14
NAŠE POTEPANJE PO FRANCIJI No, pa smo končno dočakali naše potovanje v Francijo. Čeprav smo že bili tam, vendar le v Parizu, smo se sedaj odločili za severno obalo, in sicer deželo Bretanijo, Normandijo in dolino reke Loare. Naše potovanje je trajalo 15 dni, in sicer od 18. aprila pa vse do 2. maja. 1. DAN: petek, 18. 4. 2014 Naše potovanje se je začelo okoli 14. ure v petek, 18. aprila 2014. Peljali smo se čez Avstrijo v Nemčijo (skozi mesto München). München je zelo veliko in zanimivo mesto. Od tod smo se nato peljali proti jezeru Bodensee, ker pa je bila ura že pozno ponoči, smo se odločili, da ostanemo v mestu Friedrichshafen. Vozili smo se po mestu in iskali brezplačne parkirne prostore. Ko smo končno enega našli, smo parkirali na parkirnem prostoru blizu marine.

po... · Web viewV bližini je še ena majhna cerkvica in park. Ker je bil parkirni prostor drag, smo se odločili, da poiščemo nek PZA (parkirni prostor za avtodome) v bližini

  • Upload
    lammien

  • View
    213

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

NAŠE POTEPANJE PO FRANCIJI

No, pa smo končno dočakali naše potovanje v Francijo. Čeprav smo že bili tam, vendar le v Parizu, smo se sedaj odločili za severno obalo, in sicer deželo Bretanijo, Normandijo in dolino reke Loare. Naše potovanje je trajalo 15 dni, in sicer od 18. aprila pa vse do 2. maja.

1. DAN: petek, 18. 4. 2014Naše potovanje se je začelo okoli 14. ure v petek, 18. aprila 2014. Peljali smo se čez Avstrijo v Nemčijo (skozi mesto München). München je zelo veliko in zanimivo mesto. Od tod smo se nato peljali proti jezeru Bodensee, ker pa je bila ura že pozno ponoči, smo se odločili, da ostanemo v mestu Friedrichshafen. Vozili smo se po mestu in iskali brezplačne parkirne prostore. Ko smo končno enega našli, smo parkirali na parkirnem prostoru blizu marine.

2. DAN: sobota, 19. 4. 2014Ko smo se zjutraj prebudili in najedli, smo se odpeljali ob jezeru Bodensee v Švico do mesta Shaffhausen, kjer smo si ogledali Renske slapove. Z ladjico smo se odpeljali po reki Ren do otočka med slapovi, kjer je razgledna točka. Reka je bila mrzla in zelo razburkana. Ko smo si ogledali slapove, smo se odpravili v Francijo, da bi si ogledali zapornice za višinski dvig čolnov. Te zapornice so v mestu Lutzelburg. Ko smo prispeli do največjih zapornic, smo videli, da jo popravljajo, saj se je nekdo v njo zaletel. V bližini pa so bile zanimive letne sani, s katerimi sem se peljala. Ko smo se vozili po mestu, smo opazili grad in se do njega zapeljali. Ogledali smo si razbitine in jih tudi slikali. Odločili smo se, da bomo pri gradu tudi prespali. Družbo pa nam je delal še en avtodom.

3. DAN: nedelja, 20. 4. 2014 Z Zjutraj smo se prebudili, se najedli in se odpravili proti reki

Loari. Na tej reki pa je okrog 71 prečudovitih gradov. Do reke smo se vozili približno do 17. ure. Vožnja je bila zelo dolga in naporna. Najprej smo se vozili po avtocesti, nato pa ob velikih poljih z oljčno repico. Videli smo velike vetrnice, cesta je bila zelo ravna, vila pa se je med nekaj majhnimi naselji. Ko smo prispeli do reke Loare, smo se ob njej peljali čez mesto Orleans, nato pa proti mestecu Chambord, kjer smo si ogledali grad poimenovan po mestecu. V bližini gradu smo parkirali in peš odšli do njega. Grad je lep in zelo velik, obdaja ga tudi reka Loara. V bližini je še ena majhna cerkvica in park. Ker je bil parkirni prostor drag, smo se odločili, da poiščemo nek PZA (parkirni prostor za avtodome) v bližini. Med tem ko je Peter plačal parkirno uro za čas ogleda gradu, sem poiskala brezplačen PZA in v navigacijo vtipkala koordinate. Do parkirnih prostorov ni bilo daleč. Pred mestom Beaugency smo zagledali čudovit in velik most ter lepo urejeno mestece onkraj reke Loare. Hitro smo našli parkirne prostore ter se uredili in odšli na kratek sprehod. Na kamniti plošči na obzidju gradu je pisalo, da je obzidje bilo zgrajeno še preden je mesto sploh obstajalo in da je grad imel okoli milijon oken. Mestece je bilo mirno in tiho. Ko smo se vrnili v naš avtodom, smo kovali načrte za naslednje dni.

4. DAN: ponedeljek, 21. 4. 2014

Zjutraj smo se odpeljali do gradu Cheverny, v katerem še vedno živijo ljudje, Gradu si zaradi zelo dragih vstopnic nismo ogledali. Povedali so nam, da lahko zvečer gledamo, kako hranijo lovske pse. Blizu gradu pa so bile turistične informacije in tako smo se odločili, da gremo vprašat za druge gradove in za zemljevide. Prodajalka nam je dala veliko prospektov z gradovi. Ko smo prišli nazaj v avtodom, smo ponovno kovali načrte, kam bomo šli. Na zemljevidih smo si označili kraje, napisali koordinate in označili gradove, v katere gremo in v katerih smo bili. Nato smo odšli do večjega mesta Blois. Tukaj smo si ogledali večji del mesta in grad. Poiskali smo PZA. Ker je bilo deževno vreme, smo odšli v avtodom, se najedli, do večera gledali filme in poslušali kapljanje dežja na naši strehi.

5. DAN: torek, 22. 4. 2014 Odpeljali smo se proti mestecu Amboise in malo zgrešili pot. V mestu Montrichard smo si

ogledali končno en grad tudi od znotraj. Ta grad je resnično čudovit in je na reki. Ima tri prekrasne vrtove, fontane, prekrasen razgled in sobane. Dobili smo tudi knjižico v angleščini in nemščini, v kateri je bil majhen zemljevid okolice gradu in opis soban. Ko smo se nagledali gradu, smo se odpeljali do mesta Amboise, kjer smo našli brezplačen PZA. Vzeli smo si kolesa in se odpeljali do dveh gradov. Hoteli pa smo si še ogledati grad, kjer so razstavljene slike Leonarda Da Vincija. Zato smo se peljali še malo po mestu in nato odšli izmučeni do avtodoma, kjer sem naredila načrt za naslednji dan.

6. DAN: sreda, 23. 4. 2014 V navigacijski sistem sem vtipkala koordinate za grad Villandry, kjer si mislimo ogledati

vrtove. Na poti zavijemo v trgovino, kjer si nakupimo hrano. Ko prispemo do gradu Villandry, ostanemo brez besed nad vrtovi. Ti vrtovi so prečudoviti in edinstveni, sedem je različnih, eden pa je le labirint. Vrtovi so z zelenjavo, začimbami in tudi z okrasnim cvetjem. Nato pa smo se peljali do edinstvenega gradu s podzemnimi sobanami, Breze. Tega gradu se vidi od daleč manj kot četrtina, saj je pogreznjen v zemljo. Do njega pridemo po mostu. Ko vstopimo v grad, se odpravimo po starih, kamnitih stopnicah v podzemne sobane, kjer so prav tako živeli. V obzidju, ki se vzpenja do vrha zemlje, so vinska klet, kuhinja, orožarna itd. Pod gradom so tudi tako imenovane tople sobe, saj so zgrajene ob dimniku. Ko smo si vse ogledali, smo se odpeljali proti mestu St. Nazaire. Na poti do tja smo mislili še pogledati tovarno Airbus, kjer izdelujejo letala, podmornice itd., vendar bi se za ogled morali najaviti. V tem mestu so velike vojaške baze iz druge svetovne vojne, kjer so popravljali vojaške ladje in podmornice. Ker je mesto ob Atlantiku, smo odšli do plaže, kjer sva z mamo nabrali nekaj školjk. Ker je bila ura že pozno zvečer in ker smo bili utrujeni, smo v mestu prespali.

7. DAN: četrtek, 24. 4. 2014Zjutraj smo odšli na daljši sprehod po mestu St. Nazaire. Ogledali smo si vojaško bazo ter podmornico od znotraj. V njej je spalo 80 mornarjev, našteli smo le približno 30 postelj. Podmornica je ozka in ima malo prostorov za spanje. Po ogledu smo bili še malo v mestu, šli smo na drugo stran mosta, kjer se je reka izlivala v morje. Ko smo hoteli priti do avtodoma, pa je ravno odpeljala ladja, ki prevaža plin. Bila je zelo počasna in smo kakšno uro čakali, da se dvižni most ponovno spusti. Ko smo lahko končno prečkali most, smo se odpeljali proti mestu Lorient. Hoteli smo se peljati čim bolj ob morju, vendar smo se namesto tega pripeljali do neke plaže, ki je bila čudovita. Nato smo se odpeljali do polja kamnov. Ko smo prispeli do mesta Lorient, smo parkirali ob drugem največjem betonskem objektu na svetu K2- bunker (oz. baza Keroman), kjer smo prespali.

8. DAN: petek, 25. 4. 2014 Zjutraj smo se odpravili na ogled še ene podmornice in tamkajšnjega muzeja. Ogledali smo si filme o drugi sv. vojni in gradnji vojaških baz. Ogledali smo si še eno večjo podmornico. Imela je večje prostore in kar 6 torpedov. Okoli 13. ure smo se odpravili proti mestu Brest.

Na poti smo odšli do razgledne točke, ki se imenuje Pointe du Raz. Na tej točki se srečata severni in južni tok, valovi med njima pa so trikotni, kar je neverjetna paša za oči. Veter je bil zelo močan. Nato smo se odpeljali do mesta Brest. Tam pa smo imeli deževno vreme. Blizu akvarija Oceanopolis pa smo parkirali in odšli spat.

9. DAN: sobota, 26. 4. 2014 Zjutraj smo se najedli, oblekli in naredili sendviče za v

akvarij. Tam je akvarij razdeljen na tri različne paviljone: tropski, polarni in paviljon z ribami in morskimi rastlinami iz njihovih obal. V njem je ogromno majhnih in velikih rib, alg, in rib oz. morskih živalih iz zelo globljih predelov morja. Vidimo lahko tudi tjulnje in pingvine. Po malce razočaranem ogledu akvarija (razočarani smo bili zato, ker smo pričakovali več različnih živali), smo se peljali do mesta Saint-Cast Le Guildo, kjer smo iskali klube za jahanje na plaži, saj je bila to moja velika želja. Poiskali smo ponovno PZA in si ogledali mesto ter v njem tudi prespali.

10. DAN: nedelja, 27. 4. 2014 Po zajtrku smo se odpravili ob obali, kjer smo videli ogromna ladij, ki so bile na suhem

zaradi velike razlike med plimo in oseko (razlika je do 8m). Peljali smo se do mesta Saint Malo in si ga ogledali. Mesto je lepo urejeno in na ta dan so imeli nekakšen karneval v slogu piratov, zato so bili v celem mestu uslužbenci v turističnih informacijah, restavracijah itd. oblečeni v pirate. Tisti dan je bilo malce deževno vreme, vendar nam ni pokvarilo vzdušja za nadaljevanje poti do krokodilje farme. Ta farma je pred mestom Le Mont Saint Michel in ima kar 200 aligatorjev in krokodilov, 300 želv in 150 kač ter kuščarjev. Prijazen gospod, ki

se je ukvarjal s farmo, je imel povito roko, saj ga je ugriznil krokodil. Medtem ko ga je hranil, nam je prodal karte in pokazal na tablo, kjer je napisan razpored, kdaj hranijo katere živali. Najprej so zunaj postavljene hišice z ogradami, kjer so želve. Nekatere so zelo velike in ti sežejo s svojimi oklepi do pasu. Prišli smo ravno v pravem času, saj so jih hranili. Te želve so zelo zanimive in vsaka je drugačna. Nato nas je na koncu razstave z želvami čakal paviljon s kuščarji in kačami. V njem je zelo vroče in hrupno. Zaradi otrok so postavljene lesene lestve, ki vodijo v terarij s kuščarji in kačami, seveda je vse zaščiteno z neprebojnim steklom. Ti plazilci so zelo zanimive oblike in barve ter se vedejo zelo neobičajno. V enem terariju so bile 4 dvometrske kače in si lahko šel z majhnim tunelom pod njimi in prišel med njih (seveda je bilo vse lepo ograjeno s steklom). Te kače so me gledale naravnost v oči, bilo je malce srhljivo. Videli smo tudi najmanjše želve in kače ter njihova jajčka. Po ogledu teh kač se odpravimo v prostor za krokodile, saj je bil čas za hranjenje. V tem prostoru je neznosno vroče (vsak dan je notri od 30°C do 35°C). Takoj, ko smo vstopili v prostor, sem si mislila, če so res pravi, saj se niso premikali in bilo je videti, kot da bi bili plastični. En je imel celo odprt gobec, kar je bilo videt zelo smešno. Končno je napočil čas za hranjenje. Krokodili so se najprej premaknili k viratom za skladišče, kjer so imeli postavljeno meso. Čez čas pa so se premaknili vstran od vrat, kar je bilo zelo čudno. Tem živalim je vseeno kam stopijo, pa če je to na krokodiljo glavo ali telo, oni se za to ne zanimajo. Končno je prišel moški s povito roko in začel metati meso. Začele so se borbe in slišalo se je le ploskanje njihovih gobcev, ko so se zaprli. En krokodil je skoraj odgriznil nogo drugemu krokodilu, namesto da bi vzel meso, ki je bilo zraven. V tem prostoru je več vrst krokodilov, vendar niso samo v enem prostoru. Odpravili smo se h krokodilom, ki so bili beli, imenujejo se albino. K tem je šel moški notri, se jim z mesom dotaknil gobca ter vrgel meso v njih. Prizor je bil neverjeten. Z enim se je celo malce poigral in vlekel meso, ki ga je krokodil držal v gobcu. Ti prizori so bili nepozabni. Ker smo si že vse ogledali, smo si odpočili na stolih v trgovini s spominčki. Nato smo se odpravili z avtodomom v mesto Saint Michel, vendar zaradi slabega vremena in previsoke cene parkirišča sva z mamo odložili Petra pred mestom in odšli na parkirišče, ki je bilo zastonj. Peter si je ogledal grad St. Michel, ki je občasno otok zaradi plime in oseke. Ko sva pobrali Petra, smo se odpeljali do mesta Grandcamp-Maisy, kjer smo našli PZA in prespali.

11. DAN: ponedeljek, 28. 4. 2014 Iz mesta Grandcamp-Maisy smo se odpravili na Point du Huc, kjer se je 1944. leta odvijala

druga svetovna vojna D-dan (odločilni dan). Tam so Nemci, ki so zavzeli ozemlje, postavili bunkerje in topove, da bi se borili z ameriškimi in britanskimi vojaki. Vreme je bilo na strani Angležev, kar pomeni, da je bilo megleno, saj jih je megla zakrivala, ko so prodirali z ladjami in letali. Tisti, ki so bili z ladjami, so morali biti hitri, saj so plezali po obali in bila je možna oseka. Na tem kraju je dandanes veliko lukenj in groznih zgodb o tem dogodku. Tam še vedno stojijo bunkerji in topovi ter spomenik padlim Angležem. Po tem ogledu smo se odpeljali do drugega muzeja s topovi in bunkerji. Pot smo nadaljevali do plaže, ki se imenuje Omaha Beach. Tam smo slikali le topove. Med plažama Gold Beach in Omaha Beach je mesto Arromanches les Bains, kjer smo si ogledali pontone. Pontoni so služili za prevoz tankov in topov z ladij na obalo. V tem mestu smo se srečali s prijateljema, ki prav tako potujeta. Tisti večer smo preživeli z njima.

12. DAN: torek, 29. 4. 2014 Zjutraj smo se od teh dveh prijateljev poslovili in odšli do Golden Beach, nato do Juno Beacha v manjše mesto Longues-Sur-Mer, kjer smo na obali jedli kosilo. Z mamo sva hodili po plaži, kar je bilo zelo lepo in nama je bilo všeč. Po kosilu smo se odpravili na obalo Swoard Beach, kjer sem našla sanje. V mestu Ouistreham smo našli konjeniški klub, ki organizira pohode po obali. Ob 17.00 smo se odpravili do kluba, kjer so mi dali osedlanega konja. Zajahala sem ga in odpravili smo se do plaže kakšnih 200 metrov od kluba. Jahali smo ob morju, na

neki neki točki smo se razdelili v dve skupini; ena je šla naprej za galop, druga, v kateri sem bila jaz, pa se je počasi vrnila v kasu. Bilo je očarljivo in nepozabno. Pohod je trajal natanko eno

uro. Prespali smo v mestu ob obali na PZA-ju.

13. DAN: sreda, 30. 4. 2014 Začeli smo se poslavljati od obale in se

odpeljali do naše zadnje točke na obali, Caburg. Mesto smo si malo ogledali in se po avtocesti odpeljali prek celotne Francije do mesta Saint Avold, kjer je eno največjih pokopališč iz druge sv. vojne. Med potjo smo videli dve pokopališči od mnogih, seveda so vse od zavezniških sil. Ker je bila pot dolga in naporna, smo v mestu pred hotelom parkirali in prespali.

14. DAN: četrtek, 1. 5. 2014 Zjutraj smo se odpravili do pokopališča, ki ga oskrbujejo Američani. Pokopališče je zelo veliko in lepo urejeno, pogled nanj pa je grozljiv. Tam je kar 9 parcel s križi in Davidovimi zvezdami (zvezde predstavljajo Jude). Pokopališče je v velikosti 47,68 ha in ima 10.487 križev, od tega pa je 202 Davidovih zvezd. Ob kapeli, ki je pred kamni, je na vsako stran zid, na katerem je napisano 444 pogrešanih imen. Po ogledu smo se odpeljali čez mejo v Nemčijo do tehničnega muzeja Speyer, kjer smo si ogledali stare avtomobile, motorje, črpalke, policijske in gasilske avtomobile, stare fotoaparate, kolesa, Hitlerjeva letala, ameriška letala, vesoljska plovila itd. Bili smo tudi v nekaterih plovilih. Nato smo se odpeljali do Alianz Arene blizu Münchna, kjer smo mislili prespati, vendar smo zaradi cene parkirišča odšli dalje do jezera Chemsee. Prespali smo v mestu Bernau.

15. DAN: petek, 2. 5. 2014 Iz Bernau-a smo se odpeljali do

jezera Königsee, kjer je ne daleč stran znano Orlovo gnezdo. Odpeljali smo se do mesta Werfer, kjer je grad. Ta dan so imeli srečanje skrbniki športnih avtomobilov Lotus. Nato smo pa krenili proti domu. Čakala nas je le še postaja Kremko. S sladoledom smo se nato le opravili domov.

Potovanje je bilo nepozabno in poučno. Naredili smo 4.820 km. Ker so nam tamkajšnje obale zelo všeč, smo se odločili, da bomo potovanje še kdaj ponovili.

Katarina Brglez, 9. a OŠ Korena