1

22 let, 1996-2018 Leto: 8

št.: 48/2018 Ljubljana, 13.11.2018

DEWALI – PRAZNIK LUČI Borut Pogačnik

Foto: J.Č.

Praznik Deepawali oziroma Diwali, dobesedno pomeni praznik luči (deep/svetloba, avali/vrsta). Festival praznujejo tako Sikhi, Jaini kot Hindujci. Diwali je premičen praznik, saj v Indiji ne sledijo gregorijanskemu koledarju, temveč solarno-lunarnem. Praznuje se oktobra ali novembra. Praznuje se pet dni in je namenjen različnim božanstvom. Zanj so značilna tudi drevesca na katerih gorijo oljne luči, živopisna okrasitev domov in druženje. Svetloba, ki razžarja indijske domove simbolizira zmago dobrega nad zlim.

Naša članica in dopisnica iz Kalifornije Janja Čolič, nam je poslala svojo fotografijo skupaj z malo indijsko deklico,

ravno ob prvem dnevu tega praznika - 7.novembra. Žal pa so se že nekaj dni za tem pojavili hudi gozdni požari,

ki so do sedaj terjali 35 mrtvih in 200 pogrešanih oseb. Med tem ko to pišemo, požari še besno divjajo in malo je

možnosti, da jih bo kmalu konec. Za te velike podnebne spremembe pa smo zaslužni vsi, ki se ne oziramo na

naravo, ampak ji skušamo vsiliti našo potrošniško miselnost na vsakem koraku. Pravijo, da celo nihaj metuljevih

kril na enem koncu planeta vpliva na dogajanje na drugem. Tako občutljiv je naš planet.

2

SVETOVNI DAN STRANIŠČ JE PRED VRATI

Maša Vavpot

Pred Svetovnim dnevom stranišč, ki bo 19. novembra, bomo na

Radiu Štajerski val to soboto, 17. novembra, predvajali posebno

radijsko oddajo, kjer bosta nastopili predsednica Društva Kronično

vnetne črevesne bolezni Mateja Saje in predsednica Komisije za

oceno stranišč v naši državi Petra Leskovšek Lasetzky.

Oddaja bo med 14. in 15 uro, frekvenci radia sta 93,7 in 87,6 MHz.

V oddaji bosta že objavljena zmagovalec najboljših ocen in

stranišče, ki si je pridobilo najmanj točk ter si je s tem zaslužilo

simbolično wc ščetko. V oddaji boste zvedeli vse o parametrih

takšnega ocenjevanja, kakor tudi še o ostalih posebnih socialnih

programih.

Foto: B.P.

Vlada Republike Slovenije je dne 2. januarja 2014 v Uradnem listu objavila sklep o posebnem obeležju v RS – 14. novembru kot Dnevu slovenskega znakovnega jezika. Ravno na ta datum, 14. novembra leta 2002, je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ), ki je 'kretnjo' prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom. Gluha oseba ima po tem zakonu pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave,

izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe.

Dan slovenskega znakovnega jezika 2018 bomo obeležili s sprejemom pri predsedniku Državnega zbora RS mag. Dejanu Židanu, ki se bo seznanil s pobudo ZDGNS za umestitev slovenskega znakovnega jezika v Ustavo RS.

VABILO

Predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan bo predstavnike Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije sprejel

v sredo, 14. novembra 2018, ob 13.30 uri v velikem salonu Državnega zbora (1. nadstropje). Pogovor v velikem salonu bo zaprt za javnost. Na začetku pogovora bo možen fototermin. Po končanem pogovoru, predvidoma ob

14.11 uri bo v preddverju velike dvorane Državnega zbora (1. nadstropje) predstavljena izjava za javnost. Za dodatne informacije s strani ZDGNS v zvezi z umestitvijo slovenskega znakovnega jezika v Ustavo RS pokličite na

01/5001500 ali 041 566 080, katere vam bo podal sekretar ZDGNS Matjaž Juhart.

3

PROJEKT SVETOVALNA MREŽA DOSTOPNOSTI Andreja Albreht

Svetovalna mreža dostopnosti je projekt, ki ga v letu 2018 izvaja Zavod DOSTOP, sofinancira pa ga Ministrstvo za okolje in prostor. Projekt, ki se v oktobru, mesecu prostora, zaključujem je namenjen promociji kakovostne univerzalne graditve. Gre torej za promocijo dobrih načrtovalskih rešitev, ki so izvedene tako, da je prostor dostopen vsem, tudi funkcionalno oviranim osebam (npr. gibalno oviranim, slepim in slabovidnim itd.). V novi gradbeni zakonodaji je univerzalna graditev dobila pomembno vlogo. Med drugim so z novo zakonodajo dobile večji pomen tudi taktilne oznake za slepe in slabovidne (TTVS). Načrtovanje teh ni tako preprosto kot izgleda na prvi pogled, o čemer pričajo tudi že izvedeni primeri. Projekt svetovalna mreža dostopnosti se zato osredotoča prav na ta del dostopnosti- načrtovanje taktilnih oznak.

Svetovalna mreža je zasnovana tako, da je v njenem središču t.i. svetovalna točka, v kateri delujejo strokovnjaki za projektiranje TTVS ob podpori slepih in slabovidnih uporabnikov (ZDSSS in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica), ki rešitve preizkušajo. Z osrednjo točko je v okviru projekta povezanih pet slovenskih občin (Ajdovščina, Škofja Loka, Nova Gorica, Kočevje in Postojna). Vključene občine od svetovalne točke dobijo konkretna navodila o tem, kaj je potrebno vedeti o univerzalnem načrtovanju, kako je treba načrtovati TTVS in o pomenu strokovnega nadzora občine nad projekti objektov v javni rabi. Svetovalna točka jim omogoča revidiranje projektov in jim tako pokaže pomen sodelovanja stroke v procesu graditve. Po drugi strani so v projekt vključeni tudi projektanti, ki v teh občinah trenutno sodelujejo pri projektih urejanja javnih površin. S pomočjo strokovnega svetovanja, ki ga izvaja svetovalna točka, na konkretnem projektu pridobivajo znanje o načrtovanju TTVS. To novo pridobljeno znanje pozneje uporabljajo v svojih drugih projektih in tako širijo mrežo promocije univerzalne graditve po Sloveniji. Na ta način se bo lahko izboljšala dostopnost prostora in povečala ozaveščenost o univerzalni graditvi.

Na vsaki od občin so člani svetovalne točke med junijem in oktobrom 2018 izvedli predstavitvena izobraževanja za zaposlene na občinski upravi. Vsem strokovnim delavcem, ki se srečujejo s projekti graditve javnih površin (oddelki za promet, graditev, prostor, investicije) so predstavili, na kaj je treba biti pozoren pri preverjanju projektov, sestavljanju projektnih nalog, kaj je obvezno, katere predpise morajo upoštevati, katero literaturo predložiti projektantom za posamezen projekt in kako naj poteka revidiranje projektov, da bodo rezultati dobri.

Na vsaki od občin so člani svetovalne točke izvedli tudi usposabljanje projektantov na aktualnih projektih in revizijo projektov z vidika dostopnosti: pregledali so nekatere aktualne projekte in projektantom ter investitorjem svetovali pri uvajanju TTVS in predlagali druge rešitve pri zagotavljanju dostopnosti za vse (prilagoditve za gibalno ovirane, gluhe in naglušne). V nekaterih občinah kjer izvajajo večje prenove, je svetovanje potekalo zelo aktivno in v večjem obsegu (npr. Ajdovščina), v nekaterih je šlo šele bolj za spoznavanje osnov, a s pomočjo svetovalne točke je bilo rešenih kar nekaj zagat v zvezi z dostopnostjo za slepe in slabovidne. Nekaj rezultatov svetovanja je tudi že izvedenih (npr. v občini Škofja Loka).

Zagotavljanje dostopnosti je potrebno spodbujati na vse načine in z vključevanjem strokovnjakov s tega področja. Projekt se je izkazal za zelo učinkovitega, saj ne deluje samo na ravni predavanj in delavnic, ampak z reševanjem konkretnih primerov, kar je neprimerno bolj učinkovito. Zato upamo, da bo v prihodnosti takšnemu načinu

promocije dostopnosti in izobraževanja strokovnih delavcev namenjenih več državnih (ali občinskih) sredstev.

4

XI. LITERARNI MARATON - RDEČA JABOLKA Jože Globokar

Foto: J.G.

Kulturno društvo Norma7 je 9. novembra 2018 v dvorani Ljudske univerze Ajdovščina pripravilo že XI. LITERARNI MARATON - RDEČA JABOLKA - AJDOVŠČINA 2018 Predsednica društva Vlasta Rebek – Dolenc je v pozdravnem nagovoru omenila pomen kulture in kulturne ustvarjalnosti, nato pa predstavila sodelujoče v kulturnem dogodku. Med njimi tudi skupino recitatork Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Ona & One, ki jo sestavljajo: Marjana Lavrin, Alenka Tratnjek in Ana Feržan ter pesnico Darinko Slanovec. Kot recitator je sodeloval tudi vodja kulturne dejavnosti pri Zvezi paraplegikov Slovenije Metod Zakotnik. V uvodnem delu maratona je predsednica društva udeležence seznanila z rezultati literarnega natečaja »Prijatelj, prijateljstvo.« Povedala je, da je na letošnji natečaj prispelo kar 180 literarnih del – pesmi, zgodbe,

5

črtice …Zato je komisija imela pri izbiri najboljših del dokaj težko delo. V skupini A, kjer so s presenetljivo z dobrimi in zrelimi deli sodelovali mladi, je komisija podelila tri enakovredne nagrade. Prejeli so jih: Eva Kreže, Lana Lukančič in Dominika Zupan. V skupini B - odrasli je komisija podelila tri enakovredne nagrade za poezijo in tri za prozo. Nagrade za poezijo so prejeli: Zmaga Donkov, Ivan Hozjan in Sara Remžgar, za prozo pa: Ivana Hauzer, Ivanka Kostantino in Nina Lanoš. Dobitniki prvih nagrad so svoja dela poslušalcem tudi prebrali. V nadaljevanju kulturnega dogodka je skupina recitatork Ona & One predstavila odlomke iz zgodb Aleksandrink, ki so v tistih težkih časih od druge polovice 19. stoletja odšle s trebuhom za kruhom. Najprej do Rima, nato pa naprej v takratno bogato Aleksandrijo. Svoje pesmi je prebirala tudi pesnica Darinka Slanovec in trio recitatorjev M-M-M (Marjana Lavrin, Majda Birsa, Metod Zakotnik), nato pa smo prisluhnili nadaljevanju programa, kjer so poezijo in prozo prebirali različni izvajalci. Bogat kulturni dogodek je s prisrčnim skečem iz vsakdanjega kmečkega življenja popestrila dramska skupina učenk iz Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine, recitatorka Majda Birsa, pa je dve pesmi posvetila v spomin na našima Zorici Razboršek in Janiju Trdini, ki sta nas tako nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila. V času slikarskega maratona je slikarka Mihaela Tihelj ustvarjala priložnostno sliko, ob zaključku nadvse uspešnega kulturnega dogodka pa smo vsi skupaj nazdravili okroglemu jubileju Darinke Slanovec.

STOLETNICA PRVE DRŽAVE S SLOVENSKIM IMENOM

Boris Golec

29. oktobra mineva natanko sto let od nastanka prve države v zgodovini, ki je

nosila tudi slovensko ime. Tega dne leta 1918, tik pred koncem prve svetovne

vojne, je Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu razglasil nastanek

neodvisne države tistih Južnih Slovanov, ki so dotlej živeli v vojaško poraženi

Avstro-Ogrski. Država se je imenovala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, torej s

Slovenci na prvem mestu, kar je pomenilo, da se je slovensko narodno ime prvič

znašlo v uradnem imenu kakšne države, za povrh na prvem mestu. V Ljubljani je

Narodni svet za Slovenijo in Istro dva dni pozneje imenoval pokrajinsko vlado z

imenom Narodna vlada SHS v Ljubljani, takšne pokrajinske vlade pa so delovale še

v Zagrebu, Sarajevu in Splitu.

Vrhovno predstavniško telo nove države je bil Narodni svet, ki se je oblikoval poleti

1918 iz predstavnikov političnih strank in skupin iz Slovenije, Hrvaške in Slavonije,

Istre, Dalmacije, Bosne in Hercegovine ter Vojvodine. Izvršilno oblast je imel

Osrednji odbor, tega pa je vodilo predsedstvo, v katerem so sedeli po en Slovenec

(dr. Anton Korošec, vodilni slovenski politik iz časa med obema vojnama, kot

predsednik), Hrvat (Ante Pavelić, soimenjak poznejšega poglavnika Neodvisne

države Hrvaške) in Srb (Svetozar Pribičević, poznejši politični emigrant).

Zanimivo je dejstvo, da predsednika dr. Antona Korošca na dan razglasitve države ni bilo na njenem ozemlju, saj je že

prej odpotoval v Švico na pogajanja s predsednikom vlade Kraljevine Srbije. Ko pa se je decembra 1918 vrnil domov,

Država SHS ni več obstajala. Tako je Korošcu pripadla enkratna zgodovinska vloga biti šef dejansko obstoječe države,

ne da bi bil v njej kdajkoli osebno prisoten.

6

Novonastala državna skupnost je obstajala le 33 dni in imela zlasti izjemno velike težave z obranitvijo svojega ozemlja,

saj je morala šele oblikovati lastno vojaško silo. Deklarativno je sicer obsegala »celotno etnografsko ozemlje«, na

katerem so živeli avstro-ogrski »Jugoslovani«, vendar ji tega cilja ni uspelo v celoti uresničiti. Poleg italijanske vojske,

ki je kot zmagovita antantna sila začela zasedati jadransko obalo (njena predhodnica je prišla vse do Vrhnike) in je

predstavljala največjo grožnjo zlasti za Slovence, so novonastalo državo ozemeljsko ogrožali tudi Madžari, ki niso

popuščali v Vojvodini in Prekmurju, ter avstrijski Nemci na severni slovenski narodni meji na Koroškem in Štajerskem.

Poleg tega je Država SHS uživala le zelo omejeno mednarodno priznanje, saj je bilo že od samega začetka predvideno,

da se bo povezala v večjo južnoslovansko državno skupnost.

Vse to je pospešilo prizadevanja zagrebškega Narodnega sveta za združitev s Kraljevino Srbijo. Ta ob nastanku Države

SHS niti še ni bila osvobojena nemško-avstrijskih okupacijskih sil, 25. novembra pa se je vanjo vključila Kraljevina Črna

gora, in sicer po odločitvi samozvane prosrbske skupščine v Podgorici. Združitev s Srbijo in Črno goro v skupno

južnoslovansko državo je bila cilj Države SHS sicer že od samega začetka. Do deklarativne združitve, t. i. »zedinjenja«

je prišlo 1. decembra 1918 v Beogradu, ko je srbski regent Aleksander Karadjordjević, poznejši kralj Aleksander I.,

gladko prezrl vse predloge delegacije Države SHS in v njeni navzočnosti razglasil Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Slovenci so s tem s prvega mesta v imenu države zdrsnili na tretje. Jugoslavija, kot so kraljevino imenovali neformalno,

je obdržala ime Kraljevina SHS do Aleksandrove diktature in se leta 1929 tudi uradno preimenovala v Kraljevino

Jugoslavijo. Ne samo, da zdaj Slovencev ni bilo več v imenu države, ampak je unitaristična politika v času diktature

preganjala celo slovensko ime in sploh vsa narodna imena. Do leta 1991 tako ni bilo več nobene države z vsebovanim

slovenskim imenom, četudi je Slovenija kot federalna enota druge Jugoslavije po ustavi imela status države in je

obstajalo tudi posebno slovensko republiško državljanstvo.

29. oktober, datum ustanovitve Države SHS, so v času prve Jugoslavije praznovali v njenem zahodnem, nekdaj avstro-

ogrskem delu kot »dan osvoboditve«. Legitimistične, nekomunistične politične sile so ga kot praznik ohranjale tudi

med drugo svetovno vojno, še zlasti pa po njej v emigraciji, vse do nastanka samostojne Republike Slovenije.

ŠEST KOLAJN Drago Perko

Na Poljskem se je danes sklenilo evropsko prvenstvo v športnem paraplesu, kjer je navdušila tudi Slovenija, ki se domov vrača s kar šestimi kolajnami.

Zadnjo je danes osvojil Amir Alibabić, ki je zaokrožil slovenske uspehe s tretjim mestom v kategoriji single men 1. Amir je osvojil sam ali skupaj z Nastijo medaljo v vseh disciplinah (Amir skupaj štiri, Nastija Fijolič dve v duo kategoriji), v katerih je tekmoval!

Pohvala za Batagelja

Zadnji dan sta nastopala tudi plesna para Sara Štirn in Nino Batagelj v combi standard 1 ter Nastija Fijolič in Klemen Pirman v combi standard 2. Oba para sta v močni konkurenci bila blizu finala. Posebno pohvalo si zasluži Nino Batagelj, ki je v samo enem letu močno napredoval. Nastija pa se je po začetnem šoku,

7

ko so jo klasificirali v razred 2, borila enakovredno s plesalci v tem razredu. S Klemnom bi se verjetno v razredu 1 lahko borila za medaljo. Sara in Nino sta tako na koncu dosegla 7 mesto, Nastija in Klemen pa 10. mesto.

Spomnimo:

v soboto sta Nastija Fijolič in Amir Alibabić v kategoriji duo latin 1 dosegla 2. mesto. Alibabič je bero kolajn začel sestavljati že v petek. V single men freestyle 1 je zasedel izvrstno 2. mesto. Nastija in Amir pa sta v duo freestyle 1 prav tako pristala na 2. mestu.

Slovenija je na EP nastopila v postavi: – Nastija Fijolič (single women freestyle 1) – Amir Alibabič (single men freestyle 1, single men 1) – Nastija Fijolič in Amir Alibabič (duo latin 1, duo freestyle 1) – Sara Štirn in Nino Batagelj (combi freestyle 1, combi standard 1) – Nastija Fijolič in Klemen Pirman (combi standard 1)

Veseli obiska

Drugi dan evropskega prvenstva je našo izbrano vrsto obiskala predstavnica slovenske ambasade v Varšavi ga. Maja Šegota, ki je navdušeno navijala, so sporočili iz našega tabora, nad katerim zelo uspešno bdi glavni trener Andrej Novotny.

VERIGA TUDI OB PRAZNIKIH

Maša Vavpot

Foto: S.B.

Odlična stvar našega posebnega socialnega programa Veriga psihosocialne oskrbe in druženja je tudi v tem, da

smo dejavni čez vse konce tedna in ob praznikih, ko so invalidi še posebej osamljeni. Tudi čez zadnje praznike je

bilo tako. Še posebej se naši uporabniki razveselijo tudi predsednika društva, ko jih ta redno in najmanj enkrat

mesečno obišče.

8

NOVA STORITEV NA TELEVIZIJI SLOVENIJA ZA SLEPE IN SLABOVIDNE

Mateja Vodeb

Zvočni podnapisi in zvočni opisi na dodatnem zvočnem kanalu

Na Televiziji Slovenija tujejezične vsebine podnaslavljamo. Podnaslovljene vsebine pa niso dostopne osebam z okvaro

vida, osebam z motnjami branja in tudi drugim, ki ne zmorejo prebrati podnapisov. Prizadevamo si, da bi omogočili

dostopnost do naših vsebin vsem gledalcem, zato smo uvedli novo storitev zvočnih podnapisov in zvočnih opisov na

dodatnem zvočnem kanalu.

Kaj je dodatni zvočni kanal?

Dodatni zvočni kanal je kanal, ki si ga v TV sprejemniku vključimo namesto osnovnega jezika. Na dodatnem zvočnem

kanalu so v izbranih oddajah originalnemu zvoku oziroma osnovnemu zvoku sočasno dodani zvočni podnapisi ali

zvočni opisi. Storitev je namenjena predvsem uporabnikom z okvaro vida. Kadar zvočni podnapisi ali zvočni opisi niso

na voljo, je zvok na dodatnem zvočnem kanalu enak kot na osnovnem.

Kaj omogoča dodatni zvočni kanal?

Dodatni zvočni kanal omogoča kakovostno spremljanje televizijskih vsebin slepim in slabovidnim uporabnikom in

vsem drugim z motnjami branja. Zvočni podnapisi omogočajo sledenje tujejezičnim delom programa. Podnapisi v

sliki se s pomočjo sinteze govora predvajajo zvočno. Zvočni opis je prevod slike v besedo. Pripovedovalec med

premori, se pravi v prazninah med dialogi ali originalno pripovedjo, opisuje, kaj se dogaja v sliki. V zvočnem opisu so

v besedo prenesene vizualne podobe oziroma dogajanje v sliki, ki je ključno za celostno dojemanje vsebine ali poteka

zgodbe določenega avdiovizualnega dela.

Katere televizijske vsebine so opremljene z dodatnimi zvočnimi prilagoditvami?

V prvi fazi so z zvočnimi podnapisi opremljeni tujejezični pogovori in prispevki dnevnoinformativnih oddaj, med katere

sodijo:Poročila, Prvi dnevnik, Poročila ob petih, Dnevnik in Odmevi. Z zvočnimi opisi so opremljene izbrane

dokumentarne in igrane oddaje slovenske produkcije, ki so primerne za zvočno opisovanje. To pomeni, da imajo dovolj

prekinitev v originalnem besedilu, ki jih je mogoče zapolniti z zvočnim opisom dogajanja v sliki.

V drugi fazi načrtujemo z zvočnimi podnapisi opremiti tudi dokumentarne in igrane oddaje ali filme tuje produkcije ter

tiste dokumentarne in igrane oddaje ali filme slovenske produkcije, ki vsebujejo podnaslovljene tujejezične dele, za

katere bomo za te namene predhodno uspeli pridobiti potrebne avtorske pravice.

Na katerih programih si je mogoče vključiti dodatni zvočni kanal?

TV Slovenija zagotavlja dodatni zvočni kanal na programih SLO 1, SLO 2 in SLO 3 tako na DVB-T mreži kot na spletu

(MMC). Prav tako ga posredujemo vsem ponudnikom kabelskih in IP sistemov, da ga lahko posredujejo gledalcem.

Navodila za nastavitev dodatnega zvočnega kanala

Dodatni zvočni kanal, na katerem podnapise v izbranih dnevnoinformativnih oddajah bere govorna sinteza in na

katerem so predvajanji zvočni opisi izbranih del, si lahko nastavite v jezikovnem meniju vašega TV sprejemnika. Za

točne usmeritve si preberite navodila na spletni strani www.rtvslo.si/dostopno/navodila.

V primeru težav se obrnite na svojega operaterja televizijskih programov oziroma pokličite na brezplačno telefonsko

številko 080 28 68 klicnega centra TV Slovenija.

9

NOVEMBER JE

Maša Vavpot

Že nekaj let je znana parola o mesecu novembru kot movembru. V Avstraliji so ta mesec proglasili kot mesec ozaveščanja moških o boleznih prostate in urinarnega trakta. Tudi v naši oddaji v sredo, 28. novembra, bomo govorili prav o tej temi v oddaji Odprta dlan, kjer bo gost mag. Franc Hočevar, predsednik Društva urinarnih bolnikov Slovenije. Ozaveščanju moških o zgodnjih simptomih in načine odkrivanja morebitnih sprememb v urinarnem traktu, so izjemnega pomena, ker zgodnje odkrivanje marsikdaj prepreči razrast rakave tvorbe. S svojimi vprašanji boste lahko sodelovali tudi sami med 10.15 in 11.15 uro. Oddajo pa lahko poslušate na frekvencah: 93,1, 97 in 105,3 MHz. Za vaša vprašanja bo v tem času tudi odprta tudi telefonska številka 01 786 0 400.

MORJE CELI VSE RANE

Maša Vavpot

Foto: I.M.

Znani predavatelj o invalidih in invalidnostih Igor Mravlja, ki je tudi predsednik Nadzornega odbora ZIFS, se

je v soboto v Strunjanu podal v morje pri osemnajstih stopinjah Celzija temperature morja.

Dejanje morda ne bi bilo posebej vznemirljivo, če ne bi bil pred mesecem operiran na kolenu. Ta akt hrabrosti

sicer ni bilo vključen v zdravstveno rehabilitacijo, je pa plavalcu veliko pomenil glede zaupanja v svoje

obnovljene sklepe.

10

V LJUBLJANI JE PREMALO STANOVANJ

Maša Vavpot

Te dni je bilo objavljeno, da v Ljubljani primanjkuje kar 2500 stanovanj in med drugim tudi stanovanj za invalide. Ali

obstajajo rešitve, pa nam bo v sredo, 21. novembra, v oddaji Odprta dlan na Radiu Zeleni val povedala vodja

stanovanjskega sektorja Stanovanjskega sklada RS Alenka Kern.

Oddaja, v kateri boste lahko sodelovali s svojimi vprašanji in opozorili na

določene težave, bo med 10.30 in 11.15 uro.

Številka v studiu za vaša vprašanja pa je 01 786 0 400.

Stanovanjski sklad predvideva, da bo tudi v prihodnje edina rešitev v

najemu stanovanj. V kakšnem obsegu, kdaj in kako, boste lahko slišali v

oddaji, ki jo bo vodil Borut Pogačnik.

Prisluhnite nam na frekvencah Radia Zeleni val, ki so : 93,1, 97 in 105,3

MHz!

NA JAKOBOVO POT

Naša članica Tatjana z Gorenjske nam je poslala to lepo fotografijo z Jakobove poti v Španiji, kamor se je odpravila pred tremi tedni in se je te dni tudi že vrnila. Povedala je, da je ta pešpot izjemnega pomena za človekovo premišljevanje o sebi, svetu in življenju. V zadnjih letih se je kar nekaj invalidov, pa tudi bolnikov, odpravilo na to pot. Vsi so poročali, da so se vrnili nazaj precej spremenjeni, saj jih je pot ki so jo prehodili okrepila tudi notranje. Seveda velika večina ni prehodila celotne trase, ki je dolga kar 780 kilometrov, ampak nekaj etap.

NOVA KNJIGA ČLOVEK O PSU - PES O ČLOVEKU

1.del

Erih Tetičkovič

Povsem drugačna knjiga o odnosu človek-pes. Ta večplastni odnos osvetljujejo številni avtorji skozi sedem

poglavij. V prvem poglavju – DRAMATIČNO-RESNIČNO-MITIČNO-VEČNO – so zbrani resnični primeri prav neverjetne pasje zvestobe in požrtvovalnosti, po tem likovne upodobitve psa ter najboljše ubeseditve odnosa človek-pes. V drugem poglavju - BITNOGLED STROKE – objavljene slo celovite strokovne razprave poznavalcev psov (dr. Maksimilijana Marinšek, univ. dipl. psih. terapevtka s pomočjo živali; prim. prof. dr. Erih Tetičkovič, dr. med., spec. nevrolog; prof. dr. Zlatko Pavlica, dr. vet. med; mag. Mojca Bandur Kiržanec, veterinarka). Z dramatičnim tretjim poglavjem – SIJ IN BEDA ODNOSA ČLOVEK-PES – osvetljuje avtor Anej Sam različne oblike zlorabe psov

Foto: J.Č.

Foto: SSRS

11

in dvoličnost oblasti, ki to omogoča. V četrtem poglavju – SVETI SMISEL POSVAJANJA – beremo ganljive izpovedi tistih (tudi številnih javnih osebnosti), ki so posvojili psa, ki je bil obsojen na umiranje. Peto poglavje – KLIJOČA IN IZSUŠENA SRCA – so svojevrstna znamenja ob poti s kužkom v glavni vlogi; impresije pretanjenega opazovalca, ki močno doživlja »majhne reči«, ki jih drugi ne opazijo. Šesto poglavje – SVETOVNI ODER RESNICE – prinaša najlepše misli o psu, v sedmem – GOSPOD IN PES – pa so objavljene fotografije številnih svetovno znanih osebnosti s psom. Vsekakor knjiga, s katero celovito spoznamo »najboljšega prijatelja«, hkrati pa toliko pove o človeku, da jo lahko razumemo kot priročnik »uporabne« psihologije. Tukaj objavljamo del razprave dr. Eriha Tetičkoviča o terapevtskih učinkih druženja s psom. " ČUDEŽI S TACAMI Nek avstrijski psihiater je nekoč zapisal: »Kadar božamo psa, božamo svojo dušo.« Tudi danes znanstveniki ugotavljajo, kako koristno je ljubkovanje psov. Psa je treba božati samo nekaj minut na dan in napetost, tesnobo ter druge pojave, ki povzročajo psihične težave, je moč precej omiliti. ZOPER MALODUŠNOST IN SAMOMORILNOST Problem današnjega časa je pogosto osamljenost, in z njo povezana depresivnost, bodisi v starosti, ob izgubi bližnjega, ob namestitvi v domsko varstvo ali zaradi kakšnega drugega razloga. Psi lahko svojega gospodarja varujejo pred malodušnostjo in pasivnostjo, skrbijo za vsakodnevno gibanje ter s tem za več svetlobe in za socialne stike. Poleg tega pes že s svojo prisotnostjo odpravlja občutek osamljenosti in zapolnjuje čustveno praznino, kot je izguba drage osebe, bližnjega. Starejši ljudje, ki nemo pogosto sedijo v svojih sobah in zrejo skozi okno, se lahko v družbi psa razživijo. Čutijo namreč, kako se jim žival sproščeno približa, uživajo njeno pozornost. Poleg tega pa se zavedajo, da lahko tudi sami osrečijo žival. Študije so pokazale, da ljudje, ki so prevzeli odgovornost za žival, redkeje pomislijo na samomor. Odgovornost za žival človeka resnično utrdi! Velik problem današnje družbe je tudi trajna brezposelnost. Znanstveniki (med njimi zlasti prof. dr. Reinhold Bergler, nürnberški psiholog), ki so se ukvarjali z dolgotrajno brezposelnostjo in psi, so ugotovili, da je lahko pes tudi v tem primeru v veliko pomoč. »Pes skrbi za strukturiran potek dneva. Človek se ne sme kar zanemariti in ves dan čepeti doma, pogosto pred televizorjem.« ZNIŽUJE KRVNI PRITISK, HOLESTEROL, TVEGANJE ZA MOŽGANSKO KAP... Srčno-žilne in možgansko-žilne bolezni so eden najpogostejših vzrokov smrtnosti in invalidnosti v razvitem svetu pa tudi pri nas. Vse več je raziskav, ki govorijo o pozitivnem vplivu psa na potek te bolezni. Tako avstralska raziskava ugotavlja, da druženje s psi znižuje krvni pritisk, holesterol in ugodno vpliva na duševno počutje. Znanstveniki iz Los Angelesa so ugotovili, da na zdravje in razpoloženje srčnih bolnikov veliko bolj vpliva navzočnost psa kot negovalnega osebja. Pri bolnikih, ki so 12 minut preživeli s psom, se je tesnoba zmanjšala za 24 odstotkov. Pasja družba je pri bolnikih zmanjšala količino stresnega hormona endorfina za 17 odstotkov. Prav tako je študija pokazala, da že kratkotrajno ljubkovanje psa koristno deluje na srčne in možgansko-žilne bolezni (možgansko kap), na bolnikovo psihofizično in psihosocialno stanje. Dr. Erika Friedmann je na 7. svetovnem kongresu, namenjenem povezanosti človeka in živali, predstavila ugotovitve raziskave, ki govorijo, da je možnost preživetja po srčnem infarktu pri bolnikih, ki so lastniki živali (psa), desetkrat večja kot pri ljudeh, ki živali nimajo. Spoštovanje naravne enotnosti in enovitosti (odnos človek − pes) je še kako pomembno pri preprečevanju tveganja za možgansko kap. NAPOVE EPILEPTIČNI NAPAD Pomembno je spregovoriti tudi o aktivnosti Slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali Ambasadorji nasmeha. Velik in pomemben prispevek za naša spoznanja je diplomsko delo Andreje Zupanc: Vpliv šolanih psov na kakovost življenja ljudi. Govori o področjih, na katerih šolani psi lahko pomagajo ljudem; eno od takšnih je epilepsija. Obstajajo pričevanja, da psi že nekoliko pred epileptičnim napadom lahko začutijo, da se bo pojavil. Mehanizem, kako psi napovejo epileptični napad, je še vedno neznanka. Mogoče gre za vonjalne ali slušne dražljaje. Pes napove, da bo pri epileptiku prišlo do napada, z lajanjem, z nemirom. S svojo napovedjo lahko prepreči hujše poškodbe, ki bi med nepričakovanim napadom morda nastale.

12

Na hipoglikemijo − znižano vrednost krvnega sladkorja, je ena tretjina psov opozorila s spremembo v obnašanju. Psi lahko gospodarja opozorijo na hipoglikemijo, še preden se pojavijo klinični znaki. Pes namreč zazna kemične reakcije, ki potekajo v telesu, še preden jih človek občuti. Nakazovanja hipoglikemije so lahko različna: pes lahko skače na človeka, se uleže predenj ali pa ga začne lizati (Petkovšek, Štakul, 2011). Na začetku novembra 2010 smo v Sloveniji dobili prvo izšolano psičko za pomoč diabetikom − leto in pol staro angleško špringer španjelko Beo. Psi so lahko v pomoč tudi pri zaznavanju alergenov v hrani, ki mu jo lastnik predstavi. Seveda pes hrane ne sme pojesti, marveč jo samo povoha in na izbran način nakaže, da je v hrani alergen. Če ga ni, se od hrane odmakne. Tudi v Sloveniji imamo za ta namen posebej izšolanega psa Eliasa (Petkovšek, Štakul, 2011).

Erih Tetičkovič je prim. prof. dr, dr. med., in spec. nevrolog iz Maribora.

NAŠI SLEPI TUKAJ IN ZDAJ Maša Vavpot

O življenju slepih in slabovidnih javnost ne ve kaj dosti, zato so zelo pomembne naše radijske oddaje, kamor vabimo tiste, ki imajo, žal, največ svojih izkušenj. Ena takšnih oseb je tudi Edi Vodeb, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih iz Celja, ki bo v oddaji Sončni žarek na valovih Radia Celje, govoril o svoji invalidnosti, zadnji petek v novembru. Oddaja bo med 10.15 in 11.50 uro na frekvencah radia, ki so: 95,1, 95,9, 100,3 in 90,6 Mhz. Prisluhnite Sončnemu žarku v petek, 30. novembra, ko boste lahko spoznali tudi posebne socialne programe za slepe in slabovidne!

11. MEDNARDNI LIKOVNI FESTIVAL ˝IGRAJ SE Z MANO˝ Matej Rovšek

Prijave na Bodi umetnik - 12. Mednarodni likovni natečaj „Igraj se z mano“ so možne samo preko spletnega

obrazca, ki ga najdete na naši spletni strani www.igrajsezmano.eu, do 30. 11. 2018.

Za dodatne informacije pokličite ali pišite na elektronski naslov:

01 2418 125 - vsak delovnik med 12. in 14. uro. bodiumetnik@igrajsezmano.si

Povezave do datotek in prijavnice:

Vabilo s podrobnim opisom in navodili natečaja

Prijavnica na likovni natečaj

Rok za prijavo je 30. 11. 2018

Foto:ZIFS