10. posvetovanje splošnih knjižnic

Uporabnik – sodelavec knjižnice

Splošna knjižnica med zahtevami uporabnika in svojim

(kulturnim) poslanstvom

Petra JagerNUK, Ljubljana

29. 9. 2008

• Kljub neprofitnemu značaju morajo imeti tudi splošne knjižnice neko mero uspešnosti.

• Tako praksa kot stroka sta danes soglasni, da je zadovoljstvo uporabnika temeljni cilj v delovanju vsake knjižnice.

• Knjižnica bo v prihodnje vse bolj usmerjena k uporabniku in zadovoljevanju njegovih potreb. Te postajajo merilo tudi za izgradnjo knjižnične zbirke.

• Če mora biti knjižnični fond po meri uporabnika, to pomeni, da zbirka sestoji iz gradiva, ki se izposoja.

• Ko aktualnost zbirke določajo povratne informacije uporabnikov, knjižnica do neke mere deluje po tržni logiki povpraševanja in ponudbe.

• Zadovoljstvo uporabnikov je lahko merilo uspešnosti oz. kakovosti knjižnice samo, če je to mogoče uresničevati znotraj nalog in poslanstva splošnih knjižnic, ki jih določajo standardi, zakonodaja in nacionalni program za kulturo.

• Kako knjižnica ocenjuje in meri zadovoljstvo uporabnikov v razmerju do zbirke knjižnega gradiva?

• Knjižnica ne more ustreči vsem uporabnikom: ne more kupiti vseh novih naslovov na tržišču,

ne more hraniti tistih, ki niso več v obtoku. • Knjižnice morajo biti pri izgradnji zbirke selektivne –

v svojih zbirkah bodo po definiciji zagotavljale najprej gradivo, ki ga išče večina uporabnikov.

• Kakšen kriterij nabavne politike bo prevladal:

Ustrezno število naslovov ali ustrezno število izvodov;

Vstrajati pri kvalitativnih merilih za izgradnjo zbirke za vse potencialne uporabnike knjižnice;

Vključiti tudi gradivo, ki ustreza načelom kakovosti, a je njegov delež pri izposoji majhen ali celo neznaten.

• Knjižnice imajo z zakonom določeno posebno socialno, izobraževalno in kulturno vlogo v družbi.

• Ker je temu prilagojen način njihovega financiranja, imajo do družbe oz. skupnosti, v okviru katerih delujejo, tudi konkretne dolžnosti.

• Eden glavnih principov, na katerem temelji nastanek in razvoj splošnih knjižnic je demokratski princip – knjižnica mora razvijati pogoje za enakopravno družbo.

• Splošne knjižnice morajo zagotavljati neomejene in predvsem enake možnosti dostopa do informacij, izobraževanja, duhovnih dobrin in kulture vsem državljanom.

• Knjižnice so kulturne ustanove. • Imajo veliko vlogo pri oblikovanju kulturnega

življenja lokalne skupnosti. • Naloga knjižnic je, da razvijajo bralne navade,

promovirajo zahtevnejšo, kvalitetnejšo književnost in še posebej slovenskega avtorja in knjigo.

• Knjižnica ne more izvajati visokih načel o poslanstvu in nalogah knjižnice mimo potreb uporabnika.

• Od uporabnikov sta odvisna vitalnost in obstoj knjižnic.

• Dejavnost splošnih knjižnic je javna služba. Naloga javne službe je, da kvalitativno zapolnjuje vrzeli tržnih mehanizmov.

• Čemu dati prednost, ko nastopi nasprotje interesov?

Nasprotujoča si dejstva?

• Slevenci beremo veliko.• Država izdatno podpira programe za promocijo

branja in bralne kulture; ščiti jo tudi zakonodaja.• Beremo vse več »lahke« literature.• Knjiga je še zmeraj konstitutivna duhovna in

kulturna vrednota. • V zahodnem liberalizmu je sleherna zahteva

legitimna, tudi potreba po knjigi kot razvedrilu.

»Najbolj brane knige« v slovenskih splošnih knjižnicah – povprečje v obdobju od 2002 do 2008:

• med sto najbolj izposojanimi knjigami občutno prevladuje leposlovje;

• med leposlovnimi zvrstmi je v večini zastopan roman – od 68 do 76 odstotkov;

• trend izposoje romanov narašča; • najbolj izposojan romaneskni žanr je ljubezenski roman, sledita mu

kriminalni in detektivski roman, vse bolj popularen postaja biografski roman;

• neleposlovnih del je od 1 do 3 odstotke; • poezije med sto najbolj izposojanimi naslovi ni; • prevladuje tuja literatura; domači avtorji so zastopani le do 15

odstotkov; • delež mladinske in otroške literature upada (s 26 na 16 odstotkov),

a so nihanja med posameznimi knjižnicami precejšnja.

• Osrednje območne knjižnice morajo pa zakonu o knjižničarstvu (Zknj-1) v okviru posebnih nalog OOK zagotavljati »najboljšo ponudbo knjižničnega gradiva vseh vrst ...« in tudi

• večji delež zahtevnejše literature v knjižničnih fondih, s poudarkom na slovenskih avtorjih.

• Nacionalni program za kulturo načrtuje dodatno podporo promociji kakovostnejšega knjižničnega gradiva in vključevanju večjega deleža publikacij v javnem interesu ter subvencioniranih knjig v knjižnične zbirke;

• napoveduje tudi dodatna sredstva za nakup povečanega in zahtevnejšega izbora gradiva.

leto 2002

Pokrajinska študijska knjižnica, Murska Sobota

Mariborska knjižnica

Osrednja knjižnica

Celje

Knjižnica Ivana Potrča

Ptuj

Knjižnica Otona

Župančiča, Ljubljana

Knjižnica Mirana

Jarca, Novo Mesto

Osrednja knjižnica Srečka

Vilharja, Koper

Goriška knjižnica Franceta

Bevka, Nova Gorica***

Osrednja knjižnica

Kranj

neleposlovna dela 13 5 2 2 5 8 0 2 7

mladinska literatura 54 25 33 36 14 45 43 31 25

romani 37 72 57 50 82 48 75 73 74

slovenski avtorji 34 14 18 27 9 35 7 14 11

domače branje 13 8 10 5 9 15 6 5 9

Tabela: »Najbolj brane knjige«* v osrednjih območnih knjižnicah v letu 2002 po številu neleposlovja, mladinskih del, romanov, domačih avtorjev in domačega branja:

* Reprezentativni vzorec je sto najbolj izposojanih knjig.**Podatki za Koroško osrednjo knjižnico dr. Franceta Sušnika, Ravne na Koroškem posamezno niso dostopni.***Biblioteca centrale Srečko Vilhar, Capodistria.

Tabela: »Najbolj brane knjige« v osrednjih območnih knjižnicah v letu 2007 po številu neleposlovja, mladinskih del, romanov, domačih avtorjev in domačega branja:

leto2007

Pokrajinska študijska knjižnica, Murska Sobota

Mariborska knjižnica

Osrednja knjižnica

Celje

Knjižnica Ivana Potrča

Ptuj

Knjižnica Otona

Župančiča, Ljubljana

Knjižnica Mirana

Jarca, Novo Mesto

Osrednja knjižnica Srečka

Vilharja, Koper

Goriška knjižnica Franceta

Bevka, Nova Gorica

Osrednja knjižnica

Kranj

neleposlovna dela 14 2 1 2 2 5 1 1 2

mladinska literatura 28 12 36 37 7 25 15 13 19

romani 56 85 60 61 88 63 80 86 78

slovenski avtorji 28 5 13 27 6 12 10 9 8

domače branje 4 4 8 5 5 9 4 3 3

• Izposoja del slovenskih avtorjev je zelo nizka. (Dobljene vrednosti merijo število naslovov, zato je dejansko število

avtorjev še manjše; vključuje tudi avtorje domačega branja.)

• Kljub temu so med knjižnicami razlike, kar kaže, da je na določene tendence v izposoji mogoče vplivati, v celoti gledano pa

• statistika izposoje v OOK na vzorcu 100 najbolj izposojanih naslovov v obdobju šestih let neznatno odstopa od kazalnikov, ki se uveljavljajo v drugih splošnih knjižnicah.

• Se dejavnosti v podporo bralni kulturi evalvirajo v zadostni meri?

• Sto »najbolj branih knjig« v slovenskih splošnih knjižnicah spremlja izjemno število rezervacij.

• Po teh kazalcih bi zadovoljstvo uporabnikov pomenilo predvsem zadostno število izvodov najbolj popularnih naslovov.

• Temu knjižnice seveda ne morejo slediti.

• So pred desetletji brali kvalitetnejšo literaturo kot danes?

• Da, vendar je spremenjena duhovna konstitucija bralcev predvsem posledica zunanjih dejavnikov: socioloških, političnih, ekonomskih ...

• Rezultat je poplava naslovov trivialne literature, afirmativen odziv bralcev nanjo pa je nekaj neizbežnega ...

• To kaže še drugo plat soodvisnosti med strukturo knjižnične zbirke in bralno kulturo.

• Pred več kot pol stoletja je bil Avgust Pirjevec, za katerega je bila knjiga predvsem in najprej umetniška stvaritev, prepričan, da lahko to sprego med knjižnično zbirko in bralnimi interesi uporabnikov uporabi v prid uporabnika tako, da iz knjižnic izloči vse, kar bi lahko nasprotovalo »zdravemu in pravilnemu odnosu med bralcem in knjigo. V prvi vrsti in brezpogojno […] izrazito plažo kakršne koli vrste«.

• Takšno stališče je v demokratični družbi seveda nesprejemljivo. Knjižnica se mora zavzemati za prost pretok gradiv in informacij.

Kaj nas kljub vsemu skrbi?• da bi kvalitetna literatura, ki gre skozi roke

manjšega števila uporabnikov, prenehala polniti police knjižnic;

• da bo nabavna politika splošnih knjižnic postala diskriminatorna do »neuniformiranega« uporabnika.

***• Splošna knjižnica nikakor ne more vztrajati v

elitistični vlogi v odnosu do »lahke« literature. • Uveljavljanje cenenega populizma tudi na

področju knjige, je nekaj čemur se ni mogoče izogniti.

• Vendar pa knjižnica ne bi smela popustiti v svojem temeljnem poslanstvu,

• zato mora imeti pri izgradnji svoje zbirke avtonomno politiko, do neke mere neodvisno od uporabnika.

• Prepričana sem, da je eden izmed velikih izzivov, pred katerim danes stojijo splošne knjižnice, ne preprosto, kako zadovoljiti uporabnike, temveč, kako uravnati uporabnikove potrebe s kulturnim poslanstvom knjižnice in »vnovčiti« kvalitativni potencial knjižnične zbirke.

• To je seveda težja pot, ki ostaja brez dobrega, strokovnega kadra neprehodna.