendume o zako-nih, ki se nanašajo na nacionalno varnost, odpravo posledicnaravnih nesreč, ki bi povzročili težave pri izvrševanju dr-žavnega proračuna ali bi posegali v temeljne človekove pra-vice. Sedaj lahko referendum zahteva tretjina poslancev dr-žavnega zbora, torej trideset, predlagatelji pa bi to spreme-nili, tako da bi bilo potrebnih 36 poslanskih podpisov. Refe-rendum pa bi bil veljaven, če bi se ga udeležilo vsaj štiride-set odstotkov volivcev. D. Ž.
Ljubljana
Mussomeli nov ameriški veleposlanik
Nov ameriški veleposlanik v Sloveniji je Joseph A. Musso-meli. Nazadnje je bil pomočnik vodje misije v Afganistanu,sicer pa je bil med drugim tudi ameriški veleposlanik v Kam-bodži. Diplomiral je iz političnih ved na Trenton State Colle-ge in doktoriral iz prava na Rutgers Law School. Kariero vameriški diplomatski službi je začel leta 1980, odtlej pa jemed drugim služboval v Egiptu, na Filipinih, v Šrilanki, Ma-roku in Panami. Rojen je bil leta 1952 v New Yorku v italijan-ski priseljeniški družini. Njegovi stari starši so v ZDA prišlis Sicilije ob prelomu prejšnjega stoletja. Ta teden so nove-ga ameriškega veleposlanika že lahko spoznali gospodar-stveniki in drugi, ki so se udeležili pogovora v okviru Ameri-ške gospodarske zbornice Slovenije. D. Ž.
Ljubljana
O pokojninski zakonodaji na izredni seji
Za četrtek, 2. decembra, je sklicana izredna seja državne-ga zbora. Točno opoldne bodo poslanke in poslanci zase-danje začeli z obravnavo sprememb in dopolnitev zakonao gospodarskih družbah, nato pa bo na vrsti druga obrav-nava predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. D. Ž.
Župan Marjan Šarec in Milan Lavrenčič skupaj s prejemnikoma spominskih priznanj Rudolfa Maistra
Boštjan Bogataj
Gorenja vas - Odprtja se jeudeležil tudi Patrick Vlačič,prometni minister, ki jevsem sodelujočim ob priho-du v pozdrav stisnil roko."Država ima v gradnji osem-sto do devetsto projektov,vendar sem se povabilu naodprtje krožišča odzval, kerse mi je zdelo, da je to krožiš-če za vas izredno pomemb-no. Vaš obisk kaže, da je restako," je uvodoma povedalminister. Opozoril je, da sokrožišča novost, ki se je mo-rajo vozniki še navaditi in vo-ziti v skladu s predpisi.
Gorenjevaško je sicer vuporabi od konca avgusta,vendar se je tudi na odprtju(promet je nemoteno pote-kal) videlo, da vsi vozniki šene vedo, katero vozilo imaprednost in kje morajo vklju-čiti smernik. Župan MilanČadež je bil v torek zadržan vDržavnem zboru, zato jeuvodoma spregovoril Ro-man Demšar, predsedniksveta Krajevne skupnosti Go-renja vas. Poudaril je po-membno vlogo Poljanskedoline pred stoletji, ko je ponjej vodila trgovska povezo-valna pot med Štajersko inPrimorsko, pred stoletjem sopristojni razmišljali celo ogradnji železniške proge.
"Krožišče je posebno, kotsmo posebni Poljanci. V sre-di je hotaveljski kamen, kipriča, da tu živimo močni,ustvarjalni in kleni ljudje,kar s svojim delom nenehnodokazujemo," je povedalDemšar. Minister Vlačič jeomenil še razvoj četrte raz-vojne osi oziroma cestno po-vezavo prestolnice s severnoPrimorsko. Na njej bo trebazgraditi precej novih odse-kov, za obstoječe pa je ugoto-
vil, da so nekateri v dobremstanju, drugi kot večkrat'zaflikane' pastirske hlače.Ministra smo spodbudili, danaj ob obisku v Gorenji vasiobljubi leto nadaljevanja kro-žišča: gradnjo gorenjevaškeobvoznice. "Se ponavadi ob-ljublja? Le če bi bil povsemnekritičen. Časovnice, kismo jih predstavili, še vednoveljajo."
Na vprašanje, ali se bo od-peljal domov proti Logatcu
ali Sovodnju (cesti sta v katas-trofalnem stanju), odgovar-ja, da ga velikokrat vozijo paslabih cestah: "Zavedam pase, da je polovica cest (tri ti-soč kilometrov, op. a.) v sla-bem stanju. Žal so našezmožnosti zelo omejene."Danes bodo v sklopu praz-novanj občinskega praznikana Dobravi slovesno odprlitudi vrtec, v soboto bo vDomu občine Slavnostnaakademija.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkihin petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: STYRIA Print Holding GmbH, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Krožišče začetek obvozniceNa občinski praznik, 23. novembra, so v Gorenji vasi slovesno odprli krožišče, ki je prvi korak donove obvoznice.
Direktorica BGP Kranj An-dreja Cerkvenik Škafar jepoudarila, da v bolnišnici za-gotavljajo 24-urno nepreki-njeno zdravstveno varstvonosečnic, porodnic, novoro-jenčkov in ginekoloških paci-
entk s strani ginekologa, ane-steziologa in pediatra, ki skr-bijo izključno za njihove paci-entke in tako nikoli ne priha-ja do čakanja zaradi obreme-nitve zdravnikov pri drugihurgentnih bolnikih. "Zaradikakovostne oskrbe imamo iz-razito nizek odstotek premeš-čenih otrok v terciarne usta-nove in odlične rezultate vi-talne statistike. Naši gineko-logi porodničarji so tudi ope-raterji, v zadnjih desetih letihnam ni bilo treba nikoli pokli-cati kirurga, s katerim ima-mo sklenjen dogovor. Porabakrvnih derivatov v bolnišnicije majhna, v teku je postopekza ustanovitev krvne banke.Poudarjam, da smo varna,strokovna in kakovostna spe-cializirana bolnišnica, ki pra-
vočasno prepozna rizične pa-cientke in jih usmerja v za tonamenjene terciarne ustano-ve," je še dejala in dodala, dazadnjih pet let BGP Kranj po-sluje s pozitivnim finančnimrezultatom.
Z ministrstva za zdravjeodgovora nismo prejeli, kljub
temu pa smo izvedeli, da ježe omenjeno projektno sku-pino imenoval minister zazdravje z namenom postavit-ve izhodišč razvoja in posta-vitve delovanja skupne gine-kološko porodniške službena Gorenjskem. V projektniskupini so predstavniki SBJesenice in BGP Kranj, pred-seduje ji prof. dr. HelenaMeden Vrtovec iz ljubljanskeGinekološke klinike, ki bonajkasneje do prvega decem-bra letos na podlagi podatkov(skupina naj bi se še sestala)pripravila strokovni elaborat.Na podlagi elaborata bo raz-širjen republiški strokovnikolegij za ginekologijo in po-rodništvo dal svoje poročilo,ki bo podlaga kasnejšim iz-hodiščem ministrstva.
Kdo zapira kranjsko porodnišnico
3GORENJSKI GLASpetek, 26. novembra 2010 AKTUALNO [email protected]
Krožišče v Gorenji vasi je slovesno odprl minister Patrick Vlačič. / Foto: Denis Bozovičar
�1. stran
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Simon Šubic
Naklo - Prisilna upraviteljaMerkurja in Mersteela Ladi-slav Hafner in Katarina Be-nedik prejšnji teden nistaodobrila izplačila odpravninin odškodnin za presežnedelavce, ker da njihove terjat-ve po zakonu o finančnemposlovanju, postopkih insol-ventnosti in prisilnem pre-nehanju ne sodijo med pred-nostne. Razočarani delavci,ki so jim bile odpravnine ob-ljubljene, v obeh družbah paso sredstva zanje tudi že re-zervirali, so zato v torek obis-kali vodstvi Merkurja in Mer-steela, da bi dosegli obljublje-no izplačilo, prejeli pa so leobljubo, da bodo v omenje-nih družbah naredili vse zapolno poplačilo delavcev.
Brez obljubljenih odprav-nin in odškodnin je minuliteden ostalo 119 nekdanjihdelavcev - 45 iz Merkurja in74 iz Mersteela. Gre za zne-ske od nekaj tisoč do nekajdeset tisoč evrov, skupno paza okoli devetsto tisoč evrov.
Po besedah predsednikauprave Merkurja Blaža Pes-jaka je sicer za celoten pro-gram presežnih delavcev re-zerviranih okoli tri milijoneevrov. "16. septembra je bilaizglasovana insolventnostMerkurja in odtlej so bili vsiračuni plačani v predpisa-nem roku petih dni, le našeodpravnine in odškodninene, niti do dogovorjenegaroka - 18. novembra. Na se-stanku z vodstvom smo sicerprejeli obljubo, da smo upra-vičeni do polnega izplačila, ado tega trenutka nismo ne
od uprave ne od prisilneupraviteljice prejeli ničesaroprijemljivega," je včeraj do-poldne pojasnil predstavnikpresežnih delavcev Maksimi-ljan Kalan. Delavci so se zatovčeraj že obrnili na odvetni-ško pisarno, saj bodo upora-bili vsa pravna sredstva zadosego svojih pravic, je šedodal Kalan. Za prijavo svo-jih terjatev imajo čas do 4.decembra. Odločitev o zadr-žanju izplačila odpravnin inodškodnin delavcem je ne-utemeljena in ji nasprotuje-mo, menijo tudi v Sindikatudelavcev trgovine Slovenije.Tako govori tudi pravnomnenje, ki so ga pripravili vpravni službi Zveze svobod-nih sindikatov Slovenije.
"Gre za problem razlageenega člena zakona, za kate-rega se tako uprava kot obaprisilna upravitelja in delavcistrinjamo, da ni napisan vsmislu cilja prisilne poravna-ve. Treba bo torej pridobititako razlago zakona, ki boomogočal izplačilo odpra-vnin v njihovi polni vredno-sti," je dejal predsednik Mer-kurjeve uprave Pesjak.
V Merkurju brez odpravnin
Ob upoštevanju 4,4 milijo-na evrov stroškov upravljavcain 2,83 milijona evrov lastni-ka deponije ter izplačilu 2,99milijona evrov odškodnin lo-kalni skupnosti si obetajo2,29 milijona evrov ostankav korist občine. Direktor Zu-panc je pozval svetnike, najpozabijo na razprtije, saj po-trebujejo za ta projekt soglas-je vseh.
Obsežna razprava je vse-eno zajela znana dejstva o od-ločitvah glede usode deponijeKovor iz preteklosti. Na planje potegnila nekaj starih za-mer in novih dvomov o mož-nih rešitvah. Razčistili so tudidileme o možnostih gradnjenove dovozne ceste, za kateroniso dobili soglasij lastnikovzemljišč. Na koncu je prevla-dal razum. Večina svetnikovse je strinjala, da Tržič sprej-me na deponijo Kovor obde-lane odpadke od drugod.Podprla je tudi predlog PavlaRuparja, da bodo prebivalcizastonj dobili nove posode zaločeno zbiranje odpadkov.
Tržič bo sprejelodpadke drugih
�1. stran�1. stran
Andreja Cerkvenik Škafar Sandra Tušar
Maksimiljan Kalan
4GORENJSKI GLAS
petek, 26. novembra [email protected]
Stojan Saje
Križe - Zaradi povečanegavpisa predšolskih otrok vVzgojno varstveni zavod Tr-žič je letos nastalo največ te-žav v Križah, kjer vrtec doslejni imel prostorov za varstvootrok od prvega do tretjegaleta starosti. Vodstvo ObčineTržič je zato že spomladisklenilo, da bodo zgradiliprizidek k tamkajšnjemuvrtcu. Ob dopolnitvi prora-čuna za leto 2010 je rezervi-ralo denar za to investicijo.
Občinska uprava je iskalanajprimernejšo rešitev zaprizidek k vrtcu. Odločila seje, da bodo v Križah postavilimodularni enoti za dva od-delka najmlajših otrok. Prvirazpis za izbiro izvajalca nazačetku julija ni uspel, zatoso ga konec meseca ponovili.Najugodnejšo ponudbo jedalo Gradbeno podjetje Tr-žič, s katerim so sredi sep-tembra podpisali pogodbo zagradnjo prizidka. Z njo sopredvideli, da bo 305 tisoč ev-rov vredna naložba dokonča-na v dveh mesecih in pol.Tega cilja sicer niso dosegli,
vendar pospešeno opravljajoše zadnja dela. Kot je poveda-la Mateja Hafner Malovrh izurada za gospodarstvo indružbene dejavnosti ObčineTržič, je povzročil zamudodobavitelj kontejnerjev, grad-bince pa je oviralo tudi slabovreme. Montažni objekt je že
dobil streho, v notranjosti iz-delujejo instalacije, oblogesten in sanitarije. Urejajotudi okolico, kjer naj bi kon-čali vsa dela drugi teden de-cembra. Opremo pričakujejože nekaj prej, zato so že pro-sili Upravno enoto Tržič zatakojšen tehnični pregled po
koncu del. Upajo, da bodo poizdaji uporabnega dovoljenjaodprli prizidek še pred kon-cem leta. Tja se bo najprejpreselilo 14 malčkov iz oddel-ka, ki gostuje v Ljudski uni-verzi Tržič. Nato bo enakoštevilo otrok postopno zapol-nilo še drugi oddelek.
Prizidek k vrtcu decembraPri vrtcu Križe so postavili modularni enoti, kjer bo prostor za 28 malčkov. Dela malo zamujajo, a bo vselitev še letos.
LIP BLED, d. o. o., Rečiška 51A, 4260 Bled
Razpisuje prosto delovno mesto:
PRIPRAVNIK V MARKETINGU (M/Ž)Potrebna znanja in izkušnje:● najmanj višja ali visoka izobrazba ekonomske
ali lesarske usmeritve● dobro znanje tujega jezika (nemški ali angleški)● dobro poznavanje uporabe računalniških programov -
predvsem MS Office● izpit kategorije B
Osebnostne lastnosti● samozavesten in prepričljiv v komunikaciji
in osebnem nastopu● prodoren in samoiniciativen● pripravljen tako na timsko kot samostojno delo
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje zadoločen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati naj pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj in potrdili o izpolnjevanju pogojev pošljejo 8 dni po objavina naslov: LIP BLED, d. o. o., Rečiška 61 A, 4260 Bled, s pripisom "razpis-marketing". Informacije tel. 04/579 51 22, Anton Koncilja.
Marjana Ahačič
Radovljica - Krajani vasi Mi-šače že dolgo opozarjajo, daje cesta skozi vas postalamnogo preozka za tovornja-ke, ki se po tej poti vse pogo-steje vozijo v dolino. Zgodilose je že, da se je tovornjaktako zagozdil med hišo inbetonski zid na najostrejšemovinku, da so ga iz vasi mo-rali spraviti z dvigalom. Last-nik zemljišča je že pristal, dase na tem delu zid poruši incesto razširi, a za to občinaRadovljica v proračunu nimadenarja. "V proračun za leto2010 je bila vključena po-stavka za nadaljnjo ureditevnajbolj kritičnih odsekovcestnega omrežja Dobrave-Mišače-Otoče v znesku 40 ti-soč evrov. Z rebalansom pro-računa za leto 2010, spreje-tim 1. julija, pa so bila sred-stva na tej postavki praktičnov celoti ukinjena. Tako bopobuda obravnavana pri se-stavi proračuna za naslednjeobdobje," je sporočil RadoPintar, ki je na radovljiškiobčinski upravi odgovorenza investicije.
Krajani Mišač opozarjajo,da se je promet na lokalnicesti Mošnje-Mišače-Do-brave-Lipnica zelo povečalpo izgradnji avtoceste, ker jepo njej najkrajši dostop izzaledja Dobrav in Lipniškedoline do avtocestnega pri-ključka Brezje-Dobro poljein tudi v Radovljico. "Naj-večji problem pa so voznikiz največjimi kamioni, ki nepoznajo dejanske sposobno-sti te cestne povezave prekomostu v Globokem," pravidomačin Rok Gašperšič. "Tiiščejo najkrajšo pot z GPSsprejemniki, ki jim omenje-no to cesto prikaže kot naj-bližjo do cilja. Tako zapelje-jo skozi Mošnje v Globoko,tam pa se znajdejo v pasti,saj ne morejo nikjer obrnitiin jim preostane samo vož-nja naprej preko mostu, kisploh ni grajen za take obre-menitve." Domačini zatopredlagajo, da pristojni že vMošnjah postavijo primernecestne oznake, ki bodo pra-vočasno opozorile šoferje,da za velike kamione cestanaprej ni primerna invožnja ni dovoljena.
Cesta preozka, denarja niTovornjaki se na najožjem delu Mišač zatikajo invozijo čez preozek most v Globokem.
Most v Globokem ni primeren za velike tovornjake./ Foto: Anka Bulovec
Mateja Rant
Bled - Na torkovi ustanovniseji blejskega občinskegasveta so potrdili mandateizvoljenim svetnikom in seseznanili z izvolitvijo Jane-za Fajfarja za župana. Narednih volitvah župana inčlanov občinskega sveta 10.oktobra je imelo na območ-ju blejske občine pravicoglasovati 6978 volivcev,
svoj glas jih je oddalo 3611oziroma 51,75 odstotka. Vdrugem krogu volitev žu-pana je imelo pravico gla-sovati 6980 volivcev, gla-sovalo jih je 3132 oziroma44,87 odstotka. Župan Ja-nez Fajfar se je ob tej pri-ložnosti zahvalil za zaupa-nje, ki so mu ga znova na-klonili volivci, in izrazilupanje, da ga bo upravičiltudi v prihodnje. Kljub tež-
kim gospodarskim razme-ram imajo veliko načrtov,pri čemer bodo sledili ob-činskim razvojnim progra-mom. "Najpomembnejšaprojekta ostajata obe raz-bremenilni cesti," je pojas-nil župan. Izbral si je tudiže podžupana: Antona Me-žana in se že veseli sodelo-vanja z njim. "Zanj sem seodločil, ker je mlad, sposo-ben in priljubljen med ob-
čani. Veliko časa preživi naterenu, zato včasih viditudi kakšen problem, ki gasam ne opazim," je še do-dal Fajfar. Na seji so ime-novali tudi petčlansko ko-misijo za mandatna vpra-šanja, volitve in imenova-nja. Predsednik je JanezPetkoš, podpredsednik An-ton Mežan, člani pa Davo-rina Pirc, Jana Špec in Mi-ran Vovk.
Najpomembnejša projekta obe obvoznici
Marjana Ahačič
Kranjska Gora - V sredo seje novi občinski svet Kranj-ske Gore sestal že na svojidrugi seji v tem mandatu inv prvi obravnavi sprejelpredlagani odlok o občin-skem proračunu za leto2010. Občina v njem načr-tuje 9,3 milijona evrov pri-hodkov in 11,4 milijona od-hodkov, kar pomeni, da boimela nekaj več kot 2 milijo-na proračunskega primanj-kljaja. Ta bo pokrit iz oce-njenih presežkov preteklih
let, tako da se občina tudi vprihodnjem letu ne bo za-dolževala. Pri oblikovanjufinančnega načrta so upoš-tevali predvsem poslabšanjejavnofinančne situacije, za-radi česar so pri pripraviproračuna omejili odhodkein bili posebej pozorni prinjihovem realnem načrto-vanju. Največja investicija vprihodnjem letu kljub temuostaja nadaljevanje letos za-čete temeljite prenovekranjskogorske osnovnešole. Občina je zanjo že pri-spevala približno 900 tisoč
evrov, drugo fazo obnoveleta 1970 zgrajene šole panačrtujejo za prihodnjo po-mlad. V tem, obsežnejšemdelu obnove šole, bodozgradili novo telovadnico,kuhinjo in knjižnico pa tudimultimedijsko učilnico, ka-binet, še eno učilnico terdve igralnici za potrebe vrt-ca. Za investicijo so v prora-čunu predvideli približno3,7 milijona evrov.
Svetniki so na seji potrdi-li tudi stanovanjski pro-gram občine in imenovaličlane delovnih teles: odbor
za negospodarstvo in javneslužbe družbenih dejavno-sti bo vodila Vlasta Kotnik,odbor za gospodarstvo ingospodarske službe AntonPožar, odbor za prostorskoplaniranje in gospodarjenjez nepremičninami pa Bog-dan Janša. Predsednik sta-tutarno pravne komisije jepostal Robert Plavčak, žirijeza priznanje pa Jože Zu-pančič. Člani nadzornegaodbora občine in sveta gla-sila se bodo sami odločali otem, kdo izmed njih bo od-bor oziroma svet tudi vodil.
Potrdili osnutek proračunaSvetniki občine Kranjska Gora so potrdili osnutek proračuna za prihodnje leto. Največja investicija bonadaljevanje obnove Osnovne šole Josipa Vandota.
Tržiški gradbinci hitijo z dograditvijo prizidka k vrtcu Križe.
5GORENJSKI GLASpetek, 26. novembra 2010
Enotno
poslovno
omre j̀e
• klici po 0 E
UR med mob
ilnimi
in fiksnimi p
riključki
• prve 3 mes
ece naročnin
a 0 EUR,
ob naročilu d
o 31. 1. 2011
• polna mon
taža
Poslovnih pa
ketov 0 EUR
CiscoSPA502g36 mese~nih obrokov
120 € */mesec
SamsungMonteSploπna akcija
59 € **Več informacij o storitvi in akcijski ponudbi na 080 8000, www.telekom.si in na 041 700 700, www.mobitel.si
Storitev Enotno poslovno omrežje se obračuna kot mesečna naročnina za dodatno storitev na obstoječem naročniškem razmerju v višini 1,5 EUR na mobilni številki in 1,8 EUR na fiksni številki. V mesečno naročnino je vključenih 1.000 minut pogovorov (500 minut iz mobilnega v fiksno omrežje in 500 minut iz fiksnega v mobilno omrežje), brezplačni klici med vsemi fiksnimi številkami (iz fiksnega v fiksno omrežje) in brezplačni klici med vsemi mobilnimi številkami (iz mobilnega v mobilno omrežje pri paketih Povezani) znotraj Enotnega poslovnega omrežja. Pogovori nad vključenimi količinami se obračunajo po veljavnem ceniku za naročniški paket. Naročniki na storitev Enotno poslovno omrežje morajo biti hkrati naročniki Mobitela (MPO-M, MPO-V in vsi paketi Povezani) in uporabniki Poslovnih paketov pri Telekomu Slovenije (paketa Poslovna telefonija in internet ali Poslovni komplet). Družbi si pridržujeta pravico do spremembe cen in pogojev. Cene vključujejo DDV. Slike so simbolične.
* Akcijska cena 43,20 EUR (na 36 mesečnih obrokov po 1,20 EUR ali v enkratnem znesku) velja za naročnike na paket Poslovna telefonija in internet, ob vezavi naročniškega razmerja za obdobje 36 mesecev.** Akcijska ponudba velja do odprodaje zalog ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 24 mesecev z aktivirano storitvijo Enotno poslovno omrežje za vse, ki nimate veljavnega aneksa UMTS št. 14/2005 oz. UMTS št.
14/2005 Povezani (oba 24 mesecev) ali aneksa GSM št. 16/2009 oz. GSM št. 16/2009 Povezani (oba 24 mesecev), ki morata biti samostojna, ali aneksa UMTS št. 17/2010, ki mora biti samostojen, in izpolnjujete ostale pogoje.
Združeni fiksno in mobilno omrežjeEnotno poslovno omrežje omogoča klicanje med sodelavci po 0 EUR. S kratkimi enotnimi internimi številkami za fiksni in mobilni telefon ste še hitrejši in učinkovitejši. Izbirate pa lahko tudi med mobilnimi in fiksnimi telefoni po izjemnih cenah.
NIČ VEČ OMEJITEV
Tele
kom
Slo
veni
je, d
. d.,
Cig
alet
ova
15, 1
00
0 Lj
ublja
na |
Mob
itel
, d. d
., 15
37 L
jubl
jana
Ljubljana
Tudi Gorenjca v vodstvu Turističnezveze Slovenije
Turistična zveza Slovenije jeimela 20. novembra 27. red-no skupščino. Delegati soobravnavali poročilo o delu vminulih štirih letih in pro-gram za prihodnji mandat.Uspešno delo potrjuje večpodatkov. Število društev seje s 615 povečalo na 655. Ve-liko pozornosti so namenilisodelovanju z mladimi, le-tos prvič tudi s študenti. Kurejenosti krajev so pripo-mogla čiščenja okolja in tek-movanja Moja dežela - lepain gostoljubna. Pripravili soveč posvetov in izobraže-vanj, razvoj pa spodbujaSvet za turizem. Pomembendel dobre turistične ponud-be so prireditve; društva inobmočne zveze jih vsakoleto pripravijo okrog tri ti-soč. Skoraj sto društev inzvez se predstavlja na sejmuTurizem in prosti čas v Ljub-ljani. Za prizadevno delo sopodelili osem zlatih plaket inosem posebnih priznanjTZS, eno tudi kranjski druž-bi Sava. Zvezo bo v prihod-nje vodil Peter Misja iz Pod-četrtka, kateremu bo v po-moč pet podpredsednikov.Med dvajsetimi člani izvrš-nega odbora sta tudi ZlatkoKavčič iz Lesc in Jure Sodjaiz Bohinja. S. S.
Kranj
Dogodki ob tednu Karitas
Ta teden je teden Karitas, v katerem bodo z različnimi do-godki in akcijami zbirali denar za ljudi, potrebne pomoči. Ak-cijam se pridružujejo tudi nekatere organizacije Karitas naGorenjskem. V Domžalah so dobrodelni koncert priredili žev prvi polovici novembra. Župnijske Karitas Preska, Pirniče,Sora in Smlednik ga imajo danes ob 19.30 v župnijski cerkviv Preski, zbrani denar pa bodo namenili odpravi posledic po-plav v Vidmu Dobrepolju. Posnetek koncerta bodo v nedeljoob 16.30 predvajali na lokalni televiziji in darove zbirali tudimed oddajo. Večer solidarnosti v soboto ob 19. uri priprav-ljajo v kulturnem domu v Ihanu. V nedeljo, 28. novembra, pabo ob 16. uri v osnovni šoli v Križah dobrodelni koncert tam-kajšnje župnijske Karitas. V Škofji Loki pa bodo pri vseh ne-deljskih mašah sredstva zbirali z dobrodelno tombolo. D. Ž.
Popravek
V Gorenjskem glasu je bil23. novembra objavljen čla-nek novinarja Matjaža Gre-goriča "Nove vinjete bodorožnate".V omenjenem članku novi-nar navaja: "Pred nekaj dne-vi je dal Dars v prodajo tudinove letne vinjete, ki veljajoštirinajst mesecev in sicerod 1. decembra letos do kon-ca januarja leta 2012. Pravtako so v prodaji tudi meseč-ne in tedenske vinjete."Informacija ne drži popolno-ma, saj vinjete za leto 2011še niso v prodaji. Na prodaj-nih mestih bodo dostopneod 1. decembra 2010 dalje.Služba za komuniciranje,DARS, d. d.
Kamnik
Zemeljski plazovi že sanirani
V septembrskem deževju se je v občini Kamnik sprožilookoli petdeset zemeljskih plazov. Kot je sporočila Nika Vrhovnik iz Občine Kamnik, so nekateri plazovi, ki so ogro-žali stanovanjske objekte in cestno infrastrukturo, že sanira-ni. Uspešno so sanirani plazovi na Veliki Lašni, Starih Selihin Stolniku, ki so ogrožali lokalne ceste. V zaključni fazi jesanacija še enega plazu v naselju Stolnik. Za sanacijo plazublizu objekta Stolnik 12 je občina namenila dobrih 48 tisočevrov, za sanacijo drugega, nekoliko manjšega plazu, ki se je sprožil pod lokalno cesto v Stolniku, pa dobrih 21 tisočevrov. Izvajalec del PUH, d. d., končuje tudi sanacijo plazuv kraju Hrib, ki je ogrožal stanovanjski objekt, zanj pa so namenili 146 tisoč evrov proračunskih sredstev. Na sliki:zemeljski plaz v naselju Hrib. J. P.
KRATKE NOVICE
6GORENJSKI GLAS
petek, 26. novembra [email protected]
Simon Šubic
Šenčur - Novi šenčurski ob-činski svet je na drugi redniseji po daljši razpravi imeno-val delovna telesa, ki mubodo v naslednjih štirih letihpomagala pri njegovemdelu. Kot je pojasnil predsed-nik komisije za mandatnavprašanja, volitve in imenova-nja Ciril Kozjek, je bilo treba všest odborov, po dva podo-dbora in komisiji ter v nad-zorni odbor imenovati skupaj49 članov. Povolilna mate-matika je pokazala, da naj-močnejši stranki SDS pripa-da 17 članov delovnih teles inštirje predsedniki, listam instrankam z dvema občinski-
ma svetnikoma po šest čla-nov in en predsednik, tistim zenim svetnikom pa po triječlani delovnih teles.
Komisija se je pri pripravipredlogov izračunanemu raz-merju sicer skušala približati,vendar ji to v celoti ni uspelo.Zaradi končnega (premajhne-ga) izplena sta se zato pritoži-la Mirjana Čemažar iz SD inJanez Sušnik z liste BOR.Slednjega je med drugimzmotilo, da je komisija priuvrstitvi predlaganih članov vdelovna telesa upoštevala tudikandidata, predlagana s straniKrajevne skupnosti Visoko,čeprav imajo predlagani kan-didati s strani strank in ne-strankarskih list, ki so zasto-
pane v občinskemu svetu, poposlovniku prednost preddrugimi. Sušnik je tudi opo-zoril, da se pri predlogu za se-stavo novega nadzornega od-bora niso dosledno upoštevalikriteriji o izobrazbi in delo-vnih izkušnjah, ki jih zahtevaobčinski statut. "Komisija nidobro opravila svojega dela;premalo ste bili pozorni naobstoječe predpise," je ugo-tavljal.
Simon Kuhar (LDS), tudičlan mandatne komisije, ki jepripravila predloge za imeno-vanje delovnih teles, je v raz-pravi celo predlagal, da celo-ten postopek ponovijo, saj ponjegovem obstaja "sum kršit-ve zaradi časovne ustreznosti
oddaje kandidature vsaj prienem kandidatu", česar pazaradi predhodno odprtih ku-vert ne more dokazati. Potemko mu občinski svet ni pri-sluhnil in je imenoval vsa de-lovna telesa, pa je Kuharpredlagal sprejem sklepa, pokaterem morajo predsednikidelovnih teles vsako leto po-dati poročilo o opravljenemdelu, saj je v prejšnjem man-datu pogrešal aktivno delonekaterih odborov in podo-dborov. Njegovega predloganiso dali na glasovanje, je pažupan Miro Kozelj obljubil, dabo kot sklicevalec sej poskrbel,da bodo poročila o delu delo-vnih teles vsako leto vsaj en-krat na dnevnem redu.
Prvo kadrovanje je opravljenoObčinski svet Šenčur je na novembrski seji kljub nekaterim pritožbam imenoval svoja delovna telesa.
Mateja Rant
Ljubljana - "Program Mepije eden najbolj celovitih pro-gramov, ki omogočajo razvi-janje različnih zmožnosti insposobnosti na športnem,
kulturnem, raziskovalnemin še posebej na humanitar-nem področju. Je odličnakombinacija intelektualnihin vsakodnevnih praktičnihaktivnosti," je ob podelitvizlatih mednarodnih priznanj
za mlade poudaril predsed-nik države Danilo Türk, ki jeod leta 2008 častni pokrovi-telj programa Mepi.
Zlata priznanja so letospodelili 45 mladim, od tegajih kar 44 prihaja iz gorenj-
skih srednjih šol. Največ, insicer 28 zlatih priznanj, soprejeli dijaki GimnazijeŠkofja Loka, z devetimi pri-znanji jim sledijo dijakiGimnazije Domžale. Zlatapriznanja so prejeli še štirjedijaki Gimnazije Kranj intrije dijaki Tehniškega šol-skega centra Kranj. Medna-rodno priznanje za mlade jeeden izmed šestih največjihsvetovnih programov zamlade med 14. in 25. letom,ki spodbuja k dejavnemu inustvarjalnemu preživljanjuprostega časa. Mladi se mo-rajo za pridobitev priznanjizkazati na štirih področjih,in sicer prostovoljstva, veš-čin, rekreativnih športov inodprav. V društvu Mepi šepoudarjajo, da program mla-dim ponuja mnogo več kotle pridobivanje neformalneizobrazbe, saj jim omogočatudi osebnostno rast in izpo-polnjevanje v veščinah, kivplivajo na razvoj odgovor-nosti do sebe in drugih. VSloveniji v programu sodelu-je več kot štiristo mladih izveč kot tridesetih osnovnihin srednjih šol.
Večina zlatih je GorenjcevNa Ljubljanskem gradu so v ponedeljek podelili zlata mednarodna priznanja za mlade programa Mepi.
Največ zlatih priznanj so prejeli dijaki Gimnazije Škofja Loka. / Foto: Gorazd Kavčič
Skupina Tantadruj se je lotila zanimivega projekta: uglasbila je štirinajstPrešernovih pesmi in jih pripravila kot songe: Zapuščena, Kam, K slovesu,O Vrba in druge. Ob obletnici Prešernovega rojstva vas vabimo napredstavitev zgoščenke Kar je, beži, ki bo v torek, 30. novembra, ob18. uri v avli Gorenjskega glasa (poleg nebotičnika v Kranju).Z nami bodo člani zasedbe Tantadruj, ki bodo skladbo ali dve tudi v živozaigrali. Zgoščenke pa bodo naprodaj po promocijski ceni. Prisrčnovabljeni, vstop prost!
hiša kulture
KA
R JE
, BEŽ
I
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
CE
NTE
R P
OK
LJU
KA
D.O
.O.,
PO
DU
TIŠ
KA
CE
STA
14
6,
LJU
BLJ
ANA
Jasna Paladin
Komenda - Po večletnih na-povedih in dogovorih je Di-rekcija RS za ceste letošnjopomlad le pristopila k rekon-strukciji križišča na regional-ni cesti Moste-Brnik in lokal-ne Kranjske ceste, ki je v pre-teklosti že terjal smrtne žrtve.
Z ureditvijo varnejšega od-cepa pa je bila dlje časa pove-zana tudi celovita ureditev
Kranjske ceste, ki so jo z ob-činskim denarjem začeliurejati septembra, slavnost-no pa oprli pred nekaj dnevi."Obnovo Kranjske ceste smonačrtovali praktično vse odnastanka naše občine, akljub načrtom in sredstvomv proračunu število zaposle-nim v občinski upravi ni bilokos vsem investicijam, vse
do lanskega leta, ko je vode-nje investicij prevzel IvanKenda. Imeli smo srečo z iz-vajalci, dobri so tudi naši od-nosi z DRSC-jem, za obnovopa sta gotovo najbolj zasluž-na tudi Roman Grošelj in Ja-nez Dolinar, ki sta kot svetni-ka vseskozi pritiskala na nas.Z obnovo Kranjske cesteniso veliko pridobili le obča-ni, ki tu živijo, ampak je zlepo ureditvijo in novimi
uličnimi svetilkami postalazelo lepa vpadnica v Komen-do," je na odprtju povedalžupan Tomaž Drolec.
Na 800-metrskem odsekuso zamenjali vodovodnecevi, napeljali meteorno ka-nalizacijo, uredili pločnik intri nivojska križišča skozi na-selje, investicija pa je bilavredna 250 tisoč evrov.
Prenovljena Kranjska cestaPo večletnih napovedih je ena od komendskihvpadnic le dobila novo podobo in infrastrukturo,hkrati pa so slavnostno odprli tudi na novo urejeno križišče na regionalni cesti.
Župan Tomaž Drolec je novo križišče na regionalni cesti inobnovljeno Kranjsko cesto odprl skupaj s Polono AndrejčičMušič in Janezom Dolinarjem.
[email protected] GLASpetek, 26. novembra 2010 7
Vilma Stanovnik
Ljubljana - Ljubljanske Stoži-ce so minulo sredo dočakaleše en velik športni spektakel,saj je ekipa ACH Volleyja pr-vič v tej sezoni v odbojkarskiligi prvakov igrala pred do-mačimi navijači. Ti so, podo-bno kot prejšnja leta v Tivoli,z veseljem prišli tudi v novodvorano v Stožice. Zbralo sejih je blizu dvanajst tisoč, karni bil rekord za Stožice, kjerletos razveseljujejo tudi ko-šarkarji Olimpije, bil pa jerekord za odbojkarsko ligoprvakov.
Varovanci trenerja IgorjaKolakovića, ki so v prvemkrogu z 1 : 3 v gosteh prema-gali prve letošnje nasprotni-ke v skupini C, poljsko ekipoJastrzebski Wegiel, so tokratgostili črnogorske prvake,ekipo Budvanske Rivijere izBudve. Tekma se je začela skar nekaj napakami na obehstraneh, toda blejski odboj-karji so iz minute v minutoigrali bolje in prvi niz konča-li pri 21 točkah nasprotnikov.Po osvojenem nizu je bilonaenkrat vse laže, naši prva-ki so se sprostili in v nadalje-vanju prikazali zanesljivoigro. Drugi niz so dobili pri19 točkah, v tretjem pa je Čr-
nogorcem, za katere je odlič-no nastopal tudi nekdanjiblejski igralec SebastijanŠkorc, uspelo zbrati le še 16točk.
"Ekipi ACH Volleyja birad čestital za perfektno igroin odlično vzdušje tukaj vdvorani. Zasluženo so zma-gali. Mi smo se trudili, zave-damo pa se naših rezerv inupam, da nam bo šlo boljena naslednji tekmi, ko domaigramo s Poljaki," je povedal
Sebastijan Škorc, ki je seve-da za 23. rojstni dan voščiltudi nasprotniku prek mre-že Matevžu Kamniku, vsadvorana pa je blejskemu od-bojkarju zapela za rojstnidan. Matevž je navijačemdelil čokolado, prav tako sojim šle v slast blejske krem-ne rezine, ki ob slavju nisomanjkale.
"Nasprotnike smo ustaviliz našim dobrim servisom invisokim blokom, tako da
sem seveda zadovoljen z za-služeno zmago. Po slavju naPoljskem in sedaj še domase bomo laže pripravili natretjo tekmo, ki nas v tretjemkrogu čaka v Grčiji, ko bomoigrali proti ekipi OlympiacosPiraeusa," je povedal v sredoodlični Alen Šket.
Nova tekma pred domači-mi gledalci odbojkarje ACHVolleyja znova čaka 14. de-cembra, ko bodo v Stožicahgostili Grke.
Vilma Stanovnik
Bohinjska Bistrica - V Kultur-nem domu Joža Ažmana vBohinjski Bistrici bodo v če-trtek, 2. decembra, letošnjopoletno sezono slovesno za-ključili najboljši slovenskismučarski skakalci, skakalkein nordijski kombinatorci, kiso tekmovali v Pokalu Cock-ta. Med člani je bil najboljšiPrimož Pikl (Ljubno BTC),med mladinci do 20 let An-draž Pograjc (Costella Iliri-ja), med mladinci do 18 letJaka Hvala (Ponikve), medmladinci do 16 let Anže La-inšek (Mengeš), med dečkido 15 let Cene Prevc (Tri-glav), med dečki do 14 let Ti-len Bartol (Costella Ilirija),med dečki do 13 let Tine Bo-gataj (Costella Ilirija), meddečki do 12 let pa DomenPrevc (Triglav Kranj). V Go-renjskem regijskem pokaluje v kategoriji dečkov do 11let zmagal Jaka Kotnik (Tri-glav), v kategoriji do 10 let jebil najboljši Kristjan Jekovec(Tržič Trifix), med cicibanipa Juš Sušnik (Tržič Trifix).
Med dekleti je bila v kate-goriji članic najboljša MajaVtič (Zabrdje), med deklica-mi do 13 in do 15 let pa EmaKlinec (Alpina Žiri). V Go-renjskem regijskem pokaluje bila med deklicami do 11let najboljša Nika Križnar(Alpina Žiri), med deklicamido 9 let pa Jerneja RepincZupančič (Tržič Trifix).
V nordijski kombinaciji jenajveč točk med člani zbralGašper Bernot (Velenje),med mladinci do 20 let je bilnajboljši Marjan Jelenko(Velenje), med mladinci do18 let Borut Mavc (LjubnoBTC), med mladinci do 16let Urh Krajnčan (Velenje),med dečki do 15 let MitjaDrinovec (Tržič Trifix), meddečki do 13 let pa UrbanKlinc (Šmartno na Pohorju).
Ekipno je v smučarskihskokih med fanti zmagalkranjski Triglav, med dekletipa Costellla Ilirija. V nordij-ski kombinaciji je bil najbolj-ši klub Velenje, v absolutnirazvrstitvi v skokih in nordij-ski kombinaciji pa je poletjenajbolje zaključil Triglav.
Čestitke ekipi in MatevžuBlejski odbojkarji so v drugem krogu lige prvakov zanesljivo premagali tekmece iz ekipe BudvanskeRivijere, za kar si je aplavz zaslužila vsa ekipa, pesmi in prav posebnih čestitk pa je bil deležen Matevž Kamnik, ki je v sredo slavil tudi rojstni dan.
Maja Bertoncelj
Ljubljana - Člani slovenskebiatlonske reprezentance(Teja Gregorin, Tadeja Bran-kovič Likozar, Andreja Mali,Klemen Bauer, Janez Marič,Jakov Fak, Peter Dokl in Vas-ja Rupnik) so v sredo skupajz vodstvom na novinarskikonferenci predstavili visokecilje za novo sezono, danespa že letijo na uvodno prizo-rišče tekem svetovnega po-kala: v Östersund na Šved-sko, kjer bo prva tekma 1. de-cembra.
V središču je bil znova Ja-kov Fak, ki je prav v sredodobil slovensko državljan-stvo (obdržal je tudi hrva-ško), slovenski potni list pamu je izročil Tomaž Lovše,predsednik Smučarske zve-ze Slovenije. Fak naj bi bil vseštevku streljanja in tekatrenutno celo najbolje pri-pravljen v slovenski repre-zentanci. Njegovo strelskoformo je pohvalil tudi PeterDokl, zadnja leta najboljšistrelec v ekipi, ki pa napove-duje tudi boljši tek. V lanski
zimi je z 11. mestom dosegelrezultat kariere in ima enaknajboljši rezultat kot Fak.Zaveda se, da se bo letos začetrto mesto v štafeti in naposamičnih tekmah boril zRupnikom. "Na vsaki tekmibo želja medalja. Prav vsehpet pa je sposobnih uvrstitvemed dobitnike točk," je mo-ški del pokomentiral trener
Uroš Velepec. S TomašemKosom trening načrtujetatako, da bodo tekmovalci vnajboljši formi na tekmahdoma na Pokljuki, ki bodood 15. do 19. decembra, in nasvetovnem prvenstvu marcav Khanty Mansiysku.
Med ženskami je prva vio-lina Teja Gregorin. Tudi onaodkrito napoveduje naskok
na stopničke, ki jih na tek-mah svetovnega pokala šenima. Imata jih le TadejaBrankovič Likozar in JanezMarič, edini, ki je že okusilslast zmage. Visoke cilje jenapovedal tudi Matej Oblak,novi vodja reprezentance, obtem pa omenil edino težavo:Slovenija je trenutno brezženske štafete.
Odkrito govorili o stopničkahTrenerja Velepec in Kos formo slovenskih biatloncev tempirata na Pokljuko in na svetovno prvenstvo.
Blejski odbojkarji so se druge zmage v novi sezoni lige prvakov minulo sredo veselili v Stožicah. / Foto: Tina Dokl
Skakalci Triglava znovanajboljši
Kranj
Plavalci na evropskem prvenstvu
Včeraj se je v Einhovnu začelo letošnje evropsko prvenstvo vplavanju (prvi tekmovalni dan se do zaključka naše redakciješe ni končal) v kratkih bazenih, ki bo trajalo do nedelje. Nanjem nastopa tudi devetnajst naših plavalcev, to pa so: TanjaŠmid, Špela Bohinc, Anja Čarman, Urša Bežan, Robi Vovk inEmil Tahirovič (vsi Triglav Kranj), Anja Klinar, Nina Cesar inRobi Žbogar (vsi Gorenjska banka Radovljica), Katja Hajdi-njak in Nina Sovinek (obe Olimpija Ljubljana), Grega Plevelj(Ljubljana), Tjaša Oder in Tamara Miler (obe Fužinar Ravne),Matjaž Markič (Koper), Tina Meža in Nina Drolc (obe Vele-nje) ter Tjaša Vozel in Peter Mankoč (oba Ilirija Ljubljana).Zaradi študijskih obveznosti v ZDA bodo prvenstvo izpustiliolimpijska podprvakinja Sara Isaković, najhitrejši letos na 50m prsno na svetu v velikem bazenu Damir Dugonjič in šprin-terski rekorder Jernej Godec. V. S.
Tomaž Lovše, predsednik Smučarske zveze Slovenije, je v sredo Jakovu Faku izročil slovenski potni list.
GORENJSKI GLASpetek, 26. novembra 20108 [email protected]
Simon Šubic
Tacen - Spolno nasilje nadotroki je eno najbolj sprevr-ženih človekovih dejanj, kinikogar izmed nas ne pustihladnega in neprizadetega,je v torek na posvetu o zašči-ti otrok pred spolnimi zlora-bami v Tacnu poudarila no-tranja ministrica KatarinaKresal. Opozorila je, da jebilo samo letos v Slovenijikar dvesto otrok že žrtev spol-nih napadov, najbolj zastra-šujoče pa je, da je družinskookolje, kjer bi se moral otrokpočutiti najbolj varno, kar v85 odstotkih primerov prizo-rišče spolnega nasilja. "Zatoje čas, da se vsi skupaj zavza-memo za še bolj učinkovitoin celovito delo na tem po-dročju. Da s preventivnimiakcijami opozarjamo otroke,kdaj dotiki njihovih bližnjih,
doma ali v šoli, postanejozloraba in kako morajo rav-nati v takih primerih oziro-ma na koga se lahko obrnejo.Ob tem pa seveda ne smemoustrahovati otrok, da ne bodov vsaki - tudi povsem običaj-ni prijazni gesti - videli spol-nega nasilja," je dejala.
"Zlorabljena spolna nedo-takljivost in na krut način iz-dano zaupanje pustita priotroku globoko čustvenotravmo, ki lahko povzročimotnje v razvoju, tako tele-snem, duševnem kot tudisocialnem," je dejala na-mestnica generalnega direk-torja policije Tatjana Bob-nar. Približno polovica storil-cev je z zlorabljenim otro-kom v sorodu, je dodala.Največkrat gre za enega odstaršev, nadomestnih starševali starih staršev, storilci paso lahko tudi drugi sorodni-
ki, družinski prijatelji ali so-sedi. "Ničesar ni, kar bi namže na prvi pogled pomagaloprepoznati storilca," je razlo-
žila Bobnarjeva in dodala, daje odkrivanje in dokazovanjespolnega nasilja izjemnotežko. Materialni dokazi sozelo redki, prav tako priče."Policija se mora zato naj-večkrat opreti prav na izjavootroka. Zato je nujno, da pre-iskovanje teh dejanj poeno-stavimo, pri tem pa poskuša-mo najti čim več materialnihdokazov."
Bobnarjeva je udeleženceposveta spomnila tudi nakonvencijo Sveta Evrope zazaščito otrok pred spolnozlorabo, ki jo je Slovenija žepodpisala, ne pa tudi ratifi-cirala. Po besedah pravo-sodnega ministra Aleša Za-larja bo ratifikacija možnašele s spremembo kazen-skega zakonika, ki naj bi joministrstvo vladi in držav-nemu zboru predložilo na-slednje leto.
Letos že dvesto spolnih zlorabKar 85 odstotkov spolnih zlorab otrok se zgodi tam, kjer bi se morali otroci najbolj varno počutiti - vkrogu družine in sorodnikov. Letos že dvesto spolnih zlorab otrok v Sloveniji.
Notranja ministrica KatarinaKresal: "Samo letos je bilo vSloveniji že dvesto otrok žrtev spolnih napadov."
Foto
: Tin
a D
okl (
arhi
v)
Simon Šubic
Brnik - Na Letališču JožetaPučnika Ljubljana so v to-rek izvedli vajo Letalska ne-sreča 2010, s katero so pre-verili usposobljenost tam-kajšnjih služb za ukrepanjeob takšnem dogodku. Sce-narij vaje je predvidel, da jeletalo CRJ 200 družbeHappy Flight na čarter-skem letu iz Nice pri pri-stanku zdrsnilo z vzletnopristajalne steze na travnikin zagorelo. Nesrečo je prviopazil koordinator prometain takoj začel obveščati. Naletalu je bilo 25 potnikov inštirje člani posadke. Ob ne-sreči je bilo 19 oseb nepo-škodovanih, vključno s po-sadko, sedem poškodova-nih in trije mrtvi. "Po vaji
bomo naredili analizo, napodlagi katere bomo pred-lagali morebitne spremem-be in izboljšave Letališkeganačrta za zaščito in reševa-nje v primeru letalske ne-sreče," so sporočili iz Aero-droma Ljubljana.
Edina katastrofalna letal-ska nesreča v bližini ljubljan-skega letališča se je zgodila 1.septembra 1966, ko je str-moglavilo letalo Bristol 175čarterske letalske družbeBrittania Airways. Na krovuje bilo tedaj 110 potnikov insedem članov posadke, kar98 pa jih nesreče ni prežive-lo. Po pričevanjih naj bi bilavzrok za nesrečo nepravilnonastavljena višina pri spuš-čanju letala, zaradi česar jeletalo pri pristajanju zadelo vdrevesne krošnje.
Letalska nesreča za vajoVaja reševanja v primeru letalske nesreče je sodila v sklop rednega usposabljanja letaliških enot.
Zadnja vaja na temo letalske nesreče je na brniškem letališčupotekala marca 2009. / Foto: Aerodrom Ljubljana
Jesenice
Odkrili ukradeno vozilo
Policisti so v sredo popoldne pri kontroli prometa na po-čivališču Karavanke ustavili 37-letnega voznika, ki je vozil oseb-ni avtomobil znamke BMW 325. V postopku so ugotovili, daima vozilo prirejeno serijsko številko šasije in je bilo v začetku leta ukradeno v Italiji. Policisti so vozilo zasegli.
Kamnik
Sredi dneva vlomili v hišo
V torek sredi dneva so neznani storilci vlomili v stanovanjev Kamniku. Odnesli so nakit, prenosni računalnik in gotovi-no. Lastnika so oškodovali za okoli 1500 evrov.
Zalog
Denar in bančne kartice
Neznani tatovi so vlomili v stanovanjsko hišo v Zalogu priCerkljah, iz katere so odnesli denar in bančne kartice. Last-nika so s tem oškodovali za okoli 2500 evrov. S. Š.
Golnik, Jesenice
Vlomilci v lokalih
V noči na ponedeljek so vlomilci obiskali gostinska lokala naGolniku in Jesenicah. Iz prvega so odnesli LCD-televizorja,diaprojektor ter nekaj žganih pijač in cigaret. Skupna gmot-na škoda znaša okoli dva tisoč evrov. Na Jesenicah pa sonepridipravi ukradli TV-sprejemnika z nekaj avdio opreme,smuči z vezmi ter alkoholno in brezalkoholno pijačo v skup-ni vrednosti okoli sedemsto evrov.
Lancovo
Obnovil bo parket
Nekaj noči nazaj je nekdo vlomil v skladišče na Lancovemin odvzel stroj za brušenje parketa s priborom ter manjšovsoto gotovine. Lastnika je oškodoval za okoli štiri tisočevrov. S. Š.
Ljubljana
Zgodovinarja sta se poravnala
Direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman in zgodovinar Jože Pirjevec sta ta teden dosegla poravnavo vtožbi, ki jo je na ljubljanskem okrajnem sodišču zaradiDežmanove izjave ob odprtju rova Barbara vložil Pirjevec.Na novinarski konferenci 5. marca letos je namreč Dež-man dejal: "In če dr. Pirjevec reče, da je pač tako vrememaja, da je treba ljudi metati v jame, je to na meji kaznive-ga dejanja." Na podlagi sodne poravnave je tako Dežman,ki je tudi predsednik vladne komisije za reševanje vprašanjprikritih grobišč, priznal, da Pirjevec tega nikoli ni izrekel.Kot je pojasnil, Pirjevcu ni očital zagovarjanja zunajsodnihpobojev, ampak je to izjavil "izključno zaradi spoštovanjapravice do pietetnih dejanj v spomin na žrtve izvensodnihpobojev". S. Š.
Radovljica
Odnesli računalnike
Pred dnevi so vlomili v tristanovanja na Prešernoviulici v Radovljici. Iz vsehtreh so tatovi odnesli pre-nosne računalnike, iz enegapa tudi manjšo vsoto goto-vine. S. Š.
KRATKE NOVICE
Jesenice
Jeseniški policisti brez komandirja
S 15. novembrom je dosedanji komandir Policijske postaje(PP) Jesenice Gregor Hudrič odšel na novo delovno mestona Direktorat za policijo in druge varnostne naloge na Ministrstvu za notranje zadeve. Jeseniško policijo bo doimenovanja novega komandirja po pooblastilu generalne-ga direktorja policije začasno vodil Matej Ferk, sicer po-močnik komandirja na PP Jesenice. Direktor Policijskeuprave Kranj je že imenoval komisijo, ki bo proučila prispele vloge za delovno mesto komandirja, nato pa bogeneralnemu direktorju policije predlagal v imenovanjenajbolj primernega kandidata. U. P.
Kranj
Evakuacijska vaja na policijski upravi
Gasilska vozila vključno z dvižno lestvijo so v sredo dopol-dne prihitela pred stavbo Policijske uprave Kranj, kmaluzatem so iz nje prihiteli vsi zaposleni in naključni obisko-valci. Dogajanje, ki je pritegnilo pozornost marsikateregamimoidočega, je bilo k sreči namenjeno zgolj požarni evakuacijski vaji, s katero so preverili ustreznost dostopagasilskih vozil do šestnadstropne policijske zgradbe innjen protipožarni sistem. "Na podlagi analize izvedenevaje bomo pripravili predloge za odpravo morebitnih pomanjkljivosti oziroma izboljšanje požarne varnosti v objektu," je po koncu vaje povedal Boštjan Glavič, vodjaslužbe direktorja PU Kranj. S. Š.
IZ SODNIH DVORAN
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
POGOVOR
ZANIMIVOSTI
NA ROBU
RAZGLED
Pogovor ZanimivostiZgodba
Avtomobili na zemeljski plinPo Jesenicah in okolici se že nekaj časa vozita vozili, polepljeni z nalepkami z napisom: Za čistejšo Slovenijo oziroma Za čistejše Jesenice. Gre za vozili,ki ju poganja stisnjen zemeljski plin - metan. / Foto: Urša Peternel
Potočnikovi so Na Puču v Martinj Vrhu odprli izletniškoturistično kmetijo. Stran 13
Življenje Denisa Medje iz Lipc je lani usodno zaznamovalaprometna nesreča. Stran 12
Novi škofjeloški župan Miha Ješe:”Ko najbolj garam, sprejemamnajboljše odločitve.” Stran 11
Stran 10
10 petek, 26. novembra 2010
Aktualno
Urša Peternel
Medtem ko v Sloveniji ženekaj časa uspešno uporab-ljamo utekočinjen naftniplin kot pogonsko gorivo, paje uvedba stisnjenega ze-meljskega plina popolna no-vost. V projektu njegoveuvedbe v promet sodelujejoslovenski distributerji ze-meljskega plina, med njimitudi jeseniško podjetjeENOS. O tem, katere soprednosti uporabe zemelj-skega plina kot pogonskegagoriva, smo se pogovarjali zvodjo sektorja goriv v ENO-S-u Martinom Pavlovčičem.Pavlovčič je nedavno tudisam kupil avto na metan, to-rej je lahko iz lastnih izku-šenj povedal, kakšna je vož-nja z avtomobilom, ki ga po-ganja to alternativno pogon-sko gorivo.
V službo ste se pripeljali z av-tomobilom, ki ga poganja ze-meljski plin oziroma metan.Ste eden redkih zasebnihlastnikov avtomobilov nametan pri nas. Koliko takš-nih avtomobilov sploh ževozi po slovenskih cestah?
"Mislim, da okrog enajst.Na Gorenjskem imamo tri vENOS-u, enega imajo vkranjskem Domplanu, nekaj
jih vozi še po Ljubljani inMariboru."
V čem se razlikuje vaše vo-zilo od običajnih vozil nabencin ali dizel?
"Pri vožnji ni nobenih raz-lik. Pravzaprav niti ne veš, davozilo poganja zemeljskiplin. Razlika je v rezervoar-jih, ki so pri vozilih na metanvečji, nameščeni so pod prt-ljažnik in pod zadnjo klop.Moj avto zato nima rezervne-ga kolesa, a ima zato kom-plet za popravilo poškodova-ne pnevmatike. V vozilu sotri jeklenke za plin, v katerelahko napolnim 24 kilogra-mov zemeljskega plina, terrezervni bencinski motor sprostornino 11 litrov."
Kakšna je poraba?"Doslej sem s svojim av-
tom - imam ga dva tedna -napravil 1200 kilometrov inše nisem bil na bencinski čr-palki; z enim polnjenjemplinskih jeklenk lahko na-pravim 520 kilometrov, šedodatnih 150 kilometrov vož-nje pa mi omogoča rezervnibencinski rezervoar."
In cenovna primerjava?"Pri vožnji z vozili na me-
tan je strošek za gorivo zapolovico manjši od vožnje z
vozilom na bencin in za 35odstotkov nižji od vožnje zdizelskim motorjem. Sto ki-lometrov vožnje z avtomobi-lom na metan stane od 4,5do 5 evrov, pri vožnji na ben-cin pa strošek hitro dosežedeset evrov na sto kilome-trov. Če povem drugače: mojavto porabi 5 kilogramov pli-na na sto kilometrov, kilo-gram plina pa stane 0,92evra."
Poleg ekonomskih učinkovpa ima vožnja na metanpredvsem okoljske učinke,kajne?
"Vozila na metan povzro-čajo bistveno manj škodljivihemisij kot vozila na bencinali dizel. Izpusti ogljikovegadioksida so za dvajset odstot-kov manjši kot pri bencin-skih motorjih. Bistvena pred-nost vožnje na metan pa je vmanjšem izpustu trdnih del-cev, ki je zlasti v urbanih sre-diščih velik problem. Vozilana zemeljski plin imajo za98 odstotkov manj izpustovtrdnih delcev kot vozila na di-zel. Manjše so tudi emisijehrupa."
Kje polnite rezervoarje?"V Sloveniji še nimamo
javne polnilne postaje z ze-meljskim plinom. V našem
podjetju ENOS imamomanjšo interno polnilnico,ki smo jo postavili za zače-tek, a že opažamo, da imapremajhno zmogljivost. Jenamreč dokaj počasna, enovozilo se polni od šest doosem ur, zato intenzivno de-lamo na tem, da bi postavilihitro polnilno postajo, ki biomogočala trenutno polnje-nje. Na njej bi rezervoarjenapolnili tako kot na bencin-ski črpalki, v treh do petihminutah."
Pa v Sloveniji že kje imajojavno polnilno postajo zazemeljski plin?
"Še ne. Na Gorenjskemima v Kranju Domplanmanjšo interno polnilnopostajo, podobno kot mi naENOS-u. Prvo javno polnil-no postajo pa bodo verjetnodobili v Ljubljani, kjer sotudi že naročili prvih dvaj-set avtobusov mestnegaprometa, ki jih bo poganjalmetan."
Prav uporaba vozil na me-tan je po izkušnjah drugihdržav posebej smotrna vtežkem urbanem prometu.Zakaj?
"V urbanih središčih se so-očajo z največjim proble-mom onesnaženega zraka, kčemur največ prispevajo tež-ka urbana vozila, denimo av-tobusi, tovornjaki, dostavnavozila, komunalna vozila ...Okoljski učinki so zato naj-bolj vidni prav v urbanemprometu - s prehodom nametan se zmanjša količinaškodljivih izpustov, manjši jetudi hrup. Smetarsko vozilodenimo se v mestu ustavljavsakih deset, dvajset metrov,spet speljuje, izpusti in hrupso pri tem veliki. Uporabametana v težkem urbanemprometu je primerna, ker tavozila ne delajo velikega šte-vila kilometrov in se vsakonoč nahajajo na dvorišču,kjer jim je možno napolnitirezervoarje. V Madridu deni-mo komunala uporabljazgolj vozila na metan."
Katera evropska država pasicer prednjači pri uvajanjumetana v promet?
"Verjetno Italija, kjer vozinajveč osebnih vozil na me-tan, imajo tudi 1200 javnihpolnilnih postaj. V Nemčijiimajo 900 javnih polnilnic, vAvstriji 120. Drugi konceptpa razvijajo v Španiji in Fran-ciji, kjer je malo javnih polnil-nih postaj in zato tudi maloosebnih vozil na metan, večjapa je uporaba v težkem urba-nem prometu. Sicer pa vuporabi metana prednjačijoneevropske države, južnoa-meriške, kot sta Argentina inČile, pa Indija ... V Amerikiin Evropi pa je naftni lobienostavno premočan ..."
Omenili ste pozitivne okolj-ske in ekonomske učinkevožnje na metan. Kaj pa sla-be plati?
"Med slabimi je zagotovomanjša avtonomija takšnihvozil, saj z enim polnjenjemlahko napravimo manj kilo-
metrov kot z bencinom. Medslabostmi je tudi nerazvitapolnilna infrastruktura prinas."
Glede na to, da gre za plin -ali obstaja nevarnost eks-plozije?
"Vsak ogljikovodik, tudibencin in nafta, lahko eks-plodira. Tako je tudi z ze-meljskim plinom, a vse plin-ske napeljave so izdelane vskladu s posebej strogimistandardi. Poleg tega imaosebno vozilo tri jeklenke zazemeljski plin in če pride doizpusta, pride le v eni jeklen-ki in gre torej za manjše koli-čine. Poleg tega je zemeljskiplin lažji od zraka in zelo hi-tro izhlapi v ozračje. Če pridedo izpusta bencina, pa vemo,se škodljivi hlapi zadržujejotudi po več ur ..."
V ENOS-u, ki je eden od di-stributerjev zemeljskega pli-na, vključenih v projekt upo-rabe zemeljskega plina v pro-met, pa ste se lotili tudi pro-jekta izrabe deponijskega pli-na. Povedano drugače: metanboste pridobivali z deponije invozila bodo v prihodnosti po-ganjali predelani odpadki ...
"Tako je. V ENOS-u pri-pravljamo projekte za izrabodeponijskega plina z MaleMežakle in s čistilne naprave.Deponijski in gniliščni plinnamreč vsebujeta od 40 do60 odstotkov metana, ki gaimenujemo bioplin. Ta na-staja pri razgradnji organskihsnovi in če se sprošča v ozrač-je, je škodljiv toplogredniplin. Če pa ga uspemo zajetiin uporabiti, ta škodljiv vplivpreprečimo in dobimo do-mač in obnovljiv vir energije.V ENOS-u razvijamo postop-ke čiščenja bioplina s čistilnenaprave in deponije, tehnolo-gijo poznamo, srečali pa smose z upravno-administrativni-mi težavami. Tako še ne mo-rem napovedati, kdaj bodozačela voziti vozila na prede-lane odpadke, vsekakor pabomo v prihodnje temu na-menjali veliko pozornosti."
Martin Pavlovčič, vodja sektorja goriv v jeseniškem podjetjuENOS, tudi sam vozi avto na metan.
Vozilo na metan je navzven povsem enako kot vozilo nabencin ali dizel. Potrebuje pa več prostora za rezervoarje, kiso nameščeni pod prtljažnik in zadnjo klop. Poleg rezervoarjaza zemeljski plin ima še manjši rezervni rezervoar za bencin.
Avtomobili nazemeljski plinPo Jesenicah in okolici se že nekaj časa vozita dve vozili, polepljeni z nalepkami z napisom: Za čistejšo Slovenijo oziroma Za čistejše Jesenice.Gre za vozili, ki ju poganja stisnjen zemeljski plin - metan.
Na Jesenicah imajo v podjetju ENOS manjšo interno polnilnico zemeljskega plina. Osebnovozilo se polni od šest od osem ur. Intenzivno delajo na tem, da bi postavili hitro polnilnopostajo, ki bi omogočala trenutno polnjenje, rezervoarji bi se napolnili v treh do petih minutah.
Pri vožnji z vozili na metan je strošekza gorivo za polovico manjši od vožnjez vozilom na bencin in za 35 odstotkovnižji od vožnje z dizelskim motorjem.Sto kilometrov vožnje z avtomobilomna metan stane od 4,5 do 5 evrov, privožnji na bencin pa strošek hitro doseže deset evrov na sto kilometrov.
11petek, 26. novembra 2010
Pogovor
Danica Zavrl Žlebir
S kakšnim motivom ste sekot gospodarstvenik odloči-li za lokalno politiko?
"Moj glavni motiv, da kan-didiram na županskih volit-vah, je bil nezadovoljstvo sstanjem v občini ŠkofjaLoka. Ocenil sem tudi, daimam sedaj ravno prave iz-kušnje tudi za takšno delo inbil bi čas, da v občini uvelja-vim gospodarski način vode-nja, s čimer bi lahko bilo de-lovanje občine bolj racional-no in bolj učinkovito."
Do konca leta boste še sede-li na dveh stolih, direktor-skem v Predilnici in župan-skem na občini. Kako je vteh okoliščinah videti vašdelovnik?
"Moj delovnik je sedaj tak,da prvič v življenju kdaj re-čem, da nimam časa, česarprej v mojem besednjaku nibilo. Do 10. ure sem takovsak delovni dan v Predilniciin urejam zadeve, ki jih šemoram pred predajo nasled-niku (to bo Boštjan Bokal) šeurediti. Prvega decembra bonadzorni svet obravnavalmojo začasno odpoved, dokonca leta pa naj bi prišlo dosoglasne odpovedi delovnegarazmerja. Od 10. ure naprejpa opravljam delo župana,deloma v občinski zgradbi indeloma drugje, saj je ob pre-hodu v nov mandat in obkoncu leta veliko različnihdogodkov in srečanj. Takomi v pisarni na občini pogo-sto zmanjka časa."
Vaša kariera je bila doslejizključno gospodarska.Kako je potekala?
"Zaposlil sem se leta 1979v podjetju Slovenijales vLjubljani, kjer sem do leta1985 delal na treh različnihkomercialnih mestih. Konecleta 1985 sem šel za en man-dat v Moskvo na mesto trgo-vinskega predstavnika Slove-nijalesa in tam pokrival celo-tno področje lesa, od žagane-ga lesa in pohištva do celulo-ze in papirja. Šlo je za slo-vensko predstavništvo, v ka-terem smo bili štirje sloven-ski in šest predstavnikov dru-gih jugoslovanskih narodno-sti. Sploh se ni govorilo slo-vensko, čeprav je šlo za slo-vensko predstavništvo, jaz pasem vztrajal in vseskozi go-voril slovensko. Če že nisogovorili slovensko, pa bi mo-rali drugi naš jezik vsaj razu-meti. Neka Rusinja, kore-spondentka (domačini so bilizaposleni kot servis diplo-
matskega korpusa, za kar sonas tedaj šteli), se je denimov treh letih odlično naučilaslovensko. Leta 1990 semprišel nazaj v Slovenijo, in si-cer neposredno v Predilnico,ne da bi se vrnil v Ljubljano.Poleti 1989 so me namrečpo telefonu poklicali, če biprišel za direktorja, med do-pustom sem prišel pogledatv tovarno in ko sem sam prisebi naredil analizo, ali najpridem ali ne, so se točkeprednosti in pomanjkljivostiravno izenačile. Odločil semse, da je nove izzive trebasprejeti in priložnosti izkori-stiti, ko se ponudijo. Glavnirazlog, da sem se odločil, paje bilo dejstvo, da je bila Pre-dilnica v sedemdesetih letiheno najuspešnejših podjetij vŠkofji Loki, čeprav mi je ta-kratni direktor Slovenijalesadejal, kaj hodiš v tako podjet-je, saj več kot leto dni ne bo-ste preživeli. No, sedaj pa jihje bilo že dvajset. V tem ob-dobju smo imeli veliko pro-blemov in vse kaže, da jihbomo imeli še dolgo časa, sajbo družba še aktivna."
Ste enako analizo prednostiin pomanjkljivosti sprejelitudi sedaj, ko je šlo za odloči-tev o županski kandidaturi?
"Ne, tokrat ne. Šlo pa je zanov izziv. V Predilnico semprišel kot zelo mlad direktor,star 36 let, in sem prevzel840 ljudi. Promet pa je biltak, kot sem ga imel v Mo-skvi leta 1989 sam za svojorealizacijo. Problem je bil,ker je v že zelo kratkem časuza 80 odstotkov naših izdel-kov zmanjkalo trga, saj smobili usmerjeni na Jugoslavi-jo, ta trg pa smo v začetku de-vetdesetih izgubili. Bilo jezelo težko, a smo se izvili. Inpotem še nekajkrat. Najhuj-še leto je bilo 2009, a ne za-radi poslovnih rezultatov,pač pa zato, ker smo v letu2008 izpolnili ves investicij-ski program, ki smo si ga za-stavili in končali celotno pre-strukturiranje, takrat pa se jetrg skrčil še za četrtino in na-mesto, da bi imeli dobre re-zultate, ni več šlo. Sedaj imaPredilnica zaposlenih še 145ljudi, kar je le še petina sode-lavcev, ki sem jih prevzel obsvojem prihodu. Večina jihje šla v pokoj ali smo jim po-magali do socialne varnostibrez večjih šokov, kar si šte-jem za uspeh. In pa to, dapodjetje še vedno deluje, vnasprotju s številnimi (tudidobrimi, kot denimo LTH inKroj v Škofji Loki), ki so vtem času propadla. Ko mi se-
daj v medijih očitajo, da semizčrpaval podjetje, lahko re-čem, da je to res. Vseh 20 letsmo izčrpavali podjetje, vsa-ko leto smo se malo "poje-dli", razen leta 1998 in 1999,ko smo imeli pozitivni po-slovni rezultat. Sicer pa smose premišljeno izčrpavalivsako leto, a smo zadržali šezadosti substance. Smo papolovico najboljših poslov-nih prostorov prodali ali od-dali, pri tem pa do socialnevarnosti spravili sodelavce, kibi sicer izgubili zaposlitev."
Kaj napovedujete Gorenjskipredilnici?
"Zelo težko bo. Že pred letisem napovedal, da bo leto2012 prelomno in še vednomislim tako. Tedaj se bo ve-delo, koliko tekstila bo v Evro-pi ostalo, in če se bomo z do-volj znanja takrat obdržali, bošlo naprej. Se bo pa tekstilnidel zagotovo še naprej krčil."
Povejte nam še kaj o vašihizkušnjah iz Moskve!
"Zanimivo je bilo, da sembil v Sovjetski zvezi ravno včasu Perestrojke. Prišel semmalo za Gorbačovom, on jeodšel leta 1991, jaz pa leta1990. Doživel sem zelo pes-tro obdobje, ko se je tudi v tedanji Sovjetski zvezi začelaliberalizacija. Zanimivo jebilo, kako se je to kazalo nagledališkem področju. Tamsem veliko hodil po gledališ-čih. Veliko studijskih gleda-lišč je v tem času vzniknilo vMoskvi, kajti prihajali so ig-ralci iz vse Rusije, da bi sepredstavili v prestolnici, kerprej to ni bilo mogoče. Prika-zovali so taka dela, ki jih prejni bilo mogoče, ker so bila za-radi strogega sovjetskega re-žima "pod embargom". Ena
takih odličnih predstav je bilaPasje srce Bulgakova, govori-la pa je o špicljih in vestnihpodanikih vodeče nomenkla-ture ... V Rusiji sem se izjem-no veliko naučil v "diplomat-skem smislu", saj sem se sre-čeval z ljudmi različnih na-rodnosti. Tudi od Rusov semse veliko naučil, oni so izjem-no dobro obvladali pogajanja,ki so lahko trajala zelo dolgočasa, saj so bili trdi pogajalci,ko pa so bile pogodbe skle-njene, so tudi zelo doslednoupoštevali, kar je bilo dogo-vorjenega. Iz Moskve pa semlahko opazoval tudi, kako jezačela pokati Jugoslavija. Mo-ram reči, da je to potekalobrez hudih pretresov, z ljud-mi drugih jugoslovanskih na-rodnosti smo se dobro razu-meli. Leta 1988 je Miloševićvpeljal "zajam" za Srbijo, ne-kakšno posojilo za gospodar-ski razvoj in razcvet Srbije.Seveda je šlo za velik "nateg"srbskega naroda. Kolegi izSrbije so odločitev o vpisu po-sojila govorili zelo pohvalno,ko pa si jih vprašal, ali si ževpisal "zajam", so odgovorili:'Nisam još.'"
Škofjeločani vas poznajo kotčloveka, aktivnega na števil-nih področjih družbenegaživljenja: v športu, kulturi,turizmu, pri zborovskempetju, v gledališču, pri do-brodelnih dejavnostih ...
"Večina mojih dejavnostije za razvedrilo. V Lions klu-bu in društvu Gaudeamusdelam malo zaradi družbe,malo zato, da skupaj kaj do-brega naredimo, kar mi nevzame veliko časa. Nekaj večdela je (zlasti za predsedni-ka) z vsakoletnim koncertomLions kluba, a jaz sem svoje-ga dal skozi pred dvema leto-
ma, ko sem bil predsednik,sedaj pa sodelujem v ožjemodboru. V muzejskem in tu-rističnem društvu gre pred-vsem za svetovalno delo,bom pa v prihodnje v turi-zem nekoliko bolj zagrizelkot župan, ker ga bo trebaorganizacijsko v občini po-staviti drugače. Od vsega mije najbližji Sklad Staneta Se-verja. Predsedništvo tegasklada sem prevzel, ko semnastopil položaj direktorjaPredilnice, kajti naše podjetjeje bilo eno od štirih ustanovi-teljev sklada (poleg ObčineŠkofja Loka, AGRFT in Jav-nega sklada RS za kulturnedejavnosti). Letos bom žeenaindvajsetič podelil Sever-jeve nagrade. Gledališčeimam rad. Preden sem šel vMoskvo, sem kot režiser po-stavil na oder vsaj eno delona leto, igral sem, vesele ve-čere sem tudi sam pisal, bilsem avtor besedila za muzi-kal, iz Moskve pa čakata vpredalu še dve besedili, s ka-terima se mi vse doslej niuspelo ukvarjati in se še ne-kaj časa verjetno ne bom. Tomi najbolj manjka, po drugistrani pa stik z gledališčem vvečji meri ohranjam kot gle-dalec. Moje stalne dejavnostipa so prepevanje v sekstetuPatina, ki traja že nekaj let.Zadnjih nekaj tednov sem todejavnost nekoliko zanema-ril, a se bom v začetku de-cembra spet vrnil na vaje. Po-leg tega se športno udejstvu-jem: petnajst let sem Lubni-kar, po nekaj tisoč kilometrovna leto naredim s kolesom,malo tudi hodim v sredogor-je. Fizična dejavnost je naj-boljša za zbistritev misli. Konajbolj garam in mi najboljteče pot s čela, sprejemamnajboljše odločitve."
Direktor, ki se levi v županaPogovor z novim loškim županom Mihom Ješetom, ki je ta čas še razpet med županovanjem na eni in vodenjem Gorenjskepredilnice na drugi strani, je potekal še v njegovi direktorski pisarni. Županovanju, pravi, se bo docela posvetil po novem letu.
"Nekatere stvariiz predvolilnegaprogramabodo težko izvedljive, ker jeobčina močnejezadolžena, kotso mi najprejpredstavili. Toda v tekstilniindustriji je veljalo: razen denarja imamovsega v izobilju,zlasti dobre volje, želje pomedsebojnem sodelovanju inpripravljenostipomagati, kjer se da."
Miha Ješe / Foto: Gorazd Kavčič
Miha Ješe
12 petek, 26. novembra 2010
Zgodbe
Mateja Rant
Denis Medja iz Lipc se jefebruarja lani s prijateljicovračal s smučanja v Bohinju.Zadnje, česar se spomni iztega dne, je, da se je usedel vavto in prižgal motor, natopa se je tri tedne poznejezbudil v bolnišnici na Jeseni-cah. Zunaj naselja Nomenjje v njun avto brez zaviranjatrčila voznica, ki jima je pri-peljala nasproti. Denis Med-ja je v nesreči utrpel številnehude poškodbe, zato je po-treboval več operacij. Imel jenamreč zlomljeno stegneni-co, poškodovano levo kole-no, levo roko in komolec, na-lomljeno vretence, potrebnoje bilo tudi šivati debelo čre-vo in jetra.
Operacij pa ni bilo mogo-če izvesti, dokler ni bilo nazalogi dovolj krvi, pri čemerima Denis Medja izrednoredko krvno skupino 0 nega-tivno. "Tisti dan se je že na
smučišču nekdo poškodoval,tako da so bile rezerve krvi vjeseniški bolnišnici povsemna koncu," je pojasnil Denis.Zato se je njegova družinaza pomoč obrnila tudi navodstvo hotela Golf, v kate-rem je Denis zaposlen, ki jeizpeljalo obsežno akcijo, vkateri so pozvali vse zaposle-ne in tudi druge, ki so imeliprimerno krvno skupino,naj darujejo kri. Odziv je bilnad pričakovanji, saj so daro-valci prihajali iz vse Sloveni-je. "Samo na Jesenicah je kridarovalo 120 ljudi, kar je bilorekordno število," je še da-nes hvaležen Denis, ki pravi,da bi najraje obiskal vsakegaposebej in se mu osebno za-hvalil. "Ni šlo namreč samoza to, da so bili pripravljenidarovati kri, ampak tudi nji-hova dobra volja, da mi po-magajo. Verjamem, da jetudi vsa ta pozitivna energijapripomogla k mojemu okre-vanju," je prepričan Denis.
Okrevanje je bilo sicer dol-gotrajno, posledice nesrečepa čuti še danes. "Najprejsem dva meseca in pol preži-vel v bolnišnici, kjer sem seznova naučil prvih korakovoziroma najprej sam vstati.Potem pa se je zdravljenjenadaljevalo v rehabilitacij-skem centru Soča," je razložilDenis. Pred časom se je žeposkušal vrniti na delo, in si-cer najprej za štiri ure, a jeugotovil, da je to zanj prena-porno. Kot izučen kuhar inslaščičar je delal v kuhinji ho-tela Golf, kjer pa mu težavepovzroča dolgotrajno stanjena trdi podlagi. "Že če sizdrav, ob tem trpijo kolena,"je pojasnil Denis. Zato se jeodločil, da se bo vrnil v šoloin pridobil peto stopnjo izob-razbe, tako da se zdaj šola zagastronomskega tehnika."Spoznal sem namreč, da simoram vzeti čas zase, in nepretiravati." Po končanemšolanju upa, da mu bo uspe-
lo dobiti delo v recepciji hote-la Golf, saj meni, da bi muglede na njegove poškodbe vnesreči to najbolj ustrezalo."Pomembno je namreč tudi,da dela ne opravljam samostoje ali sede, saj nujno potre-bujem zmerno gibanje," je šepojasnil. Delo v kuhinji, pri-znava, pa bo kar pogrešal, sajje rad preskušal nove stvari.
Odpovedati pa se bo moralše marsičemu, je dodal. Prednesrečo je recimo skakal spadalom, smučal in tekel,kar pa bo moral vsaj še nekajčasa pustiti čisto ob strani."To ne bo lahko, saj sem bilvedno hiperaktiven. Lahkosem skakal tudi z velike viši-ne na beton, pa se nisemprej nikoli polomil ali kakodrugače poškodoval," je pou-daril Denis in dodal, da je pomnenju zdravnikov tudi nje-gova dobra športna kondicijapripomogla, da je preživeltako hude poškodbe, kot jihje utrpel ob nesreči.
Hvaležen tudi za dobrovoljo ljudiŽivljenje 26-letnega Denisa Medje je lani usodno zaznamovala prometna nesreča. K hitremu okrevanju,je prepričan, mu je pomagala tudi dobra volja in pozitivna energija ljudi, ki so se odzvali na poziv podarovanju krvi. Potreboval jo je za številne operacije po hudih poškodbah, ki jih je utrpel v nesreči.
Maja Bertoncelj
Dobila sem vabilo na dru-žabni večer z naslovom Nari-ši nov dan, ki je sredi no-vembra potekal v Medvodahin je del kampanje NE-ODVISEN.SI, katere vodja jeBojan Kodelja. Kakšen dru-žabni večer naj pričakujem,če so v glavnih vlogah VlastaNussdorfer, predsednica Be-lega obroča Slovenije, mag.Tone Kladnik, univ. dipl.soc. delavec, vodja terapevt-skega programa na področjuzasvojenosti z alkoholom,Aleš Bartol, kriminalist, inNataša Tič Ralijan v vlogiAnaLize? Večer je bil meša-nica smeha in zelo resnih,težkih tem. Kampanja je od-lična in takšen je tudi odziv.Dvorana v Medvodah je bilapolna, prišli pa so večinomastarši osnovnošolcev in pred-šolskih otrok, ki so se s te-matiko odvisnosti seznanjaliže v dopoldanskem času.
Za kakšno kampanjo gre,je pojasnila Vlasta Nussdor-fer: "Kampanja NE-ODVISEN.SI s sloganom"Potegni črto čez odvisnost"je nastala leta 2007. Trajalaje mesec dni in je obsegalaštevilne aktivnosti, ki so po-tekale zgolj na območju Pri-morske. Ker je bila tako zelouspešna, smo sklenili, da bopostala vseslovenska. To seje zgodilo letos, častni pokro-vitelj kampanje pa je postalpredsednik RS dr. DaniloTürk. Z novembrom s kam-panjo za letos zaključujemo,po Sloveniji bomo znova po-tovali prihodnje leto. Cilj jeozavestiti čim več ljudi o pa-steh zasvojenosti, o možno-stih pomoči in zdravljenja,ter o preventivi in zdravemnačinu življenja." V kraju,kjer gostujejo, so ves dan."Dopoldne se posvečamomladim. Govorimo o zdra-vih odnosih, o odvisnostih ino spoznavanju teh odvisno-
sti. Policist seznanja, kaj sedejansko dogaja na terenu,kako zapadeš v odvisnost,česa se moraš braniti, kakosi dobiš prijatelje, kako mo-raš v kriznih situacijah reagi-rati, kako znati reči ne, da toni sramota, če odkloniš ma-milo, če ne piješ. Čedalje večje tudi odvisnosti od interne-ta. Starši ne znajo nastavitiblokade na računalniku.Otroci lahko gledajo čistovse, vstopajo v virtualni svetin se celo zasvojijo. Starši sozadovoljni, ker so otrocidoma, niso pijani, ne zave-dajo pa se pasti odvisnosti odinterneta. Otroci postanejoodtujeni, lahko pride celo dodepresije, hudih dejanj, sa-momora. Na psihiatriji sezdravi kar nekaj odvisnikovod interneta. Vse te pasti že-limo prikazati mladim, kinesejo domov povabila star-šem za večerno predavanje,"je povedala Nussdorferjeva.Večerno predavanje, družab-
ni večer, kot so ga poimeno-vali, je namenjen odraslim.Razdeljen je na tri teme: ka-kovostno starševstvo, uskla-jenost vzgojnega ravnanja inpostavljanje meja v vzgoji."Skušamo biti praktični. Go-vorimo iz osebnih izkušenjali iz izkušenj, ki smo jih do-bili po toliko letih dela," jedejala Nussdorferjeva, ki jepoleg AnaLize, ki pred vsakotemo poskrbi za nekaj sme-ha, stalnica družabnega več-era. Menjajo pa se kriminali-sti, ki so iz okolja, v kateremgostuje kampanja, in stro-kovnjaki z različnih področijin ustanov. Na koncu preda-vanja lahko udeleženci po-gledajo še, kako zgledajodroge in kakšni so pripo-močki za njihovo uporabo."Vsak dan znova lahko nari-šemo nov in lep dan," pa jezaključna misel Vlaste Nuss-dorfer, ki je na večernih pre-davanjih tudi v vlogi povezo-valke.
Vseslovenska kampanja za življenje brez zasvojenostiVseslovenska kampanja NE-ODVISEN.SI, ki poteka pod sloganom "Nariši nov dan", je novembragostovala tudi na Gorenjskem: najprej v Medvodah, nato še v Šenčurju. Kampanja spodbuja ljudivseh starosti o kakovostnem življenju brez zasvojenosti.
Denis Medja / Foto: Anka Bulovec
V Medvodah so na temo različnih zasvojenosti govorili AlešBartol, kriminalist, Vlasta Nussdorfer, predsednica Belegaobroča Slovenije, in mag. Tone Kladnik, terapevt. Za zabavnevložke pa je poskrbela Nataša Tič Ralijan v vlogi AnaLize.
Na koncu predavanja je bilo veliko zanimanja za ogled različnih drog in pripomočkov za njihovo uporabo. Za dodatna vprašanja je bil na voljo kriminalist Aleš Bartol.
13petek, 26. novembra 2010
Zanimivosti
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
NOVO ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA
Ana Hartman
Čeprav je izletniško-turis-tična kmetija Na Puču vMartinj Vrhu nad Železnikiuradno šele koma
