2
L e d i n s k a i m e n a i n l j u d j e Človek je s svojim delovanjem v pokrajini na podlagi naravnih razmer ustvaril kulturno krajino. Glavni preoblikovalec narave je bilo kmetijstvo. Zaradi različne primernosti tal za obdelavo je bil vaški prostor razdeljen na več delov, poimenovanih z ledinskimi imeni. Meje med posameznimi ledinskimi enotami najpogosteje potekajo po naravnih ločnicah, kot so vznožja, vrhovi in grebeni, rečne struge, pa tudi po ločnicah, ki jih je ustvaril človek, najpo- gosteje po parcelnih mejah in poteh. Tako so v ledinskih imenih izražene temeljne značilnosti naravnega prostora in mnogi človekovi posegi, nastali v želji, da bi svojo zemljo izboljšal in od nje dobil čim več dobrin za svoje preživetje. Glavna značilnost večine ledinskih imen je, da so poznana le prebivalstvu ožjega prostora. Najbolje jih poznajo kmetje, lovci, gozdarji in pastirji na območjih, kjer delajo in se gibljejo. To se odraža tudi v izraziti narečni podobi imen. V sodobnosti nekatera ledinska imena ne odražajo lastnosti, po katerih so bila poimenovana, a so se kljub temu ohranila (npr. ime Stáre stópa ostaja, čeprav tam ni več mlinov in stop). Gostota ledinskih imen narašča sorazmerno z intenzivnostjo rabe prostora. Najmanj imen je v nerodovitnih gorskih predelih, ki za človeka v preteklosti niso imeli velikega pomena, več jih je na gozdnatih območjih ter pašnikih, kjer so ljudje pridobivali les, drvarili, oglarili ter pasli živino, in izrazito največ na območju njiv in travnikov. P i s n i v i r i l e d i n s k i h i m e n Ledinska imena so bila zapisana že ob prvih katastrskih izmerah, zato zapise o njih najdemo že na zemljevidih franciscejskega katastra iz 20-ih let 19. stoletja, kjer iz sicer ponemčenih zapisov razberemo imena, ki so še danes v rabi. Kasnejši reambulančni kataster iz 60-ih let 19. stoletja ledinska imena na zemljevidu že navaja v današnji slovenščini bližjih zapisih. Določena ledinska imena najdemo tudi na uradnih zemljevidih, a so ta imena poknjižena, kar jih včasih preveč oddalji od njihove domače narečne rabe. Pri ledinskih imenih za kmetijske površine so bili ob popisu kot pripomoček uporabljeni tudi podatki Registra kmetijskih gospodarstev, in sicer podatki o domačih imenih zemljišč kmetijskih gospodarstev (GERK). Kratek pregled primerjave zapisov imen na zgodovinskih in današnjih zemljevidih z dejansko ugotovljenimi narečnimi imeni prikazuje spodnja tabela. Razlog za to je deloma v večji razdrobljenosti zemljišč na območju njiv in travnikov, še bolj pa v večji potrebi po natančnem določanju lokacije nekega kmečkega opravila (npr. kje je posejano žito, kje točno je pokošeno seno, kje se pase živina). Večkrat so se znotraj večjih ledin oblikovala tudi ledinska imena manjšega obsega, ki so poznana le domačim na posamezni kmetiji, ki ji to zemljišče pripada. Sodobni družbeni procesi na podeželju, kakršni so opuščanje kmetij, urbanizacija naselij, uveljavljanje sodobne kmetijske tehnike, žal povzročajo pozabljanje in izginjanje ledinskih imen. Na tem zemljevidu so imena zapisana v poenostavljenem narečnem zapisu. Poknjiženje namreč v določenih primerih imena preobrazi do te mere, da so domačinom tuja in se z njimi ne identificirajo več. Ledinska imena, skupaj s hišnimi, so temeljni nosilec lokalnega narečja in njegovih posebnosti, saj v primerjavi s splošnim pogovor- nim jezikom manj podlegajo vplivom sosednjih narečij, knjižnega jezika in tujih jezikov, ki jih prinaša sodobno življenje. V imenih se ohranja tudi besedje krajevnih govorov, ki ga v splošni rabi že nado- mešča besedje knjižnega jezika (npr. narečni izraz 'stoh' za kozolec se ohranja v ledinskem imenu Pər Stojéh, ki poimenuje območje ko- zolcev pod vasjo Studor). Zato so v projektu zbrana ledinska imena poleg bogatega imenoslovnega gradiva tudi pomembni nosilci etnološke in zgodovinske nesnovne kulturne dediščine. Ledinska imena z narečno izgovarjavo in živo rabo med ljudmi oblikujejo celovito vrednoto kulturne dediščine, ki bo živela tudi v prihodnosti. S t a r a F u ž i n a F e ž í n a , f o t o g r a f i r a n o m e d 1 9 2 8 i n 1 9 4 7 ( v i r : d o k u m e n t a c i j a S l o v e n s k e g a e t n o g r a f s k e g a m u z e j a , f o t o : V e k o s l a v K r a m a r i č ) I m e v I m e v I m e n a u r a d n i h I m e v f r a n c i s c e j s k e m r e a m b u l a n č n e m z e m l j e v i d i h ( R e g i s t e r n a r e č n i k a t a s t r u ( 1 8 2 6 ) k a t a s t r u ( 1 8 6 8 ) z e m l j e p i s n i h i m e n ) o b l i k i A l t h a m m e r S t a r e F u ž i n e S t a r a F u ž i n a F e ž í n a S t u d o r f S t o d v o r S t u d o r S t e d ò r M i t t e r d o r f S r e d n j a v a s S r e d n j a v a s v B o h i n j u S r é n j a v á s R u d e n z a r u d n i c a R u d n i c a R ó d ə n c a S a l l a s a z a l a z i Z a l a z i Z a v á z e S n o s c h e t s n o ž e t e S e n o ž e t a S n a ž é t a R i b n i t z a B a c h R i b n i c a p o t o k R i b n i c a R í b ə n c a Seznam znamenj 1 Korošíčov známəlj 2 Tónčov známəlj 3 Tómanov známəlj 4 Slámənkov známəlj

Pisni viri ledinskih imen Ledinska imena in ljudje imena... · drvarili, oglarili ter pasli živino, in izrazito največ na območju njiv in travnikov. Pisni viri ledinskih imen Ledinska

  • Upload
    others

  • View
    20

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Ledinska imena in ljudjeČlovek je s svojim delovanjem v pokrajini na podlagi naravnihrazmer ustvaril kulturno krajino. Glavni preoblikovalec narave jebilo kmetijstvo. Zaradi različne primernosti tal za obdelavo je bilvaški prostor razdeljen na več delov, poimenovanih z ledinskimiimeni. Meje med posameznimi ledinskimi enotami najpogostejepotekajo po naravnih ločnicah, kot so vznožja, vrhovi in grebeni,rečne struge, pa tudi po ločnicah, ki jih je ustvaril človek, najpo -gosteje po parcelnih mejah in poteh. Tako so v ledinskih imenihizražene temeljne značilnosti naravnega prostora in mnogi človekovi posegi, nastali v želji, da bi svojo zemljo izboljšal in od nje dobil čim več dobrin za svoje preživetje. Glavna značilnostvečine ledinskih imen je, da so poznana le prebivalstvu ožjega prostora. Najbolje jih poznajo kmetje, lovci, gozdarji in pastirji na območ jih, kjer delajo in se gibljejo. To se odraža tudi v izrazitinarečni podobi imen.

V sodobnosti nekatera ledinska imena ne odražajo lastnosti, po katerih so bila poimenovana, a so se kljub temu ohranila (npr. ime Stáre stópa ostaja, čeprav tam ni več mlinov in stop). Gostota ledinskih imen narašča sorazmerno z intenzivnostjo rabe prostora. Najmanj imen je v nerodovitnih gorskih prede lih, ki za človeka v preteklosti niso imeli velikega pomena, več jih je na gozdnatih območjih ter pašnikih, kjer so ljudje pridobivali les, drvarili, oglarili ter pasli živino, in izrazito največ na območju njiv in travnikov.

Pisni viri ledinskih imenLedinska imena so bila zapisana že ob prvih katastrskih izmerah,zato zapise o njih najdemo že na zemljevidih franciscejskega katastraiz 20-ih let 19. stoletja, kjer iz sicer ponemčenih zapisov razberemoimena, ki so še danes v rabi. Kasnej ši reambulančni kataster iz 60-ihlet 19. stoletja ledinska imena na zemljevidu že navaja v današnjislovenščini bližjih zapisih. Določena ledinska imena najdemo tudi nauradnih zemljevidih, a so ta imena poknji žena, kar jih včasih prevečoddalji od njihove domače narečne rabe. Pri ledinskih imenih zakmetijske površine so bili ob popisu kot pripomoček uporabljeni tudipodatki Registra kmetijskih gospodarstev, in sicer podatki o domačihimenih zemljišč kmetijskih gospodarstev (GERK). Kratek pregledprimerjave zapisov imen na zgodovinskih in današnjih zemljevi dih z dejansko ugotovljenimi narečnimi imeni prikazuje spodnja tabela.

Razlog za to je deloma v večji razdrobljenosti zemljišč na območjunjiv in travnikov, še bolj pa v večji potrebi po natančnem določanjulokacije nekega kmečkega opravila (npr. kje je posejano žito, kjetočno je pokošeno seno, kje se pase živina). Večkrat so se znotrajvečjih ledin oblikovala tudi ledinska imena manjšega obsega, ki sopoznana le domačim na posamezni kmetiji, ki ji to zemljišče pripada.Sodobni družbeni procesi na podeželju, kakršni so opuščanje kmetij,urbanizacija naselij, uveljavljanje sodobne kmetijske tehnike, žalpovzročajo pozabljanje in izginjanje ledinskih imen.

Na tem zemljevidu so imena zapisana v poenostavljenem narečnemzapisu. Poknjiženje namreč v določenih primerih imena preobrazi do te mere, da so domačinom tuja in se z njimi ne identificirajo več.Ledinska imena, skupaj s hišnimi, so temeljni nosilec lokalneganarečja in njegovih posebnosti, saj v primerjavi s splošnim pogovor -nim jezikom manj podlegajo vplivom sosednjih narečij, knjižnegajezika in tujih jezikov, ki jih prinaša sodobno življenje. V imenih seohranja tudi besedje krajevnih govorov, ki ga v splošni rabi že nado -mešča besedje knjižnega jezika (npr. narečni izraz 'stoh' za kozolecse ohranja v ledinskem imenu Pər Stojéh, ki poimenuje območje ko-zolcev pod vasjo Studor). Zato so v projektu zbrana ledinska imenapoleg bogatega imenoslovnega gradiva tudi pomembni nosilci etnološke in zgodovinske nesnovne kulturne dediščine. Ledinskaimena z narečno izgovarjavo in živo rabo med ljudmi oblikujejocelovito vrednoto kulturne dediščine, ki bo živela tudi v prihodnosti.

Stara Fužina – Fežína, fotografirano med 1928 in 1947 (vir: dokumentacijaSlovenskega etnografskega muzeja, foto: Vekoslav Kramarič)

Ime v Ime v Ime na uradnih Ime v franciscejskem reambulančnem zemljevidih (Register narečni katastru (1826) katastru (1868) zemljepisnih imen) obliki

Althammer Stare Fužine Stara Fužina FežínaStudorf Stodvor Studor StedòrMitterdorf Srednja vas Srednja vas v Bohinju Srénja vásRudenza rudnica Rudnica RódəncaSallasa za lazi Za lazi Zaváze Snoschet snožete Senožeta SnažétaRibnitza Bach Ribnica potok Ribnica Ríbənca

Seznam znamenj

1 Korošíčov známəlj2 Tónčov známəlj3 Tómanov známəlj4 Slámənkov známəlj

Ledinska imenaLedinska imena poimenujejo najmanjše geografske enote: gore, vr ho ve, doline, pobočja, gozdove, travnike, polja, poti, močvirja in drugo. Ledinska imena so ljudem nekoč služila za orientacijo vnjiho vem bližnjem življenj skem okolju in pri njihovih kmečkih opra -vilih, danes so pomembna kot orientacijske točke. Starost ledinskihimen je različna, nekatera segajo v začetke poselitve, druga pa so mlajša. Ledinska imena so zrcalo zgodovin skega in jezikovnegarazvoja pokrajine. V domači krajevni narečni govorici so se prenašalaiz roda v rod, spreminjal pa se je način njihove izgovarjave in zapisa.

Zbiranje ledinskih imenPričujoči zemljevid predstavlja ledinska imena na širšem območjuStare Fužine, Studora in Srednje vasi. Imena so bila zbrana spomočjo domačinov, ki vse življenje prebivajo v domačem kraju,govorijo pristno domače narečje in dobro poznajo domače življenj skookolje in ljudi. Za sodelovanje pri zbiranju se posebej zahvaljujemoIvanu Cvetku (Jurčovemu) iz Stare Fužine, Stanku Odarju (Orehar-jovemu) in Lovru Odarju (Frjanovemu) izpod Studora ter MinkiKocjanc (Špančevi), Jožetu Žvanu (Škantarjevemu), Martinu Cvetku(Majnikovemu), Romanu Sodju (Matijevčevemu) in Jaku Zupanu(Podlipnjekovemu).

Ob vodenem pogovoru z domačini, t. i. informatorji, so bila ledinskaimena pisno in zvočno dokumentirana ter vrisana na delov ne zemlje -vide. Zbrana so bila med domačini znana imena naselij in njiho vihdelov, krajin, travnikov, polj, gozdov, vodotokov in ostalih vodnih pojavov, dolin, hribov in gora, človeških stvaritev v pokrajini in ostalihmarkantnih točk v prostoru. Zbrana ledinska imena so bila predstav -ljena in preverjena tudi na dveh srečanjih s krajani obravnavanih vasi.

V projektu je sodelovala tudi dr. Jožica Škofic z Inštituta zaslovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki je zbiranje strokovnosprem ljala in pregledala zbrano gradivo.

Cerkev sv. Janeza – Svét Jánez in Bohinjsko jezero – Jézaro, fotografirano leta 1909(vir: fototeka Gorenjskega muzeja, foto: Fran Pavlin)

Zapis ledinskih imenZa jezikoslovno obravnavo domačih, tj. narečnih ledinskih in hišnihimen, je najpomembnejši natančen fonetični zapis njihovega nareč -nega izgovora z naglasom vred, kar skupaj z zgodovinskimi viri inmorebitnimi pojasnili domačinov omogoča pravilno poknjižitev inrazlago vsakega imena. Za nejezikoslovno predstavitev pa se lahkouporabi t. i. poenostavljeni narečni zapis, tj. zapis narečja s črkami knjižne abecede in znakom za polglasnik ter z oznako jakostnega naglasa (za mesto naglasa ter dolžino in kakovost naglašenih samo-glasnikov), medtem ko se onemelih samoglasnikov ne piše ali kakodrugače označuje. Na primer: polglasnik, kot se v slovenskem knji -žnem jeziku izgovarja v besedi ‘pes’, se zapiše z znakom ə (torejps, če je kratko naglašen, trta ‘trta’, če je dolgo naglašen, in pétək‘petek’, če ni naglašen), strešica na e in o pomeni njun široki in dolgiizgovor (slov. knj. kôza, sêstra), ostrivec nad tema dvema črkama papomeni, da se izgovarjata dolgo in ozko (slov. knj. zvézda, móst),medtem ko ostrivec na črkah a, u in i označuje le njihovo dolžino(slov. knj. gláva, múha, híša). Krativec vedno označuje kratek izgovornaglašenega samoglasnika (slov. knj. bràt, mìš, kùp, kmèt, kròp).

Pri Stogih – Pər Stojéh, fotografirano oktobra 1967 (vir: fototeka Gorenjskega muzeja,foto: Aleksej Ignaščenko)

1 : 7ooo

Stara Fužina, Studor in Srednja vas

Ledinska imenaBOhINj

Ledinska imena

Urednik: Klemen KlinarPopisovalca ledinskih imen: Klemen Klinar, Mišo SerajnikKartograf: Miha MaroltBesedilo: Klemen Klinar, Jožica ŠkoficIzdala in založila: Občina BohinjOblikovanje: Jamaja – Maja RostoharTisk: Medium d. o. o.Naklada: 1000Jesenice, december 2016

Fotografiji na ovitku: na naslovnici Stara Fužina – Fežína, v ozadju cerkevSveti Pavel – Svét Páv in Studor – Stedòr, fotografirano februarja 1913 (vir: dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja, foto: Fran Vesel), na zadnji strani izsek franciscejskega katastra za katastrsko občino Srednja vas (SI ARS, AS 176, k. o. Srednja vas v Bohinju L157).

Projekt financira Občina Bohinj.

Izdajatelj zaradi podatkov, pridobljenih preko ustnih virov, ne jamči zapopolno pravilnost ledinskih imen. Morebitna dodatna imena in po pravkelahko domačini sporočijo na [email protected] ali 04 581 34 16.

Besedila v publikaciji so zapisana s pomočjo vnašalnega sistema ZRCola, ki gaje na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani razvil dr. Peter Weiss.

Vse pravice pridržane. Vsako razmnoževanje, predelava in shranjevanje –mehansko, fotografsko, elektronsko ali drugačno – na kateremkoli mediju, v celoti ali delno, je dovoljeno le s predhodnim dovoljenjem Občine Bohinj in Razvojne agencije Zgornje Gorenjske

Stara Fužina, Studor in Srednja vas, merilo 1 : 7ooo

Seznam znamenj

5 Šteflétov známəlj6 Vídnjekov známəlj7 Známəlj na Štápah8 Známəlj pod Lípo9 Fárošč známəlj10 Cnárjov známəlj

Zakaj ledinska imena?Bohinjci orjemo ledino. Ker smo med prvimi v Sloveniji izdali zemljevid s t. i. ledinskimi imeni. Gre za naše poimenovanje našihtravnikov, polj, grebenov, vrhovov, delov vasi, med katerimi že stoletja bivamo, predvsem pa jih živimo. Vsak meter zemljeoznačujemo, ker jo imamo – stisnjeni pod dvatisočake – premalo, a jo imamo zato toliko bolj radi. Vsakemu koncu naših vasi smonadeli ime, kot da živimo v velikih mestih, zato da se med sebojnatančno razumemo, pri kateri ograji se je nekaj zgodilo. Današnjičas, v katerem ure tečejo trikrat hitreje kot nekoč, žal v pozabo hitrobriše vse to, kar je bilo še nekaj let nazaj samoumevno. Vsakdo odnas se spomni le še dela, nihče več celote. Zato je Razvojna agencijaZgornje Gorenjske (RAGOR) s podporo župana, občinskega sveta inuprave, začela projekt zbiranja ledinskih imen – naših poimenovanjnašega sveta – z namenom, da bomo ta poimenovanja ohranili živa.Da jih bomo uporabljali, da se jih bomo ponovno spomnili, ali da sejih bomo naučili. Z označbami na turističnih tablah in ozna če vanjempo vaseh jih bomo približali tudi drugim. Projekt bomo drugo letonadaljevali po drugi polovici Zgornje doline, leto kasneje še poSpodnji. Prepričan sem, da se nam bodo v tem času pridružili tudidrugi Gorenjci, kasneje pa še ostali Slovenci. Dobri zgledi namrečvlečejo. Kako tudi ne, saj gre pri tem projektu za enega izmed gradnikov naše samobitnosti. Zato bodimo ponosni na to, kar smo!

Bojan Travenpredstavnik Občine Bohinj v Svetu RAGOR

Srednja vas – Srénja vás v 20-ih letih 20. stoletja (vir: fototeka Gorenjskega muzeja, foto: Fran Pavlin)