PO@AR V LITOSTROJU PO@AR V O[ BOROVNICAPo`ar v O[ Borovnica 6 Po`ar na Komar~i 7 Re{evanje iz visokih stanovanjskih objektov 8 vaja avtobus 2003 11 Gasilsko tekmovanje regije Ljubljana

LETO 8 , ŠTEVILKA 5, NOVEMBER 2003

Operativne straniRE[EVANJE IZ VISOKIH STANOVANJSKIH OBJEKTOV

PO@AR V LITOSTROJUPO@AR V O[ BOROVNICA

Aktualno

SEPTEMBER 2003, LJUBLJANSKI GASILEC

kazalo

Ljubljanski Gasilecje glasilo gasilcev regije I

Glavni urednik:Jure ôkl

Namestnik gl. urednika:Peter Ro{

Odgovorni urednik:Tone Podobnik

Uredni{ki odbor:Du{an BosnarUr{ka OmersMarija BabnikMatja` OmahenAle{ Pe~jakAle{ Zalaznik

lektorica: Sa{a Poljak

oblikovanje: Du{an Bosnar

tisk: tiskarna Artelj d.o.o.

prelom: Tomyco d.o.o.

Naklada: 1000 izvodov

Izdajatelj: GZL

[email protected]

Kontaktna {tevilka:041/263-774

Ljubljanski gasilec jebrezpla~en

www.gasilskazveza-lj.si

Zgoraj:ga{enje poàrav Litostroju

Spodaj: Vaja re{evanjaz vi{in GARS Kranj

NOVEMBER 2003, LJUBLJANSKI GASILEC

Naslovnica:Foto: gasilci.org

PREDSTAVLJAMO NA[A DRU[TVA

AKTUALNO

INTERVENCIJE

VAJE

TEKMOVANJA

Poàr v Litostroju 5Poàr v O[ Borovnica 6

Poàr na Komar~i 7

Re{evanje iz visokih stanovanjskih objektov 8vaja avtobus 2003 11

Gasilsko tekmovanje regije Ljubljana I. 16gasilski rally 2003 17II. tekmovanje dvojic operativnih gasilcev 18

NA[E STRANI

MLADE STRANI

GASILSKE SPLETNE STRANI

Po tekmovalni progi 19Obisk Gasilske brigade Ljubljana 20

REPORTA@A

sejem bil je iv 23

www.pgd-zadobrova.si 24kako do interneta (I. del) 25

kako do novega prapora? 26

PGD Gameljne 30PGD Dravlje 31

uvodnikIztokZajc

Minil je oktober, mesec poàrne varnosti. V Gasilski zvezi Ljubljana se tega nadvse dobrozavedamo, zato smo sklenili v tem in naslednjih mesecih {e pove~ati aktivnosti na podro~ju pre-ventive.

Najprej preglejmo, kaj smo v tem za nas izvajalce kratkem ~asu è izvedli. Za nami so izvedbetreh gasilskih tekmovanj. Prvo tekmovanje je bilo mladinsko v Tacnu 17. maja, naslednje ~lansko inveteransko gasilske zveze 21.septembra na stadionu Ilirija v [i{ki in zadnje 4. oktobra mladinskoregijsko v gasilskih disciplinah, prav tako v Tacnu. Mislim, da lahko organizatorjem za organizacijoteh tekmovanj izre~em pohvalo. Pri izvedbi - predvsem ~lanskega in veteranskega tekmovanja - paso se pokazale nekatere pomanjkljivosti pri izbiri orodja za izvajanje gasilskih disciplin. V prihodnjese bomo posku{ali temu izogniti.

Izvedli smo spretnostno vo`njo (t.i. Ljubljanski rally) z vmesnimi gasilskimi disciplinami, ki naj bospodbuda predvsem voznikom, ki jih v izobraèvalnem sistemu GZS ni najti. Vsaka dodatna ura,posve~ena izbolj{anju vozni{kih spretnosti, je dobrodo{la in pomeni ve~jo varnost tudi priintervencijskih izvozih. Najbr` mi ni treba posebej poudarjati, da morajo vozniki med posameznimispretnostnimi vo`njami, ki se bodo odvijale pred razli~nimi gasilskimi domovi, upo{tevati cestnoprometne predpise. Za dober kon~ni rezultat pa mora celotna ekipa (pri GV 1+5, pri GVC pa 1+2)delovati kot dobro namazana ura.

V na{i gasilski zvezi, verjetno eni redkih, smo se odlo~ili, za izdelavo Poàrnih redov po gasilskihdomovih. Vemo, da nam zakonodaja (Pravilnik o poàrnem redu Ur.l. RS {t. 39/97) nalaga, da takdokument s prilogami izdela vsak lastnik ali uporabnik poslovnega, industrijskega ali stanovanjskegaobjekta, razen enostanovanjskih objektov. Nosilec projekta je komisija GZL za preventivo, ki bo znamenom izdelave Poàrnih redov za vse gasilske domove v na{i gasilski zvezi, le-te tudi obiskala.Da bo to zahtevna in dolgotrajna naloga, pove podatek, da ve~ina gasilskih domov nima popolnegradbene dokumentacije, oziroma je nima v elektronski obliki, ki je najprimernej{a za obdelavopodatkov. Zato se bodo morali zana{ati na lastno iznajdljivost. Povem lahko, da bo temeljni dokumentPoàrnega reda izdelan za vsa gasilska dru{tva enako, razlikovale se bodo le odgovorne osebe inpoàrni na~rti.

V sklop preventivne dejavnosti lahko letos {tejemo tudi strokovno ekskurzijo na sejem Za{~ita vCelje, ki se jo je udeleìlo pribli`no 100 na{ih ~lanov. Zaradi razli~nih obveznosti smo si izbrali zadan obiska 11. oktober, na àlost zadnji dan trajanja sejma.

V naslednjem mesecu, novembru, pa bo poveljstvo GZL organiziralo {e okroglo mizo na temosodelovanja s poklicnimi gasilci. Zaradi aktualne problematike ra~unamo na veliko udele`bo. Nadelavnici bodo sodelovali poveljniki gasilskih dru{tev Mestne ob~ine Ljubljana in vodje, ter namestnikivodij vseh izmen Gasilske brigade Ljubljana. Tovrstna druènja in spoznavanja nimajo le formalnegapomena. So predvsem prilo`nost, da se enote, ki so v Mestni ob~ini Ljubljana zavezane za izvajanjeJavne gasilske slu`be, bolje spoznajo med seboj in se seznanijo s problemi drugih enot. Predvsemje to pomembno za novoizvoljene poveljnike gasilskih dru{tev, ki do sedaj {e niso imeli veliko stikovs poklicnimi kolegi. Spoznati moramo, da imamo veliko mo`nosti sodelovanje tudi na drugih podro~jihrazen operativnega delovanja, na primer izobraèvanju, usposabljanju, skupnih delavnicah, {portnorekreativnem podro~ju,…

P.S.:

Med pisanjem tega ~lanka so trije ~lani na{ih dru{tev è uspe{no zaklju~ili usposabljanje zavarno delo z motorno ago, ki ga je organiziralo Zdruènje poklicnih gasilcev Slovenije. Potekalo jev prostorih GBL in v Srednji gozdarski in lesarski {oli v Postojni. Prakti~ni del pa na objektu, ki jepredviden za ru{enje.

4



5



aktualno

Dne 14. 9. 2003 smo ob 7.32 prekCentra za obve{~anje Ljubljana dobiliobvestilo, da gori v tovarni Litostroj, in tov podjetju Livarna. Takoj smo izvozili zvozili 1 (komandno vozilo), 2 (kombini-rano vozilo), 3, 5 in 16 (avtocisterne), ve-~jo hidravli~no platformo – 50 m, vozilomza prah in posadko 17 gasilcev. @e kosmo se peljali proti Litostroju, smo videlivelik ~rn steber dima, ki se je vil iz Li-varne. Takoj smo vedeli, da bo to zelozahtevna intervencija.

Ob 7.36 smo prispeli na mesto poàra.@e vnaprej so nam posredovali podatek,da je po~ila talilna pe~, v kateri je bilo~ez 50 ton raztaljenega èleza, segre-tega na 1600 °C, in da se ga je neznanakoli~ina izlila v okolico pe~i in v`gala vsegorljive materiale v njeni okolici. Elektrikaje bila e izklju~ena, v prostor smo vsto-pili z izolirnimi dihalnimi aparati. Gledena vrsto poàra smo se odlo~ili, da bomopoàr gasili s prahom, ker bi lahko ga{e-nje z vodo ali peno povzro~ilo dodatneeksplozije. Na za~etku smo gasili okolicope~i, pri tem pa se je pojavilo ve~ manj{iheksplozij. Poàr se je raz{iril na prostorez elektri~nimi omarami in strojnico hid-ravlike, v kateri je bilo okoli 5000 litrovhidravli~nega olja. Na vsak na~in smomorali prepre~iti, da se olje ne bi razlilo vokolico pe~i, kar bi lahko imelo za po-sledico {e ve~ji poàr. Primanjkovati namje za~elo prahu, zato smo prek centraleGBL zahtevali dodatno vozilo s prahomGRS Kranj ter prevozne gasilnike na prah,ki jih imajo v CPV Domàle. Poàr vstrojnici in okolici pe~i nam je uspelo po-gasiti, za kar smo porabili 2800 kg prahu.

Od vsega za~etka smo se zavedali,da obstaja velika nevarnost po{kodbgasilcev, zato smo poklicali re{evalno vo-zilo NMP Ljubljana. Iz GBL so nam do-stavili prikolico za mnoì~ne nesre~e, vkateri je tudi {otor, ki so ga postavili re-{evalci. Dodatno zahtevani vozili s pra-hom iz GRS Kranj in CPV Domàle stase vrnili v svoji enoti.

Ker je bila elektrika v Livarni izklju-~ena, se ena izmed vhodnih vrat nisomogla odpreti, zato smo jih morali odpretina silo. Med tem ~asom je druga skupinagasilcev gasila poàr na strehi hale,visoki 18 metrov. Poàr na strehi smogasili tudi z notranje strani hale, vendarga nismo mogli pogasiti do konca. Gorelaje t. i. sendvi~ streha, ki jo sestavljajo plo-~evina, les in tervol, zato smo se odlo~ili,da bomo poàr gasili z zunanje strani, insicer z odpiranjem strehe z àgami insekirami ter ohlajanjem z vodo.

Poàr na strehi se je raz{iril v dolìnipribli`no 35 m ter {irini 10 m. Takoj smozahtevali dodatne okrepitve iz GBL, insicer vozili 7 (manj{a hidravli~na plat-forma – 27 m) in 8 (avtolestev – 33 m)ter 7 gasilcev. Zaradi teàv z na{o ve~johidravli~no platformo smo na pomo~ po-klicali tudi hidravli~no platformo – 32 mGRS Kranj. Ena skupina gasilcev je ga-sila streho nad strojnico in ju`no stranjoLivarne, tri skupine pa streho na severniin zahodni strani. Vodo za ga{enje smona streho dovajali prek hidravli~nih plat-form in gasilske avtolestve.

Delo na strehi je bilo zelo nevarno tudizaradi mo`nega zdrsa ali padca, saj jebila streha zelo strma in drse~a, zato somorali biti gasilci varovani z plezalnimiin gasilskimi pasovi, vrvi pa pritrjene nako{are vozil.

Poàr nad strojnico in ju`no stranjoLivarne smo ~ez ~as pogasili, zato smomanj{o platformo prestavili na severnostran Livarne, platforma GRS Kranj pa

poàr v LitostrojuAlbin Juha

se je vrnila v svojo enoto. Gasilci ll. izme-ne smo bili zaradi napornega dela utru-jeni, zato smo od centrale GBL zahtevalizamenjavo skupin z gasilci iz l. izmene.Vpoklicu se je odzvalo 22 gasilcev, ki sonas ob 13. uri zamenjali pri ga{enju. Ga-silci ll. izmene smo se ob 15. uri vrnili napoàri{~e, zato so se lahko vpoklicanigasilci vrnili v GBL in domov.

Z odpiranjem in ga{enjem strehe smonadaljevali do 17.30, ko smo dokon~nopogasili poàr na strehi Livarne. Pospra-vili smo opremo in se z vozili vrnili v GBL,na poàri{~u pa je do drugega dne ostalagasilska straà, ki so jo sestavljali {tirjegasilci in kombinirano vozilo.

Ga{enje poàra so si ogledali: pod-ùpan MOL Stanko Brezovar, Julij Jeraj zOddelka za za{~ito in re{evanje, poveljnikGZS Matja` Klari~ in poveljnik regije Ljub-ljana l Joè Vidmar. Prek Centra za ob-ve{~anje Ljubljana so bila aktivirana PGDGZL za deùranje v gasilskih domovih,PGD Trnovo pa je deùralo v GBL. V ~asuga{enja poàra v Litostroju je GBL sodelo-vala {e na {tirih manj{ih intervencijah.

Foto: LG, JZGBL

6



poàr v O[ Borovnica

29. oktobra je bil za vse {olarje, kiobiskujejo O[ Borovnica, sre~en dan. ene bi ravno v tem ~asu imeli po~itnic, binamre~ poàr, ki je tam izbruhnil, lahkoimel huj{e posledice. V ~asu za~etkapoàra so v {oli sicer potekala vzdrè-valna dela, vendar pa so se vsi, ki so biliv ~asu poàra v zgradbi, pravo~asnoumaknili. O vzroku poàra je e med ga-{enjem kroìlo nekaj razli~nih zgodb,vendar pa do zdaj nobena ni bila uradnopotrjena. [e najbolj verjetna je predpo-stavka o za~etnem poàru med blazi-nami v telovadnici. Ogenj se je hitro raz{i-ril in popolnoma uni~il malo telovadnico,ve~ja pa je zaradi hitrega posredovanja

gasilcev ostala le delno po{kodovana.Mo~no po{kodovane so tudi bli`nje pisar-ne in ve~namenski prostor. Na interven-ciji je sodelovalo okoli 50 gasilcev izokoli{kih prostovoljnih dru{tev in poklicnigasilci JZ GB Ljubljana iz prve izmene.Napad je potekal iz ve~ smeri, uporab-ljeni pa so bili tudi izolirni dihalni aparati,saj je tlenje dvajset let stare izolacijskepene povzro~ilo nastanek strupenegaplina. Med intervencijo je pri{lo tudi domanj{e nesre~e, ko se je zru{il del strop-ne konstrukcije in pri tem la`je po{ko-doval dva izmed poklicnih gasilcev. Natem mestu je treba {e enkrat poudariti,kako zelo koristna je prisotnost zdravst-venih re{evalcev pri vseh ve~jih interven-cijah. Tudi ~e è ob prijavi vemo, da vobjektu ni nobenega po{kodovanega,lahko re{evalci pomagajo takoj, ~e pridedo po{kodbe gasilcev pri delu. In ~e greza intervencijo, kjer je prisotnih 50 gasil-cev, ki uporabljajo izolirne dihalne apa-rate, stavba pa se celo ru{i, je prisotnostre{evalcev nujno potrebna. @al moramzapisati tudi to, da so bili re{evalci obve{-~eni o poàru {ele po dveh urah odprijave poàra, kar je zagotovo prepozno.Tudi na~in obve{~anja ni bil primeren inje potekal bolj na osebni kot pa na uradniravni. V prihodnje bo temu problemu za-gotovo treba posvetiti ve~ pozornosti inrazmi{ljati o skupnem alarmiranju vsehpristojnih slu`b ob ve~jih intervencijah.

Ekipa Ljubljanskega gasilca je pri-spela na poàri{~e slabe pol ure po za-~etku intervencije, ko je bila ta e v pol-nem razmahu. Na tem mestu je treba

povedati, da je bila za{~itna opremanekaterih gasilcev pomanjkljiva ali pacelo nezadostna. Eden od gasilcev, ki sodelali na vi{ini, je bil oble~en celo vvolnen pulover, platnene hla~e in vi{je~evlje, od za{~itne opreme pa je nosil lestaro plasti~no ~elado in opasa~. Takopo~etje je nevarno in z vidika poveljnikadru{tva, od koder omenjeni gasilec pri-haja, neodgovorno. ê bi pri{lo do ne-predvidene situacije, bi se zadeva lahkokon~ala tudi tragi~no. Zelo slabo je biloposkrbljeno tudi za veliko {tevilo rado-vedneèv, ki so se bolj ali manj prostosprehajali po mestu intervencije. Enakovelja tudi za novinarje, ki s(m)o se nemo-teno gibali celo v stavbi sami, kjer je biloveliko dima. V takih primerih je nalogavodje intervencije, da za zavarovanje me-sta intervencije poskrbi s svojimi enotamiali pa za pomo~ zaprosi policiste. Ti so,da se dotaknem tudi tega dela interven-cije, le stali v bliìni in opazovali doga-janje. Iz tega sledi, da bi jih za omenjenodelo lahko brez teàv uporabili. To je bilona primer pri intervenciji v Litostroju, okateri ste lahko brali na prej{nji strani,urejeno za odli~no oceno. Celo na{o eki-po so policisti na prizori{~e spustili {elepo neposrednem ukazu vodje interven-cije in je ves ~as imela spremstvo.

[koda je bila zaenkrat neuradno oce-njena na slabih 140 milijonov tolarjev.Pouka v po{kodovanih prostorih {e nekaj~asa ne bo, vendar pa bi bila nastala {ko-da lahko ob po~asnej{em posredovanjugasilcev {e bistveno ve~ja. Ne glede nauspe{nost intervencije pa je treba ostatikriti~en in na{tete napake v prihodnjepopraviti in odpraviti.

Foto: LG, JZGBL Jure ôkl

aktualno

7



Strela, ki je povzro~ila pravo dramo, jev sredo, 6. avgusta letos, zanetila poàr,ki so ga opazili dan pozneje na pobo~junad Malo Savico. Prvi dan je zgorelo 200kvadratnih metrov podrasti, ogenj pa seje raz{iril po pobo~ju in zajel {e dodatnih400 kvadratnih metrov povr{ine. Z ognjemso se takrat borili gasilci PGD BohinjskaBistrica s pomo~jo helikopterja Slovenskevojske. Nato se je drama v petek za~eladobro zapletati, ko so bili omenjeni gasilciin helikopter vnovi~ na delu, saj se je {eenkrat v`galo in zgorelo okoli 200kvadratnih metrov podrasti.

Poàr je kar naprej vztrajal, se {iril inzaradi te`ko dostopnega terena za ga-{enje napredoval. Podtalni poàr in str-mina terena sta povzro~ila zdrse zemljein kamenja, ki so ni`je povzro~ili novepoàre. Tako je zgorel tudi razgledni stolppri slapu Savica. Poàr se je raz{iril ni`jev dolino in tudi na Komar~o pri ^rnemjezeru. V torek, 12. avgusta, je zajemalè okoli {tiri hektare gozda. Nov dan jeprinesel nova presene~enja, nove poàrein naporno delo s krotenjem {e nepoga-{enih ognjenih zubljev.

V nedeljo, 17. avgusta 2003, smo tudigasilci iz PGD Bizovik v dogovoru z bo-hinjskim poveljnikom od{li na kraj, kjersmo pomagali po svojih mo~eh. Helikop-ter nas je peljal iz Stare Fuìne do ~rnegajezera, kjer smo se glede na poloèncevovod razporedili v dve skupini. Od r-nega jezera proti robu Komar~e in Orli-~em je bil poloèn prvi cevovod v dolìni950 m, drugi v dolìni 1300 m pa protiKomni. Pri obeh cevovodih se je zaradivi{inske razlike in dolìne cevi uporabljalsistem verige. Na omenjenih delih se jeprekopaval teren in zalival z vodo, ki se

je ~rpala iz rnega jezera. Helikopter jegasil oba poàra. Delo je potekalo zelopo~asi, saj je bil poàr zelo specifi~en –podtalni gozdni poàr.

Ga{enje poàra se je zaklju~ilo 24.avgusta. Pri tak{nih vrstah poàrov gorijohumus, iglice, listje, korenine in veje, kise nehajo pod povr{ino zemlje. Za tak{nevrste poàrov je zna~ilno, da so dolgo-trajni, saj gorenje poteka po~asi, povzro-~ijo pa lahko tudi te`ke po{kodbe dreves,saj jim uni~ijo korenine. Kot pravijo stro-kovnjaki in statistika, so tak{ni poàri red-ki, vedno pa jih sre~amo v povezavi stalnim gozdnim poàrom.

ê predpostavimo zgoraj navedenadejstva o poàru, lahko la`je razumemonaslednje statisti~ne podatke. V smeri od~rnega jezera proti Komni se je prekprvega cevovoda pre~rpalo 1.100.000litrov vode, v smeri od rnega jezera protiKomar~i pa 9.000.000 litrov vode. S tempa se je tudi gladina rnega jezera zni-àla za pribl. 2 metra.

Helikopter Slovenske vojske, ki jeopravil 396 letov, je na poàri{~e pre-nesel 600.000 litrov vode in prepeljal kar572 oseb za ga{enje in re{evanje. Bo-hinjski gasilci so za poàr rtvovali 4200delovnih ur, ostali gasilci pa 4000 ur, odtega je PGB Bizovik prispeval skromnih,a po`rtvovalnih 90 delovnih ur ga{enjain re{evanja.

Poudariti je treba, da so se gasilciborili z ognjem tudi pri slapu Savica intam sku{ali re{iti najve~, kar se je dalo.V dveh dneh so samo tam pre~rpali kar600.000 litrov vode za ga{enje.

Tokratno posredovanje, ki se jeodvijalo na Bohinjskem, je bilo zanimivoiz ve~ zornih kotov:

• specifika poàra – podtalni gozdnipoàr

• odvijalo se je kar 18 dni, povzro~ilopa {kodo na povr{ini pribl. 20 hektarovvarovanih gozdov skupaj z neplodnimi;

• napravljenega je bilo prek 600 mprotipoàrnega pasu v povpre~ni {irini40 m;

• gasilci so se menjavali in ostajali napoàri{~u tudi pono~i;

• zaradi visokogorskega terena pa jebil gasilcem v veliko pomo~ helikopter,ki je opravljal tako ga{enje kot prevozoseb;

V no~nih izmenah je sodelovalo okoli58 gasilcev, ~ez dan pa okoli 164, vsistro{ki akcije {e niso znani. Poleg gasil-cev so sodelovali {e ~lani Gorske re{e-valne slu`be in seka~i gozdnega gospo-darstva.

Treba je poudariti in isto~asno pohva-liti uporabo razpolo`ljivih za{~itnih sred-stev oziroma opreme, saj kljub velikizahtevnosti terena ni pri{lo do ve~jih po-{kodb razen so po{kodbe gle`nja – natr-gane vezi.

Zaradi obse`nosti poàra in predvsemzaradi padajo~ega gore~ega drevja inkamenja je pri{lo do zaprtja vseh pla-ninskih poti na celotnem obmo~ju, mednjimi pot k slapu Savica, pot Komar~a,smer ~rno jezero, pot rno jezero, smerKomna, pot v Malo Savico in druge.

Poveljnik bohinjskih gasilcev Pavel@van je kljub mnenjem dolo~enih oseb,ki so nasprotovale ga{enju, ostal realenin se za pomo~ pri tako zahtevnem tere-nu, na tako {irokem poàrnem okoli{u –v dolo~enih primerih nedostopnem zagasilsko tehniko, za dobro sodelovanjeiskreno zahvaljuje GRS Bohinj, Zavoduza gozdove Obmo~ne enote Bohinj,helikopterski enoti, vsem sodelujo~im ga-silcem in vsem ostalim, ki so na kakr-{enkoli na~in pristopili k prepre~evanju{e ve~je {kode, ki bi lahko nastala naomenjenem bohinjskem obmo~ju.

Naj zaklju~im s pohvalnimi besedami, dasmo skrivajo~ega se rde~ega petelina na{liin s skupno pomo~jo primerno ukrotili.

poàr na Komar~i Jure DolinarFoto: Jure Dolinar

intervencije

8



vaje

V Javnem zavodu Gasilsko re{evalnaslu`ba Kranj izvajamo strokovno uspo-sabljanje na vseh podro~jih ga{enja inre{evanja, saj se zavedamo, da lahko lez rednim in strokovnim usposabljanjemkvalitetno in varno posredujemo.

Mesto Kranj leì na soto~ju rek Kokrein Save. Re{evanje iz kanjona reke Ko-kre, ki je ponekod globok tudi do 30 m,veliko {tevilo posredovanj, elja po ~imbolj kvalitetnem, varnem, hitrem in stro-kovnem interveniranju so dejavniki, ki sonas vodili k bolj specializiranem delu napodro~ju re{evanja s pomo~jo vrvne teh-nike. Posredovanja s pomo~jo vrvne teh-nike predstavljajo zahtevna tehni~na re-{evanja. Predpogoj za kvalitetno in varnodelo je oprema za tovrstne intervencije,katera mora ustrezati novim varnostnim

normativom in priporo~ilom. Naj ob temomenim, da smo pred 15 leti re{evali izkanjona reke Kokre s pomo~jo avto lest-ve, z vrvmi dvomljive kvalitete in zlo`lji-vimi nosili.

Gasilci Gasilsko re{evalne slu`beKranj sodelujemo z razli~nimi re{evalnimslu`bami, kot sta Prehospitalna enotaslu`be Nujne medicinske pomo~i Kranjin Gorska re{evalna slu`ba Kranj. Posle-dica tega je tudi vklju~evanje pripadnikovomenjenih re{evalnih slu`b v programusposabljanja na{ega zavoda, saj se vsizavedamo, da smo skupaj lahko bolj{i inmo~nej{i. Zaradi posebnosti in proble-matike re{evanja iz visokih objektov smose odlo~ili, da na ogled vaje povabimodirektorja UZR RS g. @mavca, poveljnikaCZ RS g. Bogataja, poveljnika GZS g.Klari~a ter predstavnike slovenskihpoklicnih gasilskih enot.

Vajo smo organizirali v sodelovanju s[tabom za CZ mestne ob~ine Kranj, skaterim tudi druga~e dobro sodelujemo.Vaja re{evanja iz vi{in na kranjskem ne-boti~niku kot najvi{jem stanovanjskemobjektu predstavlja del strokovnegausposabljanja na{e enote.

Predpostavka vaje:V 4. nadstropju je zagorelo v kuhinji,

ena oseba huje ope~ena. V vi{jih nad-stropjih je zaradi zadimljenosti stopni{~aostalo ujetih 15 ljudi, od tega 10 na strehiin 4 v stanovanju v 8 nadstropju. Dvigalav stolpnici ne obratujejo, stopni{~e jemo~no zadimljeno

Glavni namen vaje je bil prikaz raz-li~nih mo`nosti re{evanja ljudi iz visokihobjektov:

- re{evanje spomo~jo hidrav-li~ne platforme,

- re{evanje zvrvno tehniko,

- re{evanje spomo~jo heli-kopterja;

Prvi na~in re-{evanja ljudi jebil, lahko re~emoklasi~en. Vseslovenske pok-licne enote imajoavto lestve alihidravli~ne plat-forme, s katerimilahko re{ujejo iz

visokih objektov. Problem, ki se ob takemre{evanju pojavi je predvsem NE pre-voznost intervencijskih dovoznih poti.Oddaljenost vozila od objekta pa zmanj-{a prakti~no uporabno vrednost {e takovisoke avto lestve. Na re{evalni ko{arihidravli~ne platforme imamo ogrodje zapritrditev re{evalnih nosil, s katerimi sipomagamo pri transportu nezavestnih alipo{kodovanih oseb.

Re{evanje s pomo~jo vrvne tehnikepredstavlja novej{i pristop k re{evanjem

rrrrre{evanje iz visokihe{evanje iz visokihe{evanje iz visokihe{evanje iz visokihe{evanje iz visokihstanovanjskih objektovstanovanjskih objektovstanovanjskih objektovstanovanjskih objektovstanovanjskih objektov Matej

Kejàr

iz visokih objektov. Oprema in tehnika vna{i enoti temeljita na delu v zadnjih 10letih. Kot v Zdruènju slovenskih poklic-nih gasilskih enot, smo tudi pri nas vrvnotehniko razvili na osnovi razvoja opremein tehnike v svetu. Obenem smo na{ovrvno tehniko pribliàli Gorski re{evalnislu`bi, kar pomeni v primeru sodelovanjana intervencijah bolj enostavno in kva-litetnej{o delo. Vrvna ì~nica, s katerosmo re{evali, ima dve sidri{~i. Prvo sid-ri{~e je nad nadstropjem, iz kateregare{ujemo, in nam sluì za vpetje re{e-valne vrvi preko {kripca. Drugo sidri{~ena varnem mestu je namenjeno kontro-liranemu spu{~anju ljudi. Tako morajo~lani re{evalnih ekip v zadimljenih pro-storih pred re{evanjem opremiti ljudi zre{evalnimi pasovi, vse ostalo delo opra-vi ekipa na spodnjem sidri{~u. Cilj takegadela je razbremenitev gasilcev (re{eval-nih ekip) v stolpnici.

Najbolj opazen na~in re{evanja na vajije bil vsekakor transport gasilske ekipena vrh neboti~nika s pomo~jo helikopterja

Foto: arhiv GARS Kranj

9



vaje

Dne 9. oktobra 2003 je bila na Bleduzaklju~na gasilska vaja – prometna ne-sre~a z nevarno snovjo Fenol 2003. Vajosmo izvedli po scenariju, da je pri{lo doprometne nesre~e med osebnim vozilomin tovornim vozilom za prevoz nevarnihsnovi. Pri nesre~i je pri{lo do iztekanja90 % kisline fenol in do hudih po{kodbobeh oseb v osebnem vozilu. Po telefon-skem klicu o nesre~i je ReCo Kranj prekpozivnikov aktiviral ~lane PGD Bled, kiso se na kraj nesre~e odpeljali s petimigasilskimi vozili. Preko ReCo Kranj inOKC Kranj sta bili aktivirani tudi re{e-valna postaja Bled z dvema voziloma inPO Policijske postaje Bled z enim vozi-lom. Na vaji sta bila prikazana re{evanjeob izlitju nevarne snovi po postopku PIRS(prepoznati, izolirati, re{iti-omejiti, sani-rati) in pa re{evanje ukle{~enih oseb obprisotnosti nevarne snovi, saj je trebaupo{tevati, da morajo biti ob takih ne-sre~ah za{~iteni tudi re{evalci, ki poma-gajo pri re{evanju ponesre~encev, karsmo na vaji sku{ali tudi pokazati. Vaja jepokazala, da bo treba za take primeredokupiti dolo~eno opremo, ~e naj bore{evanje ob tak{nih nesre~ah {e boljuspe{no, ~eprav menim, da je vajauspela, tako pa so menili tudi {tevilnigledalci na vaji z upanom Ob~ine BledJoètom Antoni~em na ~elu, ki je pove-dal, da je videl e {tevilne gasilske vaje,tovrstne vaje pa {e ne, in da smo vajobrez kakr{nekoli generalke odli~no izpe-ljali. Vajo smo tudi posneli, tako da bomo

vaja PGD Bled Fenol 2003Janez Lunar

lahko opravili tudi analizo vaje in videli,kje so {e napake in kako te napake od-praviti. Kot vodja vaje sem bil tako zudele`bo kot tudi z izvedbo vaje zado-voljen, saj se lahko kmalu pripeti tudi pra-va nesre~a in bomo morali posredovatitako mi kot tudi ostali, ki so sodelovali navaji, taka vaja pa je odsko~na deska, kipripomore k uspehu.

NA VAJI SO SODELOVALI: PGD Bleds PV, HTV, TV-1, GVC 16/22, GVC 24/90 ter 29 gasilci; NMP Bled s 3 zdravnikiin 4 re{evalci; PO Policijske postaje Bleds 3 policisti.

Slovenske vojske. V Kranju smo tak na~intransporta gasilcev na visoki objekt iz-vedli tretji~. S pomo~jo jeklenice na re{e-valnem vitlu se gasilci spustijo na vrhobjekta, ob drugem preletu pa helikopterprinese re{evalno spustnico, katero eki-pa na strehi pritrdi na posebno ogrodje.Za delo z jeklenico na re{evalnem vitlu vhelikopterju, voja{kem ali policijskem,mora biti prisoten gorski re{evalec –letalec. Zato smo za pomo~ zaprosili~lana kranjske postaje Gorske re{evalneslu`be g. Triler Janeza, ki nam je z vese-ljem prisko~il (“priletel’’) na pomo~.

Analiza vaje neposredno po zaklju~kule te je pokazala, da je bila vaja uspe{na(sicer pa katera vaja do sedaj {e ni bila?).Razvoj re{evanja z vrvno tehniko je bilin bo {e vnaprej pomemben segmentgasilsko re{evalne dejavnosti. Seveda tone pomeni zapostavljanje ostalih pod-ro~ij, na katerih gasilci posredujemo.

Na vajo smo, kot sem e omenil, po-vabili ve~ predstavnikov iz sistema za{-~ite in re{evanja, z eljo, prikazati na{eèlje in potrebe v nadaljnjem strokovnemusposabljanju. Trenutno helikopterskousposabljanje gasilcev v centru za izo-braèvanje UZR RS na Igu ne omogo~av vaji prikazanega dela gasilskim eno-tam.

Upanje na konkretne re{itve k dvigukvalitete izobraèvalnih programov pa najostane.

Foto: PGD Bled

10



vaje

V oktobru smo v sektorju Vi`marjeorganizirali sektorsko vajo, ki je bila v sre-do, 15. 10. 2003. Na vaji je sodelovalo 70gasilcev iz vseh osmih dru{tev na{egasektorja:

- PGD Gameljne; GV1- PGD Gunclje - M.Vi`marje; GV1- PGD Medno; GV1- PGD Ra{ica;GV1- PGD Staneì~e – Dvor; GV-V1- PGD [entvid; GV-V1, GVC16/25- PGD Tacen; PV1, GV-V1, AC16/80- PGD Vi marje-Brod; GVC16/24, GV1.

Vaja je bila organizirana v naseljustanovanjskih hi{ v Staneì~ah. Za~elase je ob 17.05. Predpostavili smo, da jepri{lo do udara strele, nato pa se je poàrraz{iril na sosednjo hi{o. Hidrantnoomre`je naj bi bilo delno v okvari. Prisami vaji smo eleli predvsem izpostavitipravilen vstop v poslopje z izolirnimdihalnim aparatom (IDA), pravilne ukrepeza sanacija plina (dve cisterni plina, pribl.2000 kg vsaka) ter zagotavljanje vode zaga{enje (~rpanje vode iz poàrnega ba-zena).

Opis poteka simulacijesektorske vaje:

V poslopje je okoli 17. ure udarilastrela. Ob~an Staneì~ je poklical na tele-

vaja sektorja Vi`marjeJanez Igli~ar

fonsko {tevilko 112. ReCO je ob 17.05sproìl pozivnike v doma~em in sosed-njih dru{tvih (PGD Medno in PGD Gun-clje). Na kraju intervencije je sektorskipoveljnik ugotovil, da se je poàr raz{iril{e na sosednjo hi{o in od ReCO zahtevalpomo~ celotnega sektorja. Ob 17.20 urise je alarm sproìl {e v ostalih petih dru-{tvih.

Ko je ekipa PGD Staneì~e prispelana kraj dogodka, je pri~ela z notranjimnapadom v gore~ objekt ter za{~itovzhodne strani objekta. Ju`no stranobjekta je {~itilo PGD Medno, ki jepokrivalo parkirni prostor. Enota tegadru{tva je bila v pripravljenosti za more-bitni notranji napad. V neposredni bliìnipoàra sta dve plinski cisterni (vsaka spribl. 2000 kg plina). Zato je ekipa PGDGunclje skrbela za prepre~itev raz{iritveognja na cisterni in ju ohlajala z vodo.Ogenj se je raz{iril na sosednjo hi{o. Za-htevali smo sproìtev alarma v ostalihenotah sektorja.

Ekipi PGD Vi`marje in PGD [entvidsta organizirali notranji napad na drugiobjekt.

Hidrantno omre`je je bilo v okvari,zato so ekipe PGD Vi`marje, PGD Tacenin PGD Gameljne zagotavljale vodo s~rpanjem iz poàrnega bazena. PGDRa{ica je bila v rezervi. Vaja je bila kon-~ana okoli 17.45.

Napake,storjene pri vaji:

- notranji napadi brez podkap- dve vozili preblizu cistern za plin- premalo povratnih informacij vodji

intervencije- prepozno izvedena ozna~ba doga-

janja (triopan)

Vajo sta ocenjevala pov. GZL IztokZajc in podpov. GZL Cveto [umec. Oce-nila sta jo kot dobro in nas tudi pohvalila.

Foto: arhiv LG

11



vaje

Oktober, mesec varstva pred poàri,je ponavadi tisti mesec, ko gasilske enotejavnosti prikaèjo svojo bit. Prav prikazusposobljenosti gasilskih enot v lokalniskupnosti pritegne najve~ pozornosti. eje vaja organizirana na ravni regije, me-dijsko podprta in seveda izpeljana, kot seza tak{ne prikaze spodobi, je rezultat nadlani. Z regijsko vajo Avtobus 2003 smoprikazali usklajeno delovanje vsehinterventnih ekip, ki bi v resni~ni situacijitudi dejansko prihitele na pomo~. Scenarijvaje je predvidel trk kombiniranega vozilain avtobusa na redni liniji Zagorje–Izlake.Po trku se je kombinirano vozilo vnelo,avtobus pa je zapeljal z vozi{~a in seprevrnil na bok. Po obvestilu je ReCOTrbovlje obve{~al urgentne slu`be napodlagi alarmnega na~rta. Na kraj so prviprispeli zagorski gasilci. Vodja interven-cije je po ogledu kraja odrejal nalogevodjem vozil, ki so prihajala na kraj nez-gode. Vse naloge so se usklajevale tudi spomo~jo urgentnega zdravnika, ki jeskrbel za triaò. V avtobusu je bilo 16markirantov, od tega jih je imelo kar 8 hudepo{kodbe. Kombinirano vozilo so pogasilis pomo~jo GVC 24/50, ekipa iz GZTrbovlje pa je nato s pomo~jo hidrav-li~nega orodja iz HTV-1 naredila pot dopo{kodovanega voznika. Gasilci iz vozilaGVC 16/25 PGD Zagorje – mesto sopristopili k re{evanju potnikov iz avtobusaskozi zadnji del. Gasilci GZ Trbovlje paso pripravili vstop skozi prednji del avto-busa. Skupno smo naredili dve vstopnito~ki, skozi katere smo sinhroniziranoizna{ali imobilizirane po{kodovance. Pro-

stor za sprejem ponesre~enih je pripravilaekipa iz vozila GVM-1, ki je skrbela tudiza pozitivno moralno pomo~ ponesre-~enim. Vsi potniki so bili po 25 minutahre{eni iz avtobusa, prioriteta iznosov jebila na triaì z oznako 1 in 2. Zadnjegapotnika so po 50 minutah odpeljali z re-{evalnim vozilom. Prav prevoz ponesre-~encev se je izkazal kot velik problem, sajima vsaka ob~ina le eno re{evalno vozilo,~e to ni na kak{ni drugi urgentni vo`nji.Prav tako predstavlja teàvo tudi pre-majhno {tevilo zdravstvenega osebja.Tega ZD Zagorje na kraj pozival prektelefonskih linij. V vaji je sodelovalo 32gasilcev iz dveh osrednjih enot; GZ Tr-bovlje z voziloma GVC 24/50 in HTV-1,PGD Zagorje – mesto z vozili PV-1, GVC16/25, GVC 24/50, GVM-1. Ekipa ZDZagorje je {tela 8 delavcev z dvemare{evalnima voziloma ter vozilom zaprevoz mo{tva. Naj pripomnim, da lahkosplo{na bolnica Trbovlje sprejme naenkratle 5 hudo po{kodovanih oseb. Ostale bibilo treba transportirati v Celje ali Ljub-ljano, kar bi predstavljal precej{en logisti-~ni problem, da o ~asovnem niti ne raz-mi{ljamo. Na vsa vpra{anja in odgovoresi bomo seveda lahko odgovorili {ele potemeljiti analizi vaje.

Zame in za vse nas je bila vaja dogo-dek, ki ga ne bomo pozabili. Za izku{nje,ki smo si jih pridobili, pa upam, da nam jihnikdar ne bo treba prenesti v prakso. Najsi za konec dovolim in se zahvalim vsem,ki so se odzvali klicu na pomo~, predvsempa podjetju INTEGRAL d. o. o. Zagorje, kinam je odstopilo odsluèn avtobus.

vaja avtobus 2003Marko NovakFoto: arhiv LG

12



intervencije

Leto{nje poletje je minilo prakti~nobrez ve~jih deèvnih obdobij, kar je imeloza posledico {tevilne poàre v naravi.Najprej velik poàr na Krasu, zatem po-àr na Komar~i, {tevilni poàri po vsejzahodni in severni Sloveniji. Za ~loveka,ki ni ravno doma v gasilstvu in ki vse do-gajanje mogo~e spremlja le prek medijev,kolikor le ti sploh pokrijejo tovrstno do-gajanje v na{i mali dràvici, je prakti~nonepredstavljivo, kak{na sredstva v obliki~asa, truda in znoja ter seveda posrednodenarja so vloèna v ga{enje teh poàrovin nato dokon~no sanacijo poàri{~.

Kratkotrajne nevihte pa niso priza-nesle niti gozdovom v na{i prelepi ZgornjiSavinjski dolini. Tako je v ~asu med 15.in 16. avgustom strela udarila v gozdoziroma bolje re~eno pe~i pobo~ja Ra-duhe nad Iglo (za tiste, ki tega ne veste,to je naravna znamenitost na cesti Lu~e–Logarska dolina v podobi visoke, iglipodobne skale, ki se dviga v vi{ino tikob cesti). Strela je udarila, zaiskrile sose iskre in zlodej se je skril nekam vpodrast in ~akal … Tako je nek doma~inmed potjo v slu`bo 18. avgusta zgodajzjutraj opazil dim na pobo~ju. Obvestil jeReCO Celje, ti pa so alarmirali PGD Lu~ein Sol~ava, saj je bil poàr na meji ob~inobeh PGD. Po pregledu stanja in posvetuso se odlo~ili, da bodo poàr sku{ali po-gasiti z napeljavo tla~nega B- in C-cevo-voda v razdalji okrog 1500 metrov terverigo motornih brizgaln. Pomo~ helikop-terja Slovenske vojske namre~ ni bilamogo~a, saj sta bila oba polno zasedenaz ga{enjem drugje. Tako so se kleni do-ma~i fantje zapra{ili v strmino in z ne~lo-ve{kimi napori v rekordnem ~asu nape-ljali cevovod ter pri~eli gasiti poàr znahrbtnja~ami in poàrnimi metlami. @also ga{enje morali prekiniti zaradi teme.19. avgusta zjutraj pa so ob prihodu napoàri{~e ugotovili, da se je ogenj raz{iril{e za dodaten hektar in pol navzdol po

pobo~ju. Na pomo~ so s svojimi avtocis-ternami pri{la {e nekatera druga dru{tvaiz doline, seveda tista, ki med tem ~asomniso vozila vode zaradi su{e, kajti vodoza ga{enje je bilo treba najprej pripeljatido gozdne ceste nad kmetijo Zg. Zavrat-nik. êz dan je fantom uspelo poàrdodobra omejiti in zadu{iti, pa vendarsmo naslednji dan stopila v akcijo {e dru-{tva, ki smo prva dva dni ostala v rezervi.Ob prihodu na poàri{~e 20. avgusta meje najprej presenetila teàvnost terena.Ta je povzro~al teàve celo gasilcem izalpinisti~ne enote PGD Lu~e, ki so nasevzeli levji dele` te intervencije in so vse{tiri dni, kolikor je trajalo ga{enje, klju-bovali strmini, skalovju in dràli petelinaza vrat. Po 45 minutah hoje ob razpe-ljanem cevovodu smo prispeli na najvi{joto~ko poàri{~a, na greben, kjer je bilapravzaprav nekak{na oskrbna to~ka.Nato pa vsak na svoje delo, kjer so sepa~ v tistem trenutku rabile roke. Kljubtrudu pa se je zve~er ob odhodu s poà-ri{~a {e vedno kadilo in ni nam ostalodrugega, kot da smo se za randi z pete-linom dogovorili {e naslednji dan.

Fantje iz alpinisti~ne enote so pri{li napoàri{~e è kmalu zjutraj in ugotovili,da se je na nekaj mestih ponovno v`galo,predvsem trhli {tori in korenine dreves.êz dan nam je s skupnimi mo~mi terenuspelo dobro zaliti z vodo, tako da smo vpopoldanskih urah za~eli s pospravlja-njem opreme, na poàri{~u pa so za vsakprimer ostale le napolnjene nahrbtnja~e.

Kar nekaj dni sem potreboval, da semv mislih povzel dogajanje med ga{enjem,da sem si razjasnil nekaj stvari. Govoriti,v kak{ni strmini smo gasili, nekomu, kiga ni bilo tam, prav-zaprav niti nima smi-sla, saj slike ne poka-èjo vsega in dovolj.Prav tako bi bilo ne-smiselno dopovedo-vati, da bi bilo v temprimeru ga{enje vpopolni za{~itni opre-mi ne le nemogo~e,ampak zelo verjetnoza marsikoga celonevarno. Teren nam-re~ ni dopu{~al napakv hoji itd., da ne ome-nimo vro~ine, saj se

je ivo srebro okrog poldneva povzpelona krepkih 34°C, kar si ob delu ob~utilpodvojeno. Vse, kar si popil, je vnaslednjih nekaj minutah {lo ven skoziznojnice. Nikakor ne morem mimodejstva, da je poàr gasila tudi enagasilka, kar velja pozdraviti, saj je enskv na{ih (operativnih) vrstah bore malo,se pa {tevilo po~asi ve~a …

Med ga{enjem je bilo na poàri{~epre~rpanih okrog 180.000 litrov vode,razpeljanih je bilo 1.600 metrov B- in C-cevi, na koncu pa {e nekaj sto metrov D-cevi. V verigo so bile vklju~ene tri malebrizgalne Tomos. Ves teren je bilo trebadobro prekopati in zaliti, saj se spri~odalj{e predhodne su{e voda kar ni in nihotela »oprijeti« zemlje ter je napojiti,ampak je po njej zdrsela kot po dobronama{~eni ploskvi.

Ga{enje poàra je trajalo kar 4 dni,gasilo ga nas je okrog 200 gasilcev,opravljenih je bilo 1765 delovnih ur. Vpra-{anje je, kaj bi prineslo helikoptersko ga-{enje poàra, ali bi nam pomagalo, ver-jetneje pa je, da bi poàr le {e raz{irilo,saj bi voda, ki bi jo odvrgli iz zraka, are~edelce odnesla le {e ni`je po strmempobo~ju. Velja izpostaviti tudi vodje inter-vencije, reg. poveljnika Franca Fink{ta,poveljnika zveze Zg. Savinjske dolineBo{tjana Cigaleta in ~lana poveljstvazveze Tomaà Vre~o ter Franca Debe-ljaka. Vse {tiri dni so budno bedeli nadpoàrom in nad nami, skrbeli za koordi-nacijo in seveda za to, da smo imeli ga-silci na voljo dovolj pija~e in hrane. Kapodol pred njimi in fanti, ki so za {tiri dniodloìli delo, pustili druìne in kljub nemo-go~im razmeram vztrajali v strmini.

ga{enje poàra nad Iglo(oziroma boj z rde~im petelinom po gamsovih ste~inah)

Gregor Kri`nikFoto: Gregor Kri`nik

13



reportaà

Zakon o zra~ni plovbi predpisuje, damora biti na javnem letali{~u organi-zirana tudi gasilska slu`ba. Organiziranamora biti v skladu z zahtevami kategorijega{enja in re{evanja v katero je razvr-{~eno letali{~e. Teh kategorij je 10, na{eletali{~e je razvr{~eno v 6. kategorijo, ssredstvi, opremo in {tevilom zaposlenih,pa lahko zagotavljamo 9 kategorijo.

Prednostne naloge so varstvo predpoàrom, re{evanje potnikov, ~lanov po-sadk letal in materialnih dobrin ob poàruali letalski nesre~i ter ob drugih nesre~ahna letali{~u.

Kot nam e samo ime pove, sta v ga-silsko - tehni~ni slu`bi organizirani dejav-nosti dveh slu`b: gasilsko-re{evalne intehni~ne slu`be.

Vodi jo vodja slu`be g. Brane Kankelj,oziroma ~e uporabimo strokovni naziv jeto poveljnik enote. Pri delu mu pomagata{e koordinator gasilsko - tehni~ne slu`be,ter koordinator poàrne varnosti, ki jezadolèn za organizacijo dela na preven-tivnem podro~ju.

Gasilsko - tehni~na slu`ba deluje vsakdan 24 ur. V njej je zaposlenih 49 delav-cev.

Operativne naloge opravljamo gasilci,ki smo razvr{~eni v {tiri izmene. V vsakiizmeni je razvr{~enih 11 do 12 gasilcev.Vsak dan je na delu z vodjem izmenenajmanj sedem poklicnih gasilcev, njihovdelavni ~as traja 12 ur. Vsak delavec jeplaniran tako, da dela en dan v dnevniizmeni od 6h do 18h, naslednji dan v no~niizmeni od 18h do 6h zjutraj, nato sleditadva prosta dneva. To se ponavlja ne gledena nedelje in praznike. 2.novembra je bilana delu II. Izmena gasilske slu`be, ki jovodi Nace [vab, v izmeno pa so razpo-rejeni {e gasilci – Marko Kokalj, ZlatoPetrov~i~, Ljubo eh, Martin Bobnar, Ja-nez Vavpeti~, Igor Vertnik, Bine Peri~, Si-mon Vre~ek, Anton Vidic ter Bojan Rems.

Izobraèvanje za poklicnega gasilcatraja {est mesecev in sicer se za~enjavsako leto januarja zaklju~ek pa je vmesecu juniju.

Seveda se gasilci lahko izobraùjemotudi na vi{ji stopnji in sicer za gasilsketehnike, vendar morajo po zakonu o ga-silstvu imeti opravljen program za poklic-nega gasilca in vsaj dve leti delovnihizku{enj kot poklicni gasilec, ter imetinajmanj 5. stopnjo strokovne izobrazbe( srednja {ola ) da lahko obiskuje ta prog-

gasilsko – tehni~na slu`baAerodrom Ljubljana

ram. Trenutno se na Igu za gasilskegatehnika izobraùjejo 3 gasilci iz na{eenote.

Ne smemo pozabiti, da je enota nalokaciji na{ega najve~jega letali{~a vDràvi in da na{o slu`bo poleg in{pek-torata RS za varstvo pred naravnimi indrugimi nesre~ami, nadzoruje tudi in-{pektorat RS za letalski promet.. Temutudi sledi izobraèvanje gasilcev. Vsigasilci na letali{~u moramo opravljati tudilicence oziroma dovoljenja za delo, po-dalj{ujemo pa ga na vsake dve leti. Topomeni da ko se gasilec vrne iz osnov-nega izobraèvanja na Igu za poklic ga-silec, zatem opravlja tudi izpit za posebnodovoljenje za delo pri poàrni varnostiletal in letali{~a. Da to ni lahka nalogasmo prepri~ani skoraj vsi, saj moramopoznati tipe letal ki pristajajo na letali{~u,poznati lokacije zasilnih izhodov, lokacijeza nasilen vstop v letalo, saj ni dovoljenorezanje po vsej povr{ini letala, poznatilokacije rezervoarjev za gorivo, delo raz-li~nih sistemov, {tevilo sedeèv, vi{inovrat, servisnih vrat, prtlja`nih prostorovin {e bi lahko na{tevali.

Pomembno delo je tudi v centru za ko-ordinacijo gasilsko - tehni~ne slu`be,dosegljivo na interni telefonski {tevilki112 v kateri je 24 ur na dan prisoten de-ùrni gasilec. Deùrni v centru je stalnopozoren na odvijanje letalskega prometa,tako na vzletno-pristajalni stezi kot tudina manevrskih povr{inah in pristani{kiplo{~adi. Ob prejemu obvestila ali ~e samopazi nesre~o, o tem takoj obvesti vodjore{evanja in ostale pristojne slu`be.

Na kratko {e pregled dela v izmeni:Vodja izmene pred vsakim za~etkom iz-mene dolo~i posadko na vozilih, zatemsledi pregled in obi~ajno tudi preizkusvozila s kratko vo`njo. Nato sledijo npr.kak{na manj{a vzdrèvalna dela na vo-zilih in opremi, delo v servisu gasilnih

aparatov, strokovna vzgoja, nabiranje no-vih fizi~nih mo~i v smislu {portnih aktiv-nosti itd.

V garaàh se nahaja 5 gasilskih in 2re{evalni vozili:

Gasilska vozila za hitro posredovanje:- gasilsko vozilo PANTHER 1+2, 8*8,

13.500 litrov vode, 500 prahu, 1500 litrovpenila. Domet topa na strehi 80 metrov,penila 65 metrov. 7 hladilnih {ob zaga{enje na podvozju vozila, najvi{jahitrost 140 km/h, masa vozila 38000 kg.

- gasilsko vozilo FAUN 1+2, 6*6, 9000litrov vode, 1000 litrov penila. Domet topaje 80 metrov, penila 65 metrov, najvi{jahitrost 105 km/h, masa vozila 28000 kg.

Ostala gasilska vozila:- gasilsko vozilo FALCON 1+5, 4*4,

tehni~no vozilo- gasilsko vozilo SPRINTER 1+1, 4*4,

poveljni{ko vozilo- gasilsko vozilo TAM 110 1+1, 4*4,

vozilo za ga{enje s prahom.- 2 re{evalni voziliNo e samo ime pove, da je v gasilsko

– tehni~ni slu`bi zdruèno delo dvehslu`b, kar pomeni, da gasilci poleg gasil-ske slu`be opravljamo {e ostala dela insmo v pomo~ pri sprejemu in odpravi le-tal, prevozu pitne vode na letala, prevozuinvalidnih oseb iz in v letalo s pomo~jozglobne platforme, pozimi razledenitevletal, pomo~ v zimski slu`bi, vendar nemed rednim delovnim ~asom, ampak zdeùrstvom na domu, vsak 4. dan, ki trajaod 1. novembra pa do 31. marca.

Delo torej ni enostavno, je pa zanimivoin dinami~no, vendar samo za tiste, ki jimred in disciplina nista tuji.

V leto{njem letu Letali{~e praznuje 40.obletnico, zato bo 27. novembra na Pre-{ernovem trgu v Ljubljani razstavljeno tu-di gasilsko vozilo Panther. e koga zani-ma, se ta dan lahko pridruì gasilcem nakraju samem.

Foto: arhiv LGBine Peri~

14



Nomex ® Delta TA 200Diamond za operativne obleke

Letos so razvili in za~eli proizvajatinovo negorljivo tkanino Nomex®, ki nosiime Nomex ® Delta Ta 200 Diamond.Gre za revolucionamo novost predvsemv odpornosti tkanine. Gotovo poznatetkanino iz druìne Nomex®, ki je imela vimenu dodatek »Rip Stop«. To pomeni,da je v tkanino dodana (vtkana) posebnamreìca, ki prepre~uje trganje tkanine vprimeru, ko se tkanina natakne na oviro(èbelj, deli trdih materialov). Pri vsehtkaninah se raztrganine zaradi mehanskepo{kodbe in sile, ki deluje ob tem, dodo-bra raztrgajo. Nastanejo trikotne raztrga-nine, dolge tudi po nekaj centimetrov, pritem pa je vsem vplivom (ognja in vro~ine)odprta pot do ob~utljivej{ih plasti ope-rativne obleke - vodne membrane in ter-

mo podloge. Za zvi{anje trgalne odpornostitkanine so izdelali prej omenjeno mreìco,znano tudi v izdelkih za prosti ~as (padala,posebni jopi~i itd), ki so jo pred nekaj letiza~eli vgrajevati tudi v tkanino Nomex®.Mreìca je izdelana iz izredno mo~nihmaterialov (Kevlar) njena naloga pa je pravza{~ita pred prekomernim trganjemtkanine pri mehanskih po{kodbah.Najve~ja pomanjkljivost tkanine Nomex®Rip Stop je zelo visoka cena.

Pred nekaj meseci se je pojavil pri nasnovi izdelek Nomex® Delta Ta 200 Dia-mond, ki je zadevo z izbolj{avami in pred-vsem ceno postavil na novo osnovo. Greza popolnoma nov pristop v izdelavi tka-nine in uporabi prej omenjene mreìce.»Stari« izdelek je imel mreìco izdelanotako, da je povr{ina mreìce nekoliko iz-stopala iz osnovne tkanine, sedanja novaoblika pa ima mreìco iz dodanega mo~-nej{ega materiala vtkano v osnovno tka-nino tako, da je zunanja povr{ina popol-noma gladka. [ele z natan~nej{im ogle-dom opazite mreìco, ki je druge (ne`netemno rde~e) barve, funkcija pa je ostalaenaka - za{~ita pred trganjem tkanine.Barva tkanine je ostala ob povr{nemogledu enaka. Na na{em trgu je izdelkeiz nove tkanine mogo~e è kupiti. Naj-va`nej{a pri tem je cena novega izdelka,ki je prakti~no ostala enaka. Testi tkanine,ki so jih opravili, pa dajejo osupljive re-zultate:

Za nas je najpomembnej{i preizkusodpornosti tkanine na trganje. EN 469predpisuje za material Nomex ® Delta Tvrednost 60/60 N, proizvajalec materiala

Nomex ® Delta Ta 200 Diamond je po-stavil zahtevo za svoj izdelek 110/11 ON,rezultati testa pa so pokazali kar rezultat117/142N !!! Po grobem izra~unu celih120% ve~ kot je zahtevano za zunanjimaterial pri operativnih oblekah. Polegtega je treba omeniti {e druge kvalitete:»Bru{enje« / pilling / tkanine dosegastopnjo 5, abrazija tkanine tudi stopnjo5, piling po 7.000 ciklih pa kaè stopnjo4-5. Ni odve~ povedati, da te vrednostipreka{ajo zahteve vseh standardov.

Izdelki iz tega novega materiala imajozato dodatno podalj{ano ivljenjsko dobo(celo za dve leti), na na{em trgu pa sose pojavili v prvih dneh avgusta. Cenaizdelka je prakti~no enaka tistim, ki soizdelani iz prej{nje generacije tkanineNomex®. Seveda je na voljo serija ope-rativnih oblek z znakom GZS, izbirati paje mogo~e med izdelki, ki se razlikujejopredvsem po razli~nih vodnih membra-nah (Gore-Tex®, Proline® all Porelle®)in po uporabljeni termi~ni za{~iti (Para-linex ®, Nomex® Viscose ipd).

Opravljeni so seveda tudi vsi atesti zaposamezne modele operativnih obla~il -Thermoman® test, ARC man® test inComfort® test. Radi bi vas opozorili, da vsajnekatere teste zahteva tudi veljavni stan-dard GZS, vendar smo opazili, da nekateriproizvajalci in prodajalci operativnih obla~ilna na{em trì{~u teh testov nimajo, pa jihvseeno nemoteno prodajajo. Zato svetu-jemo, da se ob nakupu prepri~ate, ali imaizdelek zahtevane ateste. Ni odve~ omeniti,da standard EN 469 pridobi tudi operativnaobleka izdelana iz posebej obdelanega (FR- proti gorenju) bombaà, ki pa po nekaj~i{~enjih svojo funkcijo izgubi, ponovnonana{anje impregnacije pa stane celopremoènje. Zato {e enkrat - bodite pozornina vgrajene materiale v operativnihoblekah, saj ob tem ne boste le prihranili,ampak se bo ob~utno pove~ala tudiìvljenjska doba va{ih oblek.

Foto: arhiv LG

na{a oprema

15



V nedeljo 21.9. 2003. je potekalo tek-movanje GZL za ~lane - ce A in B terveterane - ke na stadionu [D Ilirija v Zg.[i{ki.Za pripravo in izvedbo tekmoval-nega prostora je bil zadolèn sektor[i{ka. Zadolìtve s pripravo prostora inorodja so bili zadolèni PGD Dravlje, Zg.[i{ka, Podutik – Glince in Sp. [i{ka. Zaokrep~ila tekmovalcev je bilo zadolènoPGD Zg. [i{ka. Tekmovanje se je pri~eloto~no ob napovedanem ~asu 7 uri in 30minut po predhodnem objavljenem ~a-sovnem razmaku dru{tev. Ocenjevalnekomisije so bile sestavljene iz sodni{-kega kadra GZL in GZ Vodice.

Kot vedno na tekmovanjih, pa ne samogasilskih, prihaja vedno do nesoglasijmed tekmovalci in sodniki.Rad bi opo-zoril na nekaj nepotrebnih prerekanj indokazovanj iz ene in druge strani. Vodjavsake tekmovalne enote se mora zave-dati, da s tekmovalci s katerimi nastopa,jih resni~no vodi in le on ima pravico ugo-vora pri ocenjenih napakah, ki jih je ugo-tovila ocenjevalna komisija, seveda s

predhodnim dogovorom doti~nega tek-movalca, kateremu so bile dodeljenenegativne to~ke ( za napake pri delu). Vseorodje je predhodno pregledano iz stranitekmovalne komisije in je seveda neopo-re~no. Mo`nost pa je, da se med samimtekmovanjem tudi orodje po{koduje. Zatobi bilo potrebno v bodo~e priskrbeti tudirezervno neopore~no orodje, ki se ga na-domesti v slu~aju po{kodbe tekmoval-nega orodja.

Dol`nost vsakega tekmovalca je, daob pripravi orodja ugotovi po{kodbe naorodju, jih sporo~i vodji svoje tekmovalneenote, ta pa jih ob priliki raporta pred-sedniku tekmovalne komisije. Tako selahko razre{i problem v zadovoljstvoobeh strani (tekmovalne enote in oce-njevalne komisije). Zdi se mi, da ni spre-jemljiva razlaga in opravi~ilo, da je orodjepa~ v stanju kakr{no je in da so e pred-hpdne tekmovalne enote delale z istimorodjem. Zavedati se moramo, da se vsa-ko dru{tvo prizadeva ~im bolj{im rezul-tatom in doseènim mestom, ~eprav vskrajni sili vsi ugotavljamo, da je va`novsaj sodelovati. Za veteranske enote pavodja tekmovalne enote mora preveritiupravi~enost nastopa vsakega tekmoval-ca. Razburjenje pri A komisiji, ki ugotoviudele`bo mlaj{ega ~lana enote in jeenota razvr{~ena izven konkurence jeneutemeljena.

Enota ki v svoji skupini nastopa edina,je lahko po doseènem rezultatu medbolj{imi in si za ta rezultat zasluì pokal.Po to~kovniku GZS naj se za tako enoto

tekmovanje GZL

dolo~i pokal ( ~e ima enota z doseènim~asom pravico do zlate ali srebrne tek-movalne zna~ke). Predsednik tekmoval-nega odbora je bil na tekmovalnem pro-storu mo~no pogre{an. Tekmovalne eno-te so v splo{nem pogre{ale vodstvo tek-movanja, kar pa se na predhodnih tekmo-vanjih ni dogajalo.

Rad bi opozoril regijsko poveljstvo, dabi pristopilo ~e je mo`no k usklajevanjuizvedb tekmovanj. Dogodi se, da sosednjiGZ izvedeta tekmovanje na isti dan. Kervemo, da so nekateri ~lani v PGD in

PIGD, se morajo odpovedati sodelovanjuv eni ekipi. Zavedati pa se moramo, daje ~lan zainteresiran da nastopa za obetekmovalni enoti in kon~no je tekmovalnaenota dru{~ina dobrih in zvestih tovari{evin prijateljev, ki so se pripravljeni skupajàlostiti ali veseliti doseènim rezul-tatom.

S kratkimi vrsticami bi elel opozoritivsa vodstva dru{tev, sodni{ki zbor, vod-stvo tekmovanja, vsakega posameznika,da razmisli o navedenih problemih in jihsku{a vsak na svoj na~in odpraviti. S tembo tekmovanje postalo kvalitetnej{e,vzdu{je na tekmovanju prisr~nej{e inpotekalo bo v zadovoljstvo vseh prisotnih.

Foto: arhiv LG

tekmovanja

16



4. oktober – Obla~no jutro z mokrosvetle~imi se àrki sonca je napove-dovalo naporen dan za mlade tekmo-valce, ki so mnoì~no prihajali na mokristadion Policijske {ole v Tacnu. Tek-movalo je 36 ekip pionirjev in pionirk (vajaz vedrovko in {tafeta) in 37 ekip mla-dincev in mladink (vaja z ovirami in {ta-feta) iz gasilskih zvez Brezovica, Dolo-miti, Dol - Dolsko, Horjul, Ig, Ljubljana,Medvode, [kofljica, Velike La{~e inVodice. Kljub ob~asnemu de`ju in ne-nehnemu nagajanju vetra je tekmoval-nemu odboru tekmovanje uspelo, kotpravimo, »spraviti pod streho«. Rezultatitekmovalnih ekip niso bili ravno zavidanjavredni – to je pogojevalo tudi slabovreme, nekaj problemov s pripravo progin organizacijo tekmovanja, zapleti pa sobili e na komisiji A. Nekatere ekipe nisoimele pravih dokumentov za identifikacijotekmovalcev, zato je 5 ekip mladincev in2 ekipi pionirjev tekmovalo izven kon-kurence.

Za nedeljo, 5. oktobra, je bilavremenska napoved {e slab{a. Vendarje vodja tekmovanja z optimizmom ob

izbirno gasilskotekmovanje regijeLjubljana 1 V skladu s programom gasilskih

tekmovanj GZS za leto 2003 in 2004so vse GZ izvedle svoja ob~inskatekmovanja. Najbolj{e ekipe so seudeleìle regijskega gasilskegatekmovanja. Mladinsko regijskotekmovanje je bilo 4.10. 2003 v{portnem parku Policijske akademijev Tacnu. Vsi smo se ozirali v nebo, sajvremenska napoved ni bila ni~ kajobetavna, vendar se nas je vreme vsajdeloma usmililo. V skupini pionirk jenastopilo 13 enot, pionirskih enot jebilo 23, mladink 13 enot in mladincev24 desetin. Prve tri uvr{~ene ekipe izvsake kategorije so prejele pokale inspominske medalje. Tekmovanje~lanov in veteranov je bilo na vrsti vnedeljo 5.10.2003 v Horjulu, ki letospraznuje 120 letnico svojegadelovanja. Z vremenom nismo imelisre~e, celo sam sv. Florjan nas je»zapustil«. V izredno slabem,deèvnem in deloma nevihtnemvremenu smo vseeno izpeljalitekmovanje. Ob koncu nas je vsenavzo~e pozdravil upan ob~ine Horjulg. Danijel Fortuna. @upan ob~ineBrezovica g. Drago Stanovnik pa jecelo tekmoval s svojo ekipo PGDVnanje Gorice. @al pa na obehtekmovanjih skoraj ni bilo vidnihfunkcionarjev GZ, razen redkih izjem.Seveda - volilno leto je mimo in»vodstveni fotelji« so e zasedeni zanaslednjih pet let… Vsem ekipam, kiso se uvrstile na dràvno gasilskotekmovanje elim v imenu regijskegapoveljstva najbolj{e rezultate drugoleto na dràvnem gasilskemtekmovanju, vsem sodelujo~imekipam pa se zahvaljujem za udele`boob zelo neugodnih vremenskihrazmerah, ki so vladale v obeh dnehtekmovanja.

Joè Vidmar

Gasilskotekmovanjeregije Ljubljana I.

pomo~i celotnega tekmovalnega inorganizacijskega odbora speljal tudi toizbirno gasilsko tekmovanje ~lanov,~lanic, starej{ih gasilcev in gasilk RegijeLjubljana I. Tekmovanje je potekalo vHorjulu, razmo~enem od de`ja, v vetruin de`ju, tu pa tam pa je izza oblakovsrame`ljivo pokukalo sonce. Tekmovaliso gasilci in gasilke iz vseh desetih zgorajnavedenih gasilskih zvez – v vaji z MB in{tafetnem teku se je pomerilo 80 ekip~lanov in ~lanic, v vaji s hidrantom in vajiraznoterosti pa je tekmovalo 6 ènskihin 12 mo{kih veteranskih ekip.

Predsednik tekmovalnega odboraJoè Vidmar iz GZ Ljubljana in vodjatekmovanja Alojzij Kosec iz GZ Vodicesta najuspe{nej{em dru{tvu natekmovanju ~lanov in ~lanic podelila tudiposeben pokal (prispevek firme STAMId. o. o. Ljubljana) – tokrat ga je prejeloPGD @aàr iz GZ Horjul; od mladincevpa so poseben pokal prejeli v dru{tvuZbilje iz GZ Medvode.

Foto: arhiv LG

tekmovanja

17



tekmovanja

Beseda »rally« ali poslovenjeno »reli«morda ravno ni najbolj primerna za to-vrstno tekmovanje, saj ne gre za klasi~nedirke v pravem pomenu besede, ampakbolj za spretnostno vo`njo gasilskih vozilin njihovih posadk. Vozila na celotnitekmovalni progi nikjer ne preseèjohitrosti {estdesetih kilometrov na uro,vendar pa je zadeva z vidika adrenalin-skega doìvetja vseeno dovolj zanimiva,da je vredna ogleda, da o udele`bi nitine govorim. Neuradno smo izvedeli, dabo tekmovanje verjetno v naslednji sezo-ni dobilo novo ime in da bodo nekaterevaje, ki smo jih izvajali do zdaj, spreme-njene ali celo opu{~ene. Zato v tem ~lan-ku nima smisla opisovati poteka leto{njeprireditve, ampak pomisliti, kaj bi bilosmiselno narediti v prihodnje, da botekmovanje {e bolj zanimivo in predvsem– da bo {e bli`je pravemu gasilskemudelu, s katerim se sre~ujemo na interven-cijah.

gasilski rally 2003

Kar se ti~e opremljenosti dru{tev, jejasno, da so slednja razli~no opremljena.Zato je treba orodje in opremo za vajeiskati med tistim delom, ki nam je skupen– ne glede na kategorijo in opremljenostdru{tva. Glavni pogoj za uporabo pa biverjetno morala biti dejanska uporabnostvaje v realni situaciji. Med vajami, ki smojih izvajali do zdaj, bi v tem smislu lahkoizpostavil vajo izvajanja napada iz eneB- in dveh C-cevi iz vozila GVC ali mo-torne brizgalne. Tako znanje je vednouporabno tudi v praksi, hkrati pa sepokaè, kako usklajena je ekipa pri iz-vedbi. Prav tako je koristna vaja iz raz-noterosti, saj je poznavanje vozlov in na-vezava orodja na vrv zelo uporabna teh-nika, ki jo je mo`no uporabiti pri skorajvsaki intervenciji. ê torej povzamemopomen tovrstnih tekmovanj – slednja nesmejo biti tekma zaradi pokalov, pa~ pazaradi obnavljanja in pridobivanja novihznanj, ki jih je mo`no uporabiti tudi vpraksi. Tako po eni strani spoznavamouporabnost opreme, ki nam je na voljo,

po drugi strani pa s tem izbolj{ujemona{o operativno pripravljenost.

Kako torej naprej? V tovrstnem tekmo-vanju bo moral biti {e vedno velik pou-darek na spretnosti voznikov gasilskihvozil, hkrati pa tudi dobra vaja za prisotnoekipo za bolj{e poznavanje opreme inorodja. Rezultati tovrstnih tekmovanjimajo lahko prav zato {e ve~jo teò, sajdober rezultat pomeni tudi kakovostnooperativno pripravljenost. To pa je pomenin golo bistvo tovrstnega po~etja. (L.G.)

Foto: arhiv LG

18



PGD Loka je v soboto, 21. 10. 2003,organiziralo drugo tekmovanje gasilskihdvojic, ki je obsegalo ve~ prakti~nih nalog– tehni{kih elementov, s katerimi se ga-silci sre~ujemo na intervencijah in priopravljanju nalog javne gasilske slu`be.Tekmovanje je potekalo na gasilskempoligonu poleg {portnega parka v Lokipri Meng{u.

Tekmovalca sta po znaku sodnikastarterja za~ela opravljati prvo nalogo. Obstartni ~rti so bile postavljene 4 tla~neC-cevi, C-ro~nik, cevni pritrdilec, vrvicain trojak. Naloga tekmovalcev je bilaspojiti vse 4 tla~ne C-cevi med seboj, naeni strani s C-ro~nikom in na drugi s tro-jakom. Tekmovalca sta se nato opremilaz vrvico ter cevnim pritrdilcem in pri~elaz izvla~enjem C-cevovoda najprej prekvisoke ovire, nato skozi rov do stolpa.Prvi tekmovalec se je nato povzpel polestvi na 6 metrov visok stolp in spustilvrvico, na katero je drugi tekmovalec pra-vilno navezal C-ro~nik s cevjo, ki jo jenato prvi tekmovalec povlekel na stolpin jo s pritrdilcem pravilno pritrdil na les-tev. Naslednja naloga je bil spust s stolpapo re{evalni vrvi s pomo~jo osmice.

Sledila je naloga prenosa nosil s 70-kilo-gramskim bremenom, ki sta jih moralatekmovalca prenesti 30 metrov dale~ naza to ozna~eno mesto.

Element ga{enja, ki je sledil na koncuvaje, je bil po mnenju udeleèncev naj-te`ji del tekmovanja. Tekmovalca stanamre~ morala B-tla~ni vod (3 x 15 m),poln vode pod tlakom 4 barov, zvle~i potravnati povr{ini do ognjenega prostorain s strnjenim curkom vode podreti tar~o,ki je bila oddaljena 10 metrov. S tem statekmovalca zaklju~ila vajo.

V kon~en rezultat se je {tel ~as, v ka-terem sta tekmovalca opravila z zadnjonalogo, za nepravilno opravljeno nalogopa so bile kon~nemu rezultatu dodanekazenske to~ke. Najhitrej{i ~as na leto{-njem tekmovanju (brez napak) je bil 2minuti in 34 sekund.

Tekmovanje, ki se ga je udeleìlo 13gasilskih dvojic iz bli`njih PGD, je pote-kalo v prijateljskem vzdu{ju in ob odli~niorganizaciji, tako da je popolnoma uspe-lo. Zahvala za organizacijo tekmovanjagre predvsem prizadevnim ~lanom PGDLoka.

Ob razglasitvi rezultatov v {portnemparku v Loki je vsak udeleènec tekmo-vanja prejel domiselno priznanje, prve{tiri dvojice pa so bile nagrajene s prak-ti~nimi nagradami, ki so jih prispevaliGlaso, d. o. o., Gasilska oprema, d. o. o.,Gamat, d. o. o. in Trak, d. o. o.

@elja gasilcev PGD Loka je, da bi

II. tekmovanje dvojicoperativnih gasilcev(Loka pri Meng{u)

JoèBrojan

tekmovanje naslednje leto privabilo ve~tekmovalcev, pa tudi gledalcev, ki bodouìvali v znanju, mo~i in pogumu fantovin morda tudi deklet.

Tekmovanje dvojic operativnih gasil-cev iz PGD, ki poteka v oktobru – mesecupoàrne varnosti, pa ni edino gasilskotekmovanje, ki ga organizira PGD Loka.Poleg tega pripravlja tudi ~lansko gasil-sko tekmovanje za Pokal Loke po pravilihCTIF, ki poteka vsako leto zadnjo sobotov juniju. Obe tekmovanji sta namre~ enaizmed oblik preverjanja operativnepripravljenosti ~lanov, prikaza stopnjeobvladovanja gasilskih ve{~in in spret-nosti ter psihofizi~ne kondicije za uspo-sobljenost opravljanja nalog na podro~juza{~ite, re{evanja in pomo~i prebivalstvuv bli`nji in daljni okolici.

Foto: arhiv LG

tekmovanja

19



TEKMOVALE SMO NAREGIJSKEM

TEKMOVANJUNa dan tekmovanja smo se zbrali pred

gasilskim domom. Nato smo se odpraviliv Tacen, kjer je bilo tekmovanje. In za~elose je. Stopile smo do komisije, pripravilebrenta~e in vedra. Po kon~ani vaji smotekle {e {tafeto. Vse smo se potrudile posvojih najbolj{ih mo~eh. Po kon~ani {ta-feti smo se odpeljali v gasilski dom, siodpo~ili in pomalicali. Odpravili smo senazaj v Tacen.

Priborile smo si 4. mesto, vendar smood{le zelo zadovoljne in vesele.

Emilija Samardìja

LIKOVNA RAZSTAVA VTC INTERSPAR VI^

Mladinska komisija je letos e {esti~razpisala likovni nate~aj, tokrat na temo{ola in gasilstvo. Razpis smo poslali navse ljubljanske osnovne {ole in gasilskimdru{tvom v GZL. Odziv s strani {ol je bilpri~akovan. Bila pa sem neprijetno pre-sene~ena zaradi slabega odziva gasil-skih dru{tev. Likovne izdelke so poslalile iz PGD Gameljne, PGD Barje in PGDDravlje. Je bila tema leto{njega nate~ajakriva za tako slab odziv? Ste mentorji podru{tvih smatrali, da se ta tema vas inva{ega dela z mladimi ne ti~e?

Kljub manj{emu {tevilu likovnih del jebil izbor izdelkov za razstavo te`ko in ne-hvale`no delo. Vsako izmed poslanih delbi si namre~ zasluìlo svoj prostor narazstavi, al pa smo prostorsko omejeni.[e te`je je bilo izbrati avtorje nagrajenihdel.

Nagrajeni avtorji so:Na otvoritvi razstave je za kulturni pro-

gram poskrbel Kvartet mandolin, v re-stavraciji TC Interspar pa so poskrbeli zapogostitev.

Anica Birsa

po tekmovalniprogi

Vsa leto{nja tekmovanja so za nami.Nekatere enote so se jih udele ile zaradito~k, ki jih sodelovanje na takem tekmo-vanju prina{a v to~kovnik, druge zaradidruènja, tretje zaradi èlje po tekmo-vanju.

Vsem pa nam je skupna vsaj rahlakriti~nost do posameznih elementovorganizacije tekmovanja. Ni nam bil v{e~urnik nastopov, saj smo na ~lanskemtekmovanju med 9. in 10. uro doìvelipravi naval tekmovalnih enot, zjutraj pasmo nanje morali ~akati. Kriti~ni smo doopreme, ki jo organizator postavi na tek-movalno progo, kriti~ni smo do sodnikov,ki ocenjujejo na{e delo, in na koncu smokriti~ni tudi do zaklju~ne slovesnosti.

ê spregledam vse te kritike, je vsev najlep{em redu, tekmovanje je biloorganizirano in izpeljano. ê pa bi sepoglobil v podrobnosti, bi lahko vsakegaod teh elementov kritike natan~noanaliziral, vendar razen kratke diskusijepo objavi ~lanka ne bi dosegel ni~. To pani moja èlja in tudi ne cilj tekmovalnekomisije. Celotno osebje GZ Ljubljanabi moralo najprej poenotiti filozofijorazmi{ljanja o tovrstnih tekmovanjih. ese drìmo pravil gasilske slu`be inusmeritev 14. kongresa GZ Slovenije, jetekmovanje osrednji del strokovnegausposabljanja in sestavni delprogramskih aktivnosti za razvijanjepsihofizi~nih sposobnosti gasilcev(Revija GASILEC, Gasilska zvezaSlovenije, letnik 57, {t. 7-8). To pa je hkratitudi cilj tovrstnih tekmovanj in ne nekaza gasilce {kodljiva dirka, kot soprepri~ani posamezniki. esar bi se mo-rali zavedati tudi v gasilskih dru{tvih.

Morda je neprimerna ali izpeta vrstatekmovalne discipline, ne pa tekmovanjekot tako, kar se da spremeniti in popes-triti. Da bomo odpravili ta nezadovoljstvain dosegli cilj, ki mu tekmovanje sluì,pa moramo sodelovati vsi.

ê bi bil dlakocepski, bi dodal, damoramo natan~no definirati metode intehniko dela, ki naj nas pripeljejo do ele-nega cilja. Vendar mislim, da bo pove-~anje {tevila izobraènih sodnikovzado{~alo, da v prihodnje izbolj{amodelo na tem podro~ju. e pomislim, danam je v zadnjih desetih letih uspeloizobraziti vsega 10 sodnikov, bo to pravgotovo prva velika preizku{nja za vse,ki delamo na tem podro~ju. Morda boè samo pozitivnej{a paradigmapripeljala do bolj{ega odziva.

Gregor Cedilnik

SON^KOV DAN NA O[DRAVLJE

V soboto, 20. 9. 2003, smo pred O[Dravlje imeli Son~kov dan. Nastopili soPlesna {ola Bolero, godba, {olska plesnaskupina in mladi gasilci iz PGD Dravlje.

Pionirji smo prikazali vajo z brenta~o,mladinci pa del mladinske vaje – polnje-nje tar~e z vodo. Obiskovalci so lahko po-skusili obe vaji. Raj{i so delali mladinskovajo.

Organizirana sta bila dvig z balonomin sre~elov. Vse sre~ke so bile polne.

Delali smo vitraè, lampijone, obliko-vali iz gline, z naravnimi materiali in po-slikavali obraze.

Son~kov dan je bil prijeten, upam, dabo {e kdaj.

Ana Florjan~i~

mlade strani

20



mlade strani

Leto{nje sre~anje dru{tev Mladi gasilecje bilo 26. in 27. septembra v [martnem vTuhinju. Organizirali so ga Gasilska zvezaSlovenije, Gasilska zveza Kamnik inOsnovna {ola [martno v Tuhinju.

Samo sre~anje je potekalo po e ustaljenipraksi. Prvi dan je bilo, po sprejemuudeleèncev, odprtje sre~anja s kulturnimprogramom v O[ [martno v Tuhinju. Sre~anjeso pozdravili ~lani ~astnega odbora sre~anja,in sicer Ernest EÖRY – predsednik Gasilskezveze Slovenije, Anton SMOLNIKAR – upanOb~ine Kamnik in ~lani pripravljalnega odborasre~anja Janez KUNC – predsednik odborain predsednik GZ Kamnik, Joìca HRIBAR –ravnateljica O[ [martno v Tuhinju, IvankaHo~evar ISTENI~ – predsednica Mladinskegasveta GZS in drugi.

Po odprtju so bile na vrsti ustvarjalnedelavnice tako za u~ence kot mentorje.Delavnic za u~ence je bilo ve~ vrst: glas-beno-plesna, likovna, preventivno-razisko-valna, novinarska in prometna. Za mentorjepa so organizirali naslednje delavnice:preventivno, glasbeno in varstvo okolja. Pro-gram delavnic je bil pester in zanimiv. Vodjedelavnic so se potrudili, da ni bilo nikomurdolg~as.

Po delavnicah je bilo na vrsti kosilo, ki gaje ve~ina e te`ko ~akala. Po kosilu pa smosi ogledali krajevne znamenitosti. Z avtobusismo se odpeljali v Kamnik, kjer smo siogledali del mesta, Stari grad in tudi prostoreGasilskega dru{tva Kamnik. Sam ogled je

Ker je oktober mesec po-àrne varnosti, so se na{i men-torji odlo~ili, da poleg drugihaktivnosti za mlade iz na{egagasilskega dru{tva organizirajotudi strokovno ekskurzijo. V~etrtek, 30. 10. 2003, ob 16. uri,se nas je v gasilskem domuzbralo 18 pionirjev in mladincev,ki smo se odpeljali v Gasilskobrigado Ljubljana. Tam nas jesprejel eden od njihovihgasilcev in za~eli smo z ogle-dom.

Najprej nam je povedal, ko-liko gasilcev je pri njih zapo-slenih in v koliko izmenah de-lajo. Nato nas je odpeljal vprostor, kjer sprejemajo klice obintervencijah. Tam so nampokazali ve~ zanimivosti, meddrugim tudi napravo, ki avto-matsko javi poàr na dolo~e-nem objektu.

Nato smo se odpravili v ga-raè. Videli smo ve~ vrst gasil-skih vozil, med drugim vozila zare{evanje ob nesre~ah z ne-varnimi snovmi, vozila zatehni~no re{evanje, ~olne (ki jihuporabljajo ob poplavah in zare{evaje na vodi) in vozila zare{evanje z vi{in. Vodi~ nam jerazkazal tudi nekaj opreme vavtomobilih in njeno delovanje.

Po ogledu novej{ih vozil smose odpravili v drugo stavbo, kjerhranijo dva lepo ohranjenagasilska avtomobila iz prvepolovice prej{njega stoletja.

Ko smo se vrnili v garaè, vkaterih so intervencijska vozila,smo prosili, ~e se lahko spusti-mo po drogovih, ki vodijo izprvega nadstropja v garaò. Taspust je bil za vse zelo zanimiv,saj to vidimo druga~e le v filmih.

Tako je minila pribli no ena ura,ko smo z obiskom zaklju~ili.Zahvalili smo se gasilcu, ki nas jevodil, in se odpeljali proti domu.

Meni se je ta ekskurzija zde-la zelo zanimiva, zato si èlimve~ tak{nih ogledov.

Nejc Ho~evar,PGD Vi`marje-Brod

bil zanimiv, saj so nam vodi~i kraj lepopredstavili.

Ko smo se vrnili k O[ [martno v Tuhi-nju, so po doma~e u~ence pri{li star{i, kiso mlade udeleènce sre~anja odpeljali nasvoje domove. Zve~er pa je bilo v TermahSnovik sre~anje mentorjev, pedagogov indrugih gostov. Ve~er je bil zabaven insre~anje se je zavleklo pozno v no~.

Drugi dan pa je bilo è zjutraj, ko sogostitelji na{e u~ence pripeljali nazaj, ~utitinekaj napetosti in iv~nosti med tekmovalciin mentorji. Zdaj pa je {lo zares!

Organizatorji so povedali vrstni redtekmovanja in ekipe so odhitele vsaka nasvoj konec.

Tekmovanje je bilo razdeljeno na teoreti~nidel, ki je obsegal testiranja (splo{ni inpreventivni test, prva pomo~) in prakti~ni del(vaja z vedrovko, metanje vrvi v krog, vezanjevozlov, prva pomo~ in sestavljanka).

Po kon~anem tekmovalnem delu je bil {eslovesen zaklju~ek z razglasitvijo rezultatov.Med mlaj{imi ekipami je zmagala ekipaSEÔVLJE 2, med starej{imi vnovi~ ekipaiz Se~ovelj, a tokrat ekipa SEÔVLJE 1. Nasre~anju je sodelovalo 15 mlaj{ih in 15starej{ih ekip. Po slovesnem zaklju~ku jebilo v {oli {e kosilo, po kosilu pa so se ekipeodpravile proti domu.

Organizacija tekmovanja je bila dobra,saj je vse potekalo po dolo~enem urniku.U~enci in mentorji niso imeli pripomb in sobili s sre~anjem zadovoljni.

23. sre~anje dru{tevmladi gasilec

Matja` OmahenFoto: arhiv LG

ObiskGasilskebrigadeLjubljana

21



mlade strani

NO^ AROVNIC VGASILSKEM DOMU

KOZARJE^lanice @enskega motoristi~nega

dru{tva Furije za otroke tradicionalnopriredimo No~ ~arovnic, tokrat v Gasil-skem domu Kozarje. Na leto{nji prireditvi(30.okrobra) se je zbralo okroglo {teviloudeleèncev - 60 otrok. Plesna skupinaDru{tva Son~ek Ljubljana (~lani Zvezedru{tev za cerebralno paralizo Slovenije)nam je pripravila zanimivo predstavo natemo ~arovnic. Skupaj smo risali, izrezo-vali bu~e, plesali, kot se za ~arovnike in~arovnice spodobi in tekmovali. Furijesmo ~arale in pri~arale nagrade za vseudeleènce tekmovanj, kdor pa je hotelpogledati v prihodnost, je od{el v skri-vali{~e k ~arovnici, ki je prerokovala izkart in ~arobne krogle. Kljub temu, da sobili otroci razli~nih starosti, saj je bila naj-mlaj{a udeleènka stara komaj desetmescev in najstarej{i udeleènec trinajstlet, smo skupaj v gasilskem domu Kozar-je preìveli ~arobne urice. V imenu vsehFurij se zahvaljujem vsem mladim nade-budneèm za udele`bo, gasilcem Gasil-skega dru{tva Kozarje pa za vso pomo~pri na{i No~i ~arovnic.

Romana Gregorka

Mrzlega nedeljskega dne smo se zgasilci odpravili na dràvno gasilskoorientacijsko tekmovanje v Velenje. Kosmo prispeli, smo se è za~eli pritoè-vati, da bi raje od{li domov. A vendarlesmo potrpeli, po~akali na navodila, popili~aj in se pogovarjali o zmagi. Na za~etkusmo se malo izgubljali, a smo kmalu ven-darle na{li prvo postajo, nato drugo, tretjoin ~etrto s pomo~jo va{~anov teh malihgoratih vasic. Ko smo se prikobacale do

PREDAVANJE O PRVI POMOÎ

KOPANJE NA BAZENUKODELJEVO

Dne 11. 7. 2003 smo se odpravili nabazen Kodeljevo. Zbor mladincev je bilob 9. uri pred gasilskim domom na~rnu~ah. Tam smo vzeli nekaj pija~e inse z gasilskim avtomobilom odpravili nabazen. Tja smo pri{li ob 9:30. Na ko-pali{~u, kjer smo se nakopali in navozilipo toboganih, smo ostali do 14. ure.Doma nas je ~akalo kosilo in po kosilusmo se raz{li polni vtisov tega dne. Karte,ki smo jih dobili od GZ Ljubljana, so nampopestrile letos zelo vro~e poletje.Upamo, da bo kart v prihodnje se ve~.

Prisotni: @iga Crnkovi~, Bla` in Toma`Rozinec, Luka @mauc, Mario Kraljevi~.

Mentor: Bla` Kova~

zadnjega postajali{~a, smo od{le protina{emu mentorju, ki je bil zelo nestrpenin se je ves ~as nekaj pritoèval. ez ne-kaj minut so razglasili rezultate in sevedasmo bile dobro uvr{~ene. Iz Velenja smose odpravili proti domu z nasmehom naobrazu … Ko pa smo se pripeljali skorajdo doma, nas je smeh minil, saj smo za-gledali na{o {olo.

Anita Mulahmetovi~,PGD Staneì~e – Dvor

V ponedeljek, 26. 5., smo imeli v prostorihPGD Dravlje predavanje prve pomo~i.Predavala nam je vi{ja medicinska sestraMica Zupan (VMS na maksilofacialnikirurgiji). Predavanje se je za~elo ob 18. uriin se kon~alo ob 20. Potekalo je vspro{~enem vzdu{ju. Ker nismo imeli lutke,smo dolo~ene poloàje, gibe in prijemepokazali kar na na{ih gasilcih. Pogovarjalioziroma poslu{ali smo o krvavitvah, zlomih

– imobilizaciji, {oku, povijanju s prvimpovojem, ugrizih (ka~, pajkov ...), strelnihpo{kodbah, opeklinah in kako postopati nakraju nesre~e. Med seboj smo se povijali,prikazovali prijeme. Ti dve uri sta minili, kotbi mignil. Upamo, da smo si ~im ve~zapomnili in da bomo to ~im manjkrat zaresuporabljali. Ko pa bomo teorijo pozabili,bomo spet eno predavanje priredili.

Tina Perme, PGD Dravlje

POT V VELENJE

22



lepa slika lepo mesto najde

Sre~no!

Mitja Rudelin

Ur{ka Bernik

Mitja Gregori~in

Mojca Boì~

Obema paroma prisr~ne ~estitke ob poroki.Uredni{tvo Ljubljanskega gasilca

23



reportaà

Na parkirnem prostoru celjskegasejma je Milan Dubravac z ekipo pri-pravil nekaj prakti~nih demonstracijgorenja in spremljajo~ih pojavov, ki pre-ìjo tudi na gasilce med intervencijo.

backdraft- povratni ogenj

Efekt povratnega ognja so predstaviliv zabojniku z vrati. V notranjosti sozakurili lesene odpadke. Ko so se dobrorazgoreli, so zaprli vrata zabojnika.Notranjost je bila mo~no segreta, ostaloje {e veliko gorljivih produktov, kisik se

sejem bil je ìv Vinko Tomc

je postopno porabil in v prostoru je nastalpodtlak. Po odprtju vrat podtlak v zabojnikpotegne zunanji zrak in s tem potrebenkisik za gorenje. Zaradi visoke tempera-ture in velike vsebnosti gorljivih plinov seti v trenutku v`gejo in povzro~ijoeksplozijo. Po odprtju vrat se je iz za-bojnika za~el najprej valiti gost dim (nasliki), temu pa je sledil vzbuh plamena,ki pa ga kljub ve~ ponovitvam nisemuspel slikati. Vse se zgodi v nekajsekundah.

eksplozijamale plinske jeklenkeMalo plinsko jeklenko, ki jo v gospo-

dinjstvu najve~krat uporabljamo za maj-

hne kuhalnike za taborjenje ali plinskelu~i, so zaprli v jekleno kletko. Vse sku-paj so segrevali s plinskim gorilcem dokriti~ne temperature, ki ji je sledila eks-plozija jeklenke. Tudi tu s fotografskimaparatom nisem ujel ognja, ostal je le {edim.

ma{~obna eksplozijaV posodi so s plinskim gorilcem se-

grevali liter jedilnega olja do temperature,ki je povzro~ila vìg olja. Gasilec je vgore~e olje zlil le pol litra vode, kar jepovzro~ilo mo~no ma{~obno eksplozijo.Ta efekt bi si morale na{e kuharice inkuharji ve~krat letno ogledati, pa bi mordazgorela kak{na kuhinja manj.

prekmurski bogra~To pa ni bila demonstracija ali preiz-

kus, to je bila prava kuharska mojstro-vina, ki jo je skuhala gospa Barbara[erbec – [erbi na sejemskem prostorupodjetja Svit in IVL. Priprava in kuhanjesta trajala kar nekaj ur in ne le nekaj se-kund kot zgornji efekti. Tudi odli~en okusnam je {e dolgo ostal v spominu.

Foto: arhiv LG, Vinko Tomc

24



internet

Tokrat smo se odlo~ili za oceno spletnestrani PGD Zadobrova – Sneberje – NovoPolje. Temno modra barva, ki nas pri~akaob vstopu, je sicer lepo skladna z navi-gacijsko vrstico, vendar pa le toliko ~asa,dokler je ne uporabite. Ko se to zgodi, sled-nja postane svetlo ali skoraj turkizno mo-dra, kar pa barvno ni najbolj posre~enare{itev. Sam celostni izgled strani tudi zvidika informativnosti deluje preve~ {par-tansko, skorajda pomanjkljivo. Vendar paje spletna stran PGD Zadobrova – Sne-berje – Novo Polje prav tu najmo~nej{a.Preglednost, informativnost in jasno posre-dovanje podatkov sta vedno dobrodo{li.Takoj najdemo splo{ne podatke (naslov,telefonska {tevilka) in navigacijsko kazalo.Poleg bi lahko bil {e podatek, kdaj je bilastran zadnji~ obnovljena. Glede na videnopa bi morda celo lahko sklepali, da bi si stem administrator lahko naredil medvedjouslugo. Pri povezavah na ve~ja prese-ne~enja ne moremo naleteti: pod splo{nonajdemo informacije, kot so organiziranostoperativne enote, kako poteka delo v deùr-stvih in podobno, pod obmo~jem delova-nja, ki je ponazorjeno z zemljevidom, lahkovidimo, kaj vse spada pod njihov poàrniokoli{. Edini pravi preseèk je lepo po-nazorjena usposobljenost operativneenote. Hitro lahko vidimo, katere te~aje jeopravil posamezen ~lan in kak{no funkcijoopravlja v dru{tvu. Do bolj ali manj vsak-danjih informacij pridemo tudi s klikom navozila ali opremo, kjer se lahko pou~imoo voznem parku s pripadajo~o posadko (potipizaciji) in podatkih, kakr{en je na primerkoli~ina vode in namen vozila. Intervencije

www.pgd-zadobrova.si

so kronolo{ko na{tete in opisane zgolj zbesedo ali dvema. Poleg je {e koledar, nakaterem so ozna~eni datumi deùrstev, kijih opravlja posamezen oddelek v opera-tivni enoti.

Posplo{eno – spletna stran deluje vuporabni{kem smislu dobro. Vendar paizgled takoj daje slutiti, da je njen roktrajanja (skoraj) potekel in da je krvavopotrebna prenove. In ko se je bodo lotili,bodo morali pomisliti tudi na mladino,zgodovino in seznam kontaktnih oseb, kije vedno dobrodo{el. Tudi »fasada« stranibo morala dobiti novo podobo, ki boprivla~nej{a in tudi na prvi pogled bolj »ga-silska«. Operativne vrstice e dolgo ~asaniso ve~ v modi »zgoraj levo, napisano v

Koristne povezave:

www.gasilskazveza-dolomiti.si –spletna stran gasilske zveze Dolomiti

www.gasilskabrigadaljubljana.si– spletna stran JZ GB Ljubljana

www.zdruzenje-zspg.si – Zdruènjepoklicnih gasilcev Slovenije

Kriterij:0 -10 to~k: stran je potrebno ~im hitrejeprenoviti10 -15 to~k: stran sluì svojemunamenu, vendar ima veliko pomanj-kljivosti15 - 25 to~k: zanimiva stran z nekaterimipomanjkljivostmi25 - 30 to~k: stran vredna ogleda30 - 34 to~k: obvezno doma~e branje.

Kon~no {tevilo to~k: 16

Wordu«. Zagotovo ne more {koditi tudiopcija povezave, ki uporabnika hitro po{ljena sorodne destinacije. Stran {e najboljspominja na prazno delavno uniformo, brezdu{e in brez vseh oznak, ki bi kazale naìvljenje. Zanesljivo pa bo v{e~ najbolj za-grizenim operativcem, ki zagovarjajo stro-go uporabni vidik in ni~ drugega.

25



internet

1. UvodNamen ~lanka je predstaviti internet

predvsem tistim bralcem, ki nimajora~unalni{kega znanja ali pa je to na ni`jiravni. Zaradi vse ve~je pomembnostiteme smo se odlo~ili za osnovni opis in-terneta ter mo`nosti in postopkov nje-gove uporabe.

2. Splo{no o Internetu2.1 Kaj je InternetInternet je medsebojna povezava ne-

znano ogromnega {tevila ra~unalnikov –stre`nikov. Vsak stre`nik ima veliko pro-stora za namestitev razli~nih podatkov.Posamezni stre`niki so izrazito komerci-alno naravnani, tako da lastniki prazen pro-stor oddajajo v zakup razli~nim interesen-tom. Za dostop do teh stre`nikov se najpo-gosteje uporabljajo telefonske povezave inpriklju~ki kabelske televizije, moèn pa jetudi dostop prek posebnih vodov.

Podatki so razvr{~eni v tako imeno-vane internetne strani. Vsaka internetnastran ima svoj naslov, po katerem jerazpoznavna in jo je mogo~e odpreti zustreznim brskalnikom.

Uporaba interneta odpira mo`nostuporabe elektronske po{te. Elektronskosporo~ilo oblikujemo z v ta namen izde-lanimi programi, ~e imate seveda aktivenpo{tni predal in po{tni ra~un (njegovooblikovanje bomo obdelali pozneje). Po-{iljanje elektronskih sporo~il je zelo pri-meren in vedno bolj uporabljan na~in.Tako lahko v nekaj minutah sliko, kratekfilm, (tipkane) informacije po{ljemo nadrug konec Slovenije, Evrope ali pa sveta.

2.2 Dostopanje uporabnikaInternet lahko uporablja vsak, ki ima

veljavne dostopne kode in primernoopremo. Dostopne kode podelijo inter-netni ponudniki, ki jih je v Sloveniji vsaj25. Praviloma se za posedovanje kod pla-~uje mese~na naro~nina, podobno kotnaro~nina za telefon ali priklopna mo~ zaelektri~no energijo, ponekod pa se pla-~uje {e ~as aktivnosti povezave (npr. kotdejanska poraba elektri~ne energije).

Vsaj en ponudnik v Sloveniji pa ponujastoritve brezpla~no.

Pod minimalno opremo, ki je potrebnaza dostopanje do interneta, se {tejetaprimeren ra~unalnik s potrebno program-sko opremo in telefonska linija.

2.3 Kaj pri~akovati od internetaVsak stre`nik ima veliko prostora za

namestitev podatkov. Komercialno na-ravnani lastniki stre`nikov ta prostor od-dajajo v najem zainteresiranim strankam,ki nato predstavljajo podjetja, prodajajoter oddajajo storitve in izdelke ipd. Takolahko na internetu najdemo nepredstav-ljivo koli~ino razli~nih podatkov. Internetlahko primerjamo z elektronsko knji`nico.S primernim iskalnikom informacije raz-vrstimo podobno, kot so zloène knjigena policah. Z dodatnim filtriranjem izlu{-~imo elene informacije.

Na internetu se pojavljajo splo{no do-stopne informacije, ki so najve~krat ko-mercialnega pomena, po drugi strani paso na internetu tudi pla~ljive strani. Pred-vsem so to avtorsko za{~itene strani kotnpr. neposredni internetni prenos {portnetekme, tipi~en primer pa so strani z ero-ti~no vsebino in temu sorodnimi temami.Za vstop do takih strani so potrebna do-datna uporabni{ka imena in gesla, ki jihza ustrezno pla~ilo lahko dobite pri po-nudniku. Pla~ate lahko z najbolj uporab-ljanimi pla~ilnimi karticami. Pri pla~e-vanju je treba vnesti precej osebnih po-datkov, ki so lahko v rokah nepoobla{~e-ne osebe nadvse neprijetni … Nemalo-krat prihaja do razli~nih goljufij in zlorab,zneski pa niso majhni.

Vse ve~ je strani organizacij (zaseb-nih, vladnih, …), kjer lahko kar od domaopravimo marsikatero storitev. Prav takoso e uveljavljeni elektronsko ban~ni{tvo,internetne trgovine ipd. Tako poslovanjeje mnogo varnej{e in zanesljivej{e kotkupovanje dostopnih parametrov zapla~ljive internetne strani.

2.4 Dostop do InternetaZa dostop do interneta morate imeti

ra~unalnik v delovnem stanju. Njegova

sodobnost oz. zastarelost je relativna.Za osnovno brskanje je dovolj e precejzastarel ra~unalnik, vendar bo upo-rabnik nemalokrat naletel na teàve priprikazih strani. Veliko lastnikov (imet-nikov) strani nenehno posodablja struk-turo, pri ~emer uporabljajo vedno sodob-nej{o programsko opremo. Zato morajotudi uporabniki vsaj delno stopati koraks ~asom … Poleg ra~unalnika morauporabnik zagotoviti linijo za vklop. Naj-ve~krat uporabljena je telefonska linija(navadna, ISDN, raz{iritev na ADSL),lahko pa dostopate tudi prek televi-zijskega kabla (~e ponudnik zagotavljato storitev) in prek GSM-aparatov. Vvsakem primeru mora ra~unalnik vse-bovati opremo za enega od teh na~inovdostopanja.

Ko zagotovimo strojno opremo, mo-ramo zagotoviti tudi programsko opre-mo. Izbrati si moramo program za br-skanje po internetu. Najbolj znani brs-kalniki so Internet Explorer, Mozilla,Opera, Netscape Navigator, Multiweb,Simpleweb, Telweb, Lynx in {e kak{enbi se na{el, seveda pa so najpogostejeuporabljani prvi {tirje.

Ko imamo vse to, pa je treba imeti {edostopne kode za prijavo v omre`je. Zapridobitev dostopnih kod je treba izbratienega izmed mnogih ponudnikov. Posklenitvi razmerja je treba za ponudbomese~no pla~evati naro~nino in stro{keaktivne povezave. Obenem pa se obra-~unavajo tudi telefonski impulzi, ~e do-stopate prek telefonske linije. e izbe-rete povezavo prek televizijskega kabla,je postopek podoben, le da se aktivnostipovezave ne pla~uje.

V Slovenij i deluje ponudnikinternetnih storitev, ki dodelitve vstopnihparametrov ne zara~unava. Sistem Volja(www.volja.net) je sicer prav takokomercialno naravnan, vendar je nje-govo financiranje usmerjeno v rekla-miranje ter v pla~ilo ponudnika tele-fonske linije na koli~ino dohodnih klicevdo stre`nika. Poleg vsega pa so {eimpulzi za okoli polovico cenej{i odtelefoniranja.

kako do interneta (I. del) Uro{ Tacar

Za prave gasilce!

26



slim, da je njegovo mesto tudi na pro~eljihgasilskih domov in vitrinah. Ko pa se od-lo~imo, da bi bil upodobljen na praporupa vedimo, da vseeno ne predstavlja na-{ega osnovnega poslanstva – ga{enja inre{evanja. Kod zanimivost naj omenim,da je zavetnik nevarnih poklicev kot sobrodarji , rudarji in tudi gasilci , sv. Bar-bara. Zanjo vemo, da je bila zaprta v stol-pu , kjer je bila prepu{~ena sama sebi vtemnem prostoru. Prav zanimiva primer-java z gasilskim poslanstvom. Tako njenopodobo sre~amo na praporih gasilskihenot v zahodnih dràvah.

priprava osnutkaPodoba gasilcev v akciji in mogo~e

{e osnovne zna~ilnosti za prepoznavokraja , nam dajejo neizmerne mo`nostiza lepo podobo prapora. V svojem okoljupoi{~imo nekoga, ki se ukvarja z obliko-vanjem ali mogo~e grafika, risarja in po-dobno. Pomembno je , da nam nekdo os-novni motiv (lahko je fotografija ali grafi-ka iz ra~unalnika) nari{e v stilizirani skici,ki bo uporabna pri izdelavi posebne {ab-lone za vezenje. Pomembno je tudi , dana skici ozna~imo in dolo~imo osnovnebarve vezenih povr{in.

Ko ima odbor za pripravo prapora pri-pravljen osnutek se naj napoti k izdelo-valcu. Tam bodo skupaj dorekli kon~nopodobo in isto~asno dobili koristne na-potke od ljudi, ki se vsakodnevno ukvar-jajo z to dejavnostjo. Predvsem je po-membno, da ne hitimo, saj bo kon~ni iz-delek v ponos dru{tvu. Prapora ne izdelu-

Motiv sv.Florjananarisan na platno.Lahko nam slu•i kotosnova za nadaljnjograficno pripravo motivaza vezenje.

Naj takoj v za~etku omenim, da bi stem prispevkom èlel pomagati tistimljudem v gasilskih dru{tvih, ki dobijo zanalogo »projekt« izdelave prapora. Ko sev dru{tvu odlo~imo, da gremo v izdelavonovega pionirskega ali ~lanskega pra-pora najprej izberemo dva do tri ljudi, kibodo pripravili osnutek prapora. Tu mislimpredvsem na tisto stran prapora na kate-rem bo izvezen poljubni motiv. Glede pr-ve strani prapora na katerem je predpi-san gasilski znak si pri tem ne belimoglave saj so izdelovalci praporjev dobroseznanjeni z gasilskimi predpisi. Takopripravimo dva ali tri osnutke in z njimiseznanimo upravni odbor ali celo ~lan-stvo. Izberimo tisti osnutek, ki se bo zdelve~ini najbolj primeren. In kaj je najboljprimerno izvesti na drugo stran prapora?

pomen praporaOsnovno vodilo naj nam bo sam po-

men prapora v gasilstvo. Prapor ali za-stava pomeni namre~ prepoznavni znakneke zdru`be, enote ali dru{tva. Takoimajo na praporu razli~na dru{tva sim-bole, ki ~im bolj ponazarjajo njihovo de-javnost ali zna~ilnost te dejavnosti. Predkratkim sem videl prapor neke gasilskezveze, ki je v okroglem znaku ponazarjalpovezovanje dru{tev in njihove osnovnedejavnosti na podro~ju gasilstva. Obliko-valec je zelo lepo in z preprostimi pote-zami ponazoril ga{enje in razli~no re{e-

kako do novega prapora?Oskar Neuwirt

vanje. Bogato izvezeni vogali so lepo zao-kroìli podobo prapora. Nekatera dru{tvase odlo~ijo kar za grb kraja ali ob~ine. Toje sicer enostavno toda manj primerno.V zadnjem obdobju se zelo pogosto znaj-de na praporu podoba sv. Florjana. Kotzavetnik pred poàri je ta priljubljen ljud-ski svetnik è od davno upodobljen vfreskah in kipih. Le te lahko sre~amo vkapelicah in cerkvah. Ponavadi je bilakapelica z njegovo podobo kar na sredivasi, tako da je bil sv. Florjan nekak{envaruh pred nastankom poàra. Lahko bimu rekli, da je imel preventivno vlogo. Mi-

Podoba sv. Florjana jenastala okrog leta 1930.Zna~ilna je zlata, t. i.kovinska nit. Lik jeizvezen ro~no. Ve~jepovr{ine niso izvezene,ampak so iz svile, karimenujemo postopekaplikacije.

Motiv gasilca,ko je bilzna~ilen zaobdobje podrugi svetovnivojni. Na njemvidimo lepoizvezenevogale, ki se~udovitobarvnoujemajo zlikom gasilcav akciji.

Podoba gasilca v akciji z znacilno delovno uniformo povojnih let.

Foto: Oskar Neuwirt

na{e strani

27



jemo za kratko obdobje ampak za ve~generacij gasilcev. Zato je toliko bolj po-membno, da pridemo k vezilstvo z jas-nimi stali{~i, saj je korektura med postop-kom izdelave skoraj nemogo~a. e smopri izbiri motiva {e zmeraj negotovi po-glejmo po sosednih dru{tvih, oziroma poè izdelanih praporih. Nekatera dru{tvaimajo prave mojstrovine in morda se namporodi dobra zamisel. Da bi pa kar preri-sali motiv, nam niti na misel ne sme priti.

trakovi[e nekaj o spominskih trakovih za

prapor. Pravila dolo~ajo mere in barvetraku z slovensko zastavo, medtem koso rde~i trakovi z napisi darovalcev- bot-rov prepu{~eni naro~niku. Trak naj osta-ne v predpisani izmeri. Z veziljo pa sedogovorimo za obliko in velikost ~rk. Vzadnjem ~asu pa se pojavlja novost. Toso skupinski trakovi. Tam kjer je daroval-cev za trak veliko se odlo~imo za ve~imen na enem traku. Mogo~e bodo neko-liko {ir{i a ob lepo izbranih ~rkah pravzanimivi. Darovalcu-sponzorju za trak pane pozabimo povedati , da bo njihovo imeizvezeno na skupinskem traku. Kaj radose zgodi, da na slovesnosti darovalec i{-~e svoj trak in razo~aranje je neizogibno.

Glede droga za no{enje prapora inèblji~kih ne velja izgubljati besed, sajizdelovalci poznajo normative. Ne bo paodve~, ~e jih nanje opozorimo.

uporaba in shranjevanjeSpo{tljiv odnos do dru{tvenega pra-

pora moramo gojiti vsi in ne le prapor-{~ak. Temu primerno ga tudi uporabljamoob raznih prilo`nostih. Takoj ko ga ne po-trebujemo ve~ ga shranimo na primernomesto. e smo z praporom nekje na go-stovanju ga po prireditvi vrnimo v za{~itni

tulec- prevleko in shra-nimo v kak prostor alivozilo. Nikoli ga ne pri-slonimo v kak kot, kajtihitro se nam lahko pri-peti, da se vrnemo do-mov z »odtisom« kra-njske klobase na pra-poru. ê predvideva-mo padavine imejmopripravljeno za{~itnofolijo. Prapora namre~ne smemo likat takopogosto kot kak{nosrajco.

V gasilskem domuga imejmo v posebnivitrini obe{enega nav-pi~no v celi velikosti.Vitrina z praporom pabo isto~asno okras vprostoru, ki ga bomolahko z ponosom pokazali obiskovalcem.Tako bomo prapor varovali pred prahomin po{kodbami. Madeè in po{kodbe jenamre~ zelo te`ko sanirati saj gre zaob~utljive tkanine.

pomembnoPri pripravi odra, oziroma prostora za

kak{no gasilsko slovesnosti ponavadi nemanjka tudi prapor. Opaàmo pa lahko,da v ve~ini primerov visi prapor obrnjentako, da je viden gasilski znak in napisdru{tva. Napaka , saj ta stran prapora jeenaka na vseh gasilskih praporih v Slo-veniji (razen imana dru{tva) Gasilskiznak je e ponavadi v sami dekoraciji od-ra ali prostora. Napis dru{tva pa je manjpomemben (v tem primeru uporabe), sajvendar doma~ini vedo v katerem dru{tvoso, gostje pa tudi vedo, naprimer, da sopri{li v PGD »[pricovce«

Za bo`jo voljo, obrnimo prapor tako,

da bo viden na{ poljubni motiv, ki je samona{ in je unikat. Pokaìmo obiskovalcem,da smo se potrudili in dali izdelat lep,primeren in kakovostno izdelan motiv. Tostorimo z ~lanskim in mladinskim prapor-jem, ~e imamo oba.

koliko nas bo staloSamo v orientacijo {e nekaj okvirnih

cen pri naro~anju prapora.- Za izdelavo prapora boste vezilji

od{teli med 530 do 780 euri , pa~ odvisnood motiva in bogatosti izvezenih vogalov

- Trak za prapor vas bo stal nekje med30 do 45 euri

- Drog- nosilec prapora vas bo stalmed 220 do 260 euri

- @eblji~ek stane okrog 4 do 5 eurovê malo se{tejemo , hitro ugotovimo,

da z dobro zastavljeno akcijo zbiranjabotrov in sponzorjev, zasluèk ne smeizostati. Tako je tarnanje vodilnih v dru-{tvo, da je izdelava prapora stro{ek, ninikoli upravi~ena.

zaklju~ekKot vidite je »projekt« novi prapor kar

zahtevna , zapletena in odgovorna nalo-ga. Lotimo se je premi{ljeno in pravo~as-no. Ravno v ~asovni stiski naredimo naj-ve~ napak. Izberimo prave ljudi , da bouspeh zagotovljen. Za finan~ni uspeh panaj skrbi kak drug odbor. Pa ne pozabimona protokol ob razvitju prapora. Odgo-vorni naj preu~ijo predpise in pravila sajjih zato tudi imamo.

In {e misel za konec. Ponosno nosimodru{tveni gasilski prapor, saj je to na{azastava in izkaznica. Na njej naj bodosimboli in motivi, ki naj predstavljajo na{ohumano poslanstvo.

Praporgasilskemladine jenekolikomanj{i od~lanskega .Poljubenmotiv na njemnaj bo tak{en,da ga bodonara{~ajniki zveseljemnosili inpokazalijavnosti.

Naj ne mine gasilska sve~anost brez prapora ! Na fotografiji je v ozadju novastavba, desno park, levo del vozila ter sve~ano oble~eni gasilci, ampak pogledse najprej ustavi na gasilskih praporjih.

na{e strani

28



V Trzinu smo 24. in 25. oktobra, obsveè pe~enem kostanju in vro~em~aju, organizirali dneve odprtih vrat, nakaterih smo za ob~ane pripravilivzgojno-izobraèvalni program znaslovom Varnost v gospodinjstvu.

V ta namen smo pokazali atraktivnein predvsem zelo pou~ne prikazeplinske in ma{~obne eksplozije terrazvoja notranjega poàra s povratnimognjem in poàrnim preskokom(backdraft in flashover). Za programsmo se odlo~ili na podlagi nesre~ izpreteklosti tako doma kot v tujini, vkaterih smo videli katastrofalneposledice poàrov in eksplozij vgospodinjstvu in industriji.Predstavitve so bile pou~ne tudi zagasilce, ki so lahko v ìvo videli tisto,kar so se u~ili na strokovnih seminarjihin te~ajih.

Poleg vodilnih tem si je bilovseskozi mo`no ogledati orodi{~e inopremo. lani so pripravili tudi prikazpoteka intervencije, vse od klica naregijski center do prihoda na krajnesre~e. Ob tem so ob~ani lahko videlipravilni vstop v gore~ prostor tersamore{evanje z vi{ine z vrvnotehniko.

Na na{e presene~enje je bil odzivob~anov, kljub mrazu in snegu, ve~ji,kot smo pri~akovali. Zadovoljni smo bilipredvsem s postavljenimi vpra{anji obogledu orodi{~a in opreme, kar jepomenilo, da se ob~ani zanimajo zana{o dejavnost, potek alarmiranja,intervencij in izobraèvanja. Ob~ani sobili najbolj navdu{eni nad prikazomma{~obne eksplozije, saj si niso moglipredstavljati kaj pomeni malenkostvode na razbeljenem olju. Svojevrstenodziv je doìvel tudi prikaz razvojanotranjega poàra in nevarnosti, ki obga{enju preìjo na gasilce.

Cilj dnevov odprtih vrat je bilseznaniti ob~ane, kako pravilnoukrepati ob za~etnih poàrih, ki selahko pojavijo v gospodinjstvu zaradinepazljivosti ali raztresenosti obvsakdanjih opravilih. Ob tem naj se {eenkrat zahvalim kolegoma MilanuDubravcu in Janezu Ho~evarju, ki staomogo~ila predstavitve in pomagalaz nasveti ob izvedbi programa.

Andrej Nemec

Dneviodprtih vratv PGD Trzin

V sredo, 24. 9. 2003, je predsedstvoGZL organiziralo izlet za veterane v Prek-murje. Program izleta je bil naslednji: od-hod avtobusov s Kongresnega trga vLjubljani do Murske Sobote, ogled GDMurska Sobota, ki je osrednje dru{tvo spoklicnim jedrom, nato ogled muzeja vMurski Soboti, ogled posebnosti Ple~ni-kove cerkve v Bugojini ter nato kosilo vVinogradni{kem centru Gori~ko v Iva-novcih in vrnitev domov.

Izleta se je udeleìlo 130 veteranov inveterank GZL. Vodji izleta sta bila pred-sednik komisije za veterane Du{an ^r-tanc in veteran Avgust Trplan, ki so mu tikraji poznani in doma~i, saj je tu preìvelsvoja mlada leta. Svoje spo{tovanje inpozornost do veteranov sta s svojo ude-le`bo pokazala tudi predsednik GZL TonePodobnik in podpredsednik GZL JoèVidmar.

Trije avtobusi so krenili na pot ob {estiuri. V Tepanjah je bil prvi postanek, kjerje vsak udeleènec dobil malico (sendvi~in sok), nekateri so se okrep~ali {e s kavi-co. Po polurnem postanku smo nadalje-vali pot v Mursko Soboto.

@e ob prihodu na dvori{~e GD smoopazili spominsko obele`je pokojnim~lanom dru{tva. Sledil je kraj{i klepet vdvorani GD s pogostitvijo, zna~ilno za tekraje, nato pa smo si ogledali vozila,orodje in opremo.

Ob slovesu je tovari{ Du{an rtanc vzahvalo za sprejem, pogostitev in prikazpredsedniku GD Murska Sobota predalspominsko plaketo sv. Florjana na lese-nem podstavku s posvetilom.

Od tam smo se odpeljali po mestu,pri ~emer je bil v vsakem avtobusu nav-zo~ doma~in, ki je med vo`njo predstav-ljal pomembne objekte in spomenike. Vsredi{~u mesta: hotel Diana, spomenikSvobode, spominska plo{~a Josefu Ben-ku, organizatorju gasilstva na celotnemobmo~ju. Leta 1945. so ga ustrelili osvo-boditelji, ker je bil tovarnar. Leta 1993 jebila obto`ba razveljavljena. Vo`nja skozimesto nas je vodila do muzeja v parku.

Muzej se nahaja v gradu, kateregalastnik je bila druìni Szapary, ki je èleta 1918 zapustila Mursko Soboto. Mu-zej je zelo zanimiv in je prikaz tega ob-mo~ja. Kustosinja je s svojim zanimivimpripovedovanjem pritegnila vse navzo~e.Prikazane so prazgodovinska hi{a –pitos (8.000 let pr. n. {t.), pomurska hi{a,hramba ivil, gomilna grobi{~a, srednje-ve{ka kova~nica, odpadna jama iz 17.

stoletja, kolo iz leta 1814, skrinja iz leta1900, izba, ~rna kuhinja, mejni obrambnipas in {e veliko zgodovinskih znameni-tosti teh krajev. Zapisi o luterancih in nji-hovem preganjanju, idovska sinagoga,Romi v U{~u. V oddelku dru{tev na temobmo~ju je tudi gasilska dejavnost, prvoje bilo ustanovljeno GD Lendava leta1873. [e posebno pa je obdelano med-vojno in povojno ìvljenje na Prekmur-skem.

Po ogledu muzeja smo nadaljevali vo-`njo po panonski niìni mimo MoravskihToplic, Term 3000, Te{anovcev (tipi~navas velikih kmetij) v Bogojino. V tem krajusmo si ogledali znamenito Ple~nikovokatoli{ko cerkev. Skrbnik tega sakralnegaobjekta nam je v cerkvi na zanimiv inkratek na~in opisal dela in gradnjo, slike,freske in kipe z oltarja. Po ogledu v Bo-gojini smo se vnovi~ vra~ali skozi prijetnevasi: Te{anovce, Martjance, Sebeborce,Andrejce v Ivanovce. Na tej zanimivi inzaradi lepot okolja in narave nepozabnipoti nam je tov. Eöry pojasnil, da je vPrekmurju registriranih 137 vasi s 132PGD. Izgled vseh gasilskih domov v tehkrajih – vaseh, ki smo jih ob poti videli, jeresni~no lep. Veliko jih nosi napis »Va{ko-gasilski dom«.

V Ivanovcih smo bili na kosilu v Vino-gradni{kem centru Gori~ko. Kosilo je bilozelo okusno in obilno, pili pa smo okusnovino s tega obmo~ja.

Ob 18. uri smo se odpravili proti domu.Ob koncu tega zapisa lahko ugoto-

vimo, da je bil leto{nji izlet zelo zanimivtako z gasilskega kot zgodovinskegavidika, pri ~emer smo obiskali lepo inprijazno pokrajino s {e bolj prijaznimi inodprtimi ljudmi, gostoljubnimi do svojihgostov in povabljencev. V imenu vsehizletnikov {e enkrat iskrena hvala gosti-teljem in sotovari{em gasilcem iz MurskeSobote, predsedstvu GZL in obemavodjema izleta.

izlet veteranov GZLPeter Ro{Foto: Peter Ro{

na{e strani

29



Koliko gasilcev je umrlo na inter-vencijah po vsem svetu, verjetno nih~ene ve natan~no. Kot tudi nih~e ne ve,koliko ivljenj je bilo re{enih pred og-njeno pogubo. Tudi letos na{im vrstamni bilo prizaneseno – tako doma kotpo svetu. Skoraj vse poletje smo lahkoposlu{ali poro~ila o tragi~nih dogodkihmed ga{enjem poàrov v na{i bolj alimanj oddaljeni soseski. Leto{nje po-zno poletje in zgodnja jesen pa sta bilatragi~na tudi za nas. Izgubili smo kar{tiri operativne gasilce, nazadnje pase nam je zgodila {e tragedija v Pod-~etrtku. @alost, ki sem ji bil pri~a medvsemi slovenskimi gasilci, je te`koopisati. Nih~e ne more vrniti najbli`jihljudem, ki so jih izgubili. Edino, kar lah-ko storimo, je obljuba, da se bomotrudili {e naprej. Da bomo {e bolj pri-pravljeni in da bomo ukrepali {e hitreje.Da se ne bomo ustra{ili {e tako te`kihtrenutkov, ampak nas bodo ti le spod-budili k {e resnej{emu in {e bolj zav-zetemu delu. To je tisto, kar smo dol`nistoriti za vse tiste, ki so od{li, ko sopomagali so~loveku v nesre~i. To jim

1. november,dan spomina na umrle gasilce

dolgujemo, ker edino tako lahko po-~astimo njihov spomin. Edino tako bodonjihova dela ìvela naprej in bo njihova`rtev imela smisel.

Tudi letos se je vodstvo Gasilske zve-ze Slovenije tradicionalno poklonilo spo-

minu na preminule gasilce. Delegacijoso sestavljali predsednik GZS ErnestEory, podpredsednik GZS in predsed-nik Gasilske zveze Ljubljana Tone Po-dobnik ter poveljnik regije Ljubljana I.Joè Vidmar.

âstni pozdrav pred spomenikom Francetu Berletu, za~etniku gasilstva na slovenskem.

Skupna proslava je bila pred gasilskimdomom v Kozarjah v soboto, 5. julija2003. Morda je to prvi~ v zgodovini slo-venskega gasilstva, da sta se na prazno-vanju skupne obletnice zdruìli dve dru-{tvi, ki sta hkrati tudi ~lana dveh sosed-njih ob~in oziroma ob~inske Gasilskezveze Ljubljana in ob~inske Gasilskezveze Dolomiti. Program sta povezovalav narodne no{e oble~ena ~lana Sa{aSrim{ek iz PGD Kozarje in Robi ~udeniz PGD Podsmreka. Praznovanje se jeza~elo z zborom gasilcev in narodnih no{pred tribuno in s himno, ki jo je zapel mo-{ki komorni zbor KUD Dolomiti z Dobra-ve. Na proslavi so sodelovala PGD iz GZDolomiti, GZ Horjul, sektorja Vi~ – GZLjubljana in pobrateno PGD Va~e iz GZLitija. Slavnostni govornik je bil ~lan pred-sedstva GZS Boò Knez, ki je pohvalil

pomembnost skupnega praznovanjadveh sosednjih dru{tev. Navzo~i so bili{e: regijski poveljnik Joè Vidmar, pred-sednik GZ Dolomiti Franc Brade{ko inpoveljnik Joè Koùh, ~lan predsedstvaMatija Golc, poveljnik GZ Ljubljana IztokZajc, predsednik PGD Kozarje MatejZalaznik in poveljnik Vinko Tomc, pred-sednik PGD Podsmreka Vinko Ku{ar,poveljnik Janez Kristan in podpredsednikJanez Ku{ar.

Sledil je prevzem novega vozila PGDKozarje za prevoz mo{tva GVM-1. Klju~enovega vozila Mercedes Sprinter 316CDI je vozniku Vladu Hancu predal po-veljnik PGD Kozarje Vinko Tomc, njemupa jih je izro~il poveljnik GZ LjubljanaIztok Zajc. Iz vozila je v zrak poletelo 80barvnih balonov, napolnjenih s helijem.Gasilci iz Podsmreke so razvili nov pra-

por, katerega boter je bil ùpan LovroMrak, prevzel pa ga je prapor{~ak ToneSeli{kar.

Obe dru{tvi sta svojim najzaslu`-nej{im ~lanom, dru{tvom in organiza-cijam podelili jubilejna dru{tvena prizna-nja. Medsebojno pa sta si izmenjali velikisliki gasilskih domov.

V nadaljevanju je ~astni ~lan PGDPodsmreka Ivo Kanc obema dru{tvomapodelil fotokopiji plakata vabila na trgatevin sliki s prireditve leta 1923, torej iz letaustanovitve PGD Kozarje - Podsmreka.

Proslava se je zaklju~ila z veliko vrtnoveselico z ansamblom uki. [tevilni obi-skovalci so bili navdu{eni nad gostoljub-nostjo gasilcev iz Kozarij in Podsmreke.Veliko gne~e je bilo predvsem v baruPodsmreka pod pravo smreko.

V. Tomc

80. obletnica ustanovitvePGD KOZARJE – PODSMREKA

na{e strani

30



na{a dru{tva se predstavijo

Na obmo~ju, v katerega spadajo na-selja Zgornje, Srednje in Spodnje Ga-meljne, je bilo v letu 1901 ustanovljenogasilno dru{tvo, v katerega so bile vklju-~ene vasi treh Gameljn, Tacna in Viker~ter obeh Pirni~. Vendar je kmalu pri{lodo razkola znotraj vrst, tako da so leta1904 Gameljne izstopile iz te naveze.Tako je takratno gasilno dru{tvo prevzelopoàrni okoli{, ki ga gasilsko dru{tvopokriva {e danes.

Dru{tvo je imelo v svoji zgodovini ve-liko vzponov in padcev. Eden od vrhuncevje bilo obdobje v za~etku 30. let. V tistem~asu je bil zgrajen nov dom (1931). Tadel {e vedno predstavlja stara garaà sfresko sv. Florjana nad vhodnimi vrati iztistega ~asa. Tistega leta je bila kupljenatudi prva motorna brizgalna, ki je {e da-nes lepo ohranjena.

Aktivno delovanje dru{tva je prekiniladruga svetovna vojna, zati{je v delovanjudru{tva pa je trajalo do za~etka {estde-setih let. Takrat so ~lani ob pomo~i kra-janov prizidali sejno sobo, sanitarije instolp. V tistem ~asu je dru{tvo prevzelotudi novo motorno brizgalno in novo vo-zilo IMV. V osemdesetih letih je bil pouda-rek na delu z mladino. Mladinske ekipe

so redno osvajale vidne rezultate na raz-li~nih tekmovanjih. Ob koncu tega obdo-bja je dru{tvo prav tako zamenjalo voziloGV1 – TAM. V za~etku 90. let pa do leta1997 smo imeli v dru{tvu hudo krizo, kismo jo prebrodili tako, da smo postali~lani GZL kjer smo bili razporejeni v I.kategorijo.

Po letu 1997 je dru{tvo na vseh pod-ro~jih pri~elo aktivneje delovati. Za~eleso se priprave na praznovanje okrogle

obletnice. Vse sile smo usmerili k dogra-ditvi ve~je garaè h gasilskemu domu, h~emur smo se gasilci s krstitvijo temelj-nega kamna zavezali ravno na prazno-vanju 100. obletnice v letu 2001. @e na-slednjo jesen je bila gradnja ob pomo~izvestih krajanov in GZL zaklju~ena.

Podro~je, ki ga pokriva PGD Gamelj-ne, je veliko 4,9 km2, velik tega del paprekriva gozd. Od pomembnej{ih zgradbso tovarna Ra{ica, aga za razrez hlodo-vine, trgovina, transformatorska postaja terve~ manj{ih zasebnih delavnic. Prav takove~jo nevarnost predstavlja potokGamelj{~ica, ki ob ve~jih deèvnih obdob-jih zalije marsikatero klet bli njih hi{. Zaradinapovedi, da se bo naselje Gameljnemo~no {irilo, v dru{tvu ugotavljamo, dasedanja opremljenost ne bo zado{~ala. Vtrenutni sestavi imamo GV1 proizvajalcaTAM, tip xxx, motorno brizgalno Rosen-bauer 8/8 ter drugo opremo in orodje, kipo tipizaciji pripada dru{tvu prve kategorije.Pohvalimo se lahko, da smo tudi z lastnimisredstvi kupili gasilsko za{~itno opremo zacelotno desetino in s tem zmanj{ali mo`-nost neljubih dogodkov.

V dru{tvu skrbimo za redno izobra-èvanje ~lanov dru{tva. V zadnjih nekajletih je dru{tvo pridobilo ve~ kot dvajsetnovih aktivnih ~lanov s ~inom gasilec,veliko pa je tudi takih z opravljenimi spe-cialnostmi.

Letos smo na tekmovanju sodelovalis tremi ekipami, od tega z ensko A eki-po, kar je prvi~ v zgodovini dru{tva.

Cilji v prihodnosti so seveda odvisniod razvoja dogodkov, vsekakor pa na-meravamo v prihodnjih petih letih zame-njati vozilo (vsaj GV-V1) ter se dodatnospecializirati za odpravljanje posledicpovodni in neurij.

PGD Gameljne Uro{ TacarFoto: PGD Gameljne

31



na{a dru{tva se predstavijo

V ~asu, ko je bilo ustanovljeno Pro-stovoljno gasilsko dru{tvo Dravlje, to jebilo davnega leta 1905, so bile Dravljemajhna vas s predvsem kme~kim prebi-valstvom. Ustanovni ~lani so bili pred-vsem iz Dravelj in @apu`. Obmo~je dru-{tva sega vse do Osnovne {ole V. Vod-nika na jugu in gostilne @ibert na severu.Na tem prostoru so bile nekdaj Dravlje,@apuè in Trata. Danes dru{tvo pokriva{e obmo~je t. i. Draveljske gmajne.Celotno obmo~je obsega predvsemspalno in servisno naselje s prek 20.000prebivalci.

Kot vsa gasilska dru{tva je bilo tudina{e ustanovljeno zaradi obrambe predpoàri in drugimi naravnimi nesre~ami.Za~etno na~elo dru{tva je bilo in je {edanes pomagati so~loveku v nesre~i.

Dru{tvo je od vsega za~etka zelonapredno, saj se je dom za~el graditi eleta 1907, medtem pa so è kupili prvoro~no brizgalno znamke Smekal in tudinekaj opreme. Gasilsko vozilo Alfa Ro-meo so kupili leta 1936, motorna briz-galna Ilo leta 1938, naslednje leto pa {eavto Ford. Dru{tvo je imelo v tistih ~asihtudi pevski zbor. Ko se je za~ela II. sve-tovna vojna, je italijanski okupator oropaldru{tvo, mu odvzel vso gasilsko opremo,orodje in vozila.

Po vojni je dru{tvo kljub vsem pre-tresom vnovi~ zaìvelo. V~lanjevali so senovi ~lani in ~lanice. Poleg gasilske de-javnosti so ~lani delovali tudi na kultur-nem podro~ju saj so igrali ljudske igre.Velik poudarek je bil na izobraèvanju invajah, kupili so orodno vozilo TAM 2000,ki smo ga zamenjali s TAM-om 80T5, do100-letnice pa bi si èleli imeti novej{e

vozilo. Avtocisterno FAP je leta 1983 za-menjala AC TAM 16/40 130 T10B. Imamopa tudi VW kombi 4x4 (1994), ki je na-menjen za hitra manj{a posredovanja.Poleg ~rpalk imamo tudi dimovlek, pu-halo in nekaj opreme za gozdna posre-dovanja.

Tudi prvotni gasilski dom je sevedapostal pretesen, zato smo leta 1975 zgra-dili novega in ve~jega. Tako je dru{tvosorazmerno dobro preskrbljeno s pro-stori in opremo.

Lahko re~em, da je danes ~lanstvodobro strokovno usposobljeno. Poleg vajin intervencij na obmo~ju dru{tva smoaktivni tudi tam, kjer nas vabijo oz. je po-trebna pomo~. Interes po dodatnem izo-braèvanju pa je zelo velik.

PGD Dravlje

Tudi na tekmovalnem podro~ju smonekaj let zelo uspe{ni. Letos smo npr.prejeli dva pokala na mladinskem in dvana ~lanskem tekmovanju v organizacijiGZL. Dva pokala pa smo letos prejeli tudina regijskem tekmovanju.

Zelo so aktivni tudi na{i pionirji, pio-nirke in mladinci, za kar imajo najve~zaslug njihovi mentorji.

Zelo ponosni smo tudi na na{e ~la-nice, ki skrbijo za okrasitev in red v domu,ob poàrih nam kuhajo ~aj, na tekmo-vanjih pa se odli~no uvrstijo. Letos so setako dobro odrezale, da so se uvrstilecelo na dràvno tekmovanje. Dostikratnas na kaj tudi opozorijo. Vse to polegmo{ke populacije in vodstva prispeva kdobrim rezultatom, ki jih dosegamo.

V zadnjem mandatu je poveljnikdru{tva Marjan Florjan~i~, tajnik je Du-{an Ograj{ek, blagajni~arka Mojca Flor-jan~i~, dru{tvo vodi Stane Isteni~, nadzornad delom pa ima Janez Perme.

Foto: PGD Dravlje

32



na pomo~ v Italijo

Prihod v mesto je minil v znaku ti{ine.Na{i pogledi so se nemo ustavili naumazanih, na pol poru{enih hi{ah, vkaterih ni bilo nikogar ve~. Edino ivljenje,ki je bilo v mestu {e vidno, je bilo oble-~eno v gasilsko uniformo. Toliko rde~ihvozil nismo na enem mestu videli {enikjer. Ustavili smo se na zbirnem mestuavstrijskih gasilcev, ki so si organiziralipravi krizni {tab. Ta je bil posebej ozna-~en in jim je sluìl tudi kot orientacijskato~ka, ~e bi se kdo izgubil. Prvi pogled izna{ih vozil se je sre~al z na pol poru{enocerkvijo svetega Marka. Del, kjer je blat-na ujma udarila po objektu, je bil prekrits plahto in tako vsaj delno za{~iten predde`jem, ki je {e vedno padal z groze~e~rnega neba. Potok Ukvica, iz kateregase je razlila blatna gmota, ki je povsemuni~ila mesto Ukva nekaj kilometrov odmejnega prehoda Kranjska Gora, je bilvideti prav nedolèn. [e preden smo seuspeli razgledati iz varnega zavetjana{ega GVC 16/25, se je za~elo zares.Podpoveljnik Gasilske zveze LjubljanaCveto [umec, ki je tistega dne vodil ljub-ljanski del slovenske gasilske odprave,nas je odpeljal na na{e »delavno mesto«.Prehod iz zbirnega mesta do staregapokopali{~a, kamor so nas dodelili, je bil

poln tihih zgodb, ki so nam jih pripove-dovale povsem uni~ene hi{e. Pred njimije leàlo nekaj malega imetja in ostalihpredmetov, ki se jih je dalo re{iti. Stenehi{ so bile umazane kar nekaj metrovvisoko, blatni plaz je hi{e ponekod zajelcelo do lebov. »Pot«, po kateri smo hodilido cerkve, je bila bolj podobna malo manjgloboki blatni strugi. Brnenje strojev, kiso kopali, grabili ali odvaàli blato, pesekin zemljo, je ponekod preglasilo vpitjepripadnikov italijanske civilne za{~ite inkarabinjerjev, ki so skrbeli za red.

Na{e delo tokrat ni bilo kdo ve kakopodobno klasi~nemu gasilskemu. Zatopa je ostal isti namen – torej pomagati~loveku v nesre~i. Razdelili smo se nadve skupini. Ena je bila zadolèna zakopanje in odstranjevanje materiala spokopali{~a za cerkvijo, druga ekipa paje skrbela za odvoz. Delo je potekalorelativno po~asi, saj smo zaradi na-grobnih kamnov, ki jih nismo èleli po-{kodovati, delali zelo previdno. Del ekipe,ki je skrbel za odvoz, je presenetil visokpisk manj{ega rde~ega vozila. Ko smose presene~eni umaknili, smo ugotovili,da so nam italijanski tovari{i na pomo~poslali manj{i gasilski bager. Prav steprebrali – gasilski bager, rde~e barve, zvelikim belim napisom »Vigilli DelFuoco«! Njegov voznik, ki se je izkazalkot izjemen {ofer, je z njim po~el ne-verjetne stvari – obra~al ga je na pro-storu, {irokem nekaj ve~ kot meter in pol,in vozil tako hitro, da smo ga nekaj ~asale nemo opazovali. Potem pa smo gavklju~ili v verigo za odvoz in tako se jenekaj deset slovenskim samokolnicampridruìl {e italijanski gasilski bager.

Za~etno nemo alost ob pogledu je za-menjalo prijetno delavno razpoloènje inkmalu (tukaj je bil ~as zares zelo relativenpojem) je bilo staro (ve~inoma sloven-sko) pokopali{~e delno odkopano.

Sicer pa so gasilci iz drugih dràv(videli smo Nemce, Avstrijce, Italijane incelo Madàre) opravljali zelo razli~nadela. Del enot, ki so imele visokotla~ne~rpalke, je z ostrimi curki ~istil hi{e, kiso bile znotraj e o~i{~ene. Del italijan-skih enot, ki so skrbele za varnost tistih,ki so delali v hi{ah, se je lotil podpiranjanagnjenih delov hi{ in zavarovanja mestaintervencije. Zanimiv je bil tudi pogled naenote za logistiko, ki so skrbele za popra-vilo poti in povezavo med ekipami. Po-nekod so se v delo vklju~ile tudi enote,usposobljene za re{evanje z vi{in, saj jebilo iz nekaterih delov struge in jarkovtreba odstraniti po{kodovana (ali, boljnatan~no povedano, povsem zmali~ena)vozila. Ker je bil dostop do vozil skorajnemogo~ brez varovanja z vrvmi, so zadostop do njih in drugih predmetov po-skrbeli plezalci, ostalo pa so opravila ga-silska dvigala. Nebo je tu in tam preleteltudi rde~ helikopter italijanskih gasilcev,ki je krizni {tab sproti obve{~al o more-bitnih spremembah na plazi{~u. To setudi po nekaj dneh {e ni povsem umirilo.Delo v Ukvi je bil zares zgleden primersodelovanja razli~nih gasilskih slu`b, sajbi tovrstno delo sicer opravili zelo te`koali pa bi bilo to skoraj nemogo~e.

Okoli poldneva (kot sem è zapisal,~as je tukaj potekal povsem druga~e kot

Foto: Jani [krbinc ml.

reportaà

33



V za~etku so v dru{tvo vstopali Turen-ferainovci. Z vstopom pa so hoteli prev-zeti v dru{tvu glavne funkcije ter ga po-polnoma nem{ko usmeriti, vendar jim toni uspelo. V prvem obdobju jim stro{kovoziroma materialne {kode ni nih~e vra~alvse do 2.maja 1874, ko je gorel mestnigozd ter je pri ga{enju nastala ve~jamaterialna {koda. Boj za priznanje slo-venstva v dru{tvu je pokazal velik poàr,ki je izbruhnil v no~i na 17.februar 1887v Mestnem gledali{~u. ûvaj na Graduje s tremi streli naznanil poàr. Glavnoga{enje je trajalo osem ur, dokon~no paje bil poàr poga{en {ele po dvaintri-desetih urah. Delo je bilo zelo teàvno,kajti pritiskal je hud mraz, vendar pa jimje uspelo, da so re{ili celotno gledali{koknji`nico ter garderobo. V no~i od 14. na15. april 1895 pa je Ljubljano prizadel hudpotres. Ko je Ljubljano ob 23.15 streselprvi mo~nej{i sunek so se ~lani dru{tvotakoj zbrali in okoli 24 ure e re{ili 10 ljudiiz poru{enih stanovanj. 7. in 8. septembraistega leta so bile velike slovesnosti obprevzemu Mestnega doma. Odbor je delogasilcev raz{iril tudi na druga podro~ja,zlasti na pomo~ ljudem.

Leto 1922 so ob~inski mo`je skupaj zvodstvom gasilskega dru{tva odlo~ili, datak{na oblika gasilstva ne more ve~ za-dovoljiti potreb razvijajo~e se Ljubljane,zato so ustanovili poklicno gasilsko bri-gado. Tako dru{tvo, kot poklicna gasilskabrigada sta imeli sede` v Mestnem domu.Dru{tvo je nadaljevalo svoje delo ne gle-de na dejstvo, da sta v Ljubljani dve gasil-ski enoti, saj je menilo, da je dela na pod-ro~ju gasilstva in re{evanja dovolj. Leta1929 so v dru{tvu dobili tudi avtomotornogasilno brizgalno. V tem letu je dru{tvodobilo novo {tampiljko in dru{tvo se jeposlej imenovalo Prvo prostovoljno ga-silno in re{evalno dru{tvo v Ljubljani. Leta1930 so ob praznovanju 60. obletnicerazvili tudi nov prapor.Takoj po zasedbiLjubljane aprila 1941 so Italijani pripeljaliza dva avtomobila italijanskih gasilcev,bilo jih je pribli`no dvajset. Naselili so jihv Mestnem domu Po prihodu Italijanskihgasilcev so morali prostovoljci vedno vze-ti na akcije tudi dva Italijan. Ob kapitulacijiItalije in prihodu Nemcev, so Nemci, kate-ri so prostovoljno gasilstvo podpirali, pre-pre~ili, da bi Italijani s seboj odpeljali vsoopremo, vendar so ob splo{ni kapitulacijiNem~ije leta 1945 precej razdejali pro-store in opremo v Mestnem delu. ^lanidru{tva so v naslednjih mesecih hodili

po vseh okoli{kih dru{tvih in pri mnogihdobili posamezno opremo in orodje, kije imelo oznako njihovega dru{tva. Vsoopremo so potem shranjevali v kletnihprostorih hi{e Kanskega na Krekovemtrgu 7, kjer so dobili ~lani dru{tva za~a-sen dom. 1950 so sklenili, da od tega letavpisujejo tudi enske. V istem letu je pri-{lo na Krekovem trgu do poàra, v kate-rem je pogorela skoraj vsa oprema, kiso jo imeli tukaj shranjeno. Dru{tvo jezdaj dobilo ve~ji prostor na Ambroèvemtrgu 3. Vsa leta do preselitve na Ambro-èv trg si je dru{tvo prizadevalo da bidobilo druge bolj ustrezne prostore. Po-zimi 1951 so ~lani dru{tva v zimski akcijizaporedoma ve~ dni in no~i odstranjevalisneg. Ko je avgusta nad Ljubljano divjalomo~no neurje in voda je zalila veliko kleti,so jo ~rpali iz poplavljenih prostorov. Natoso se dokon~no preselili v nov Gasilskidom na Poljanski nasip 43, kjer so imeliistega leta poàr, vendar ni bilo ve~je{kode. V tem dru{tvu so do~akali tudizelo pomembno obletnico 130. let.Ob130. letnici obstoja dru{tva je bilo dru{tvozelo aktivno. @e celo leto prej so na~rto-vali dejavnosti, ki so jih leta 2000 spretnoizpeljali. Za nas najpomembnej{a je bilarazstava, v Mestnem muzeju z naslovomPoàrno varstvo skozi ~as.

Zakaj bi kdo bral? Delo prostovoljnihgasilcev ni ni~ la`je kot v~asih, {e vednotvegajo ivljenja, {e vedno nudijo pomo~pomo~i potrebnim, res je, da imajo velikobolj{e pripomo~ke kot neko~, vendar tezahtevajo kar precej znanja, poleg tegapa se od njih zahteva mnogo ve~ kotv~asih.

sicer) so Italijani odloìli svoje orodje innaenkrat smo delali samo {e mi. Voznikbagra, ki nam je pomagal, nam je s kret-njami in vsem znanim »mangiare« pojas-nil, da je napo~il ~as za kosilo. Odpravilismo se malo ni`je od vasi, kjer je bilpostavljen krizni {tab, in na vratih impro-vizirane jedilnice opazili dvojezi~ni napis,ki nam je izrekal simboli~no zahvalo. Boljkot hrana pa nas je presenetil vozni parkitalijanskih gasilcev, ki je bil poln vozil, kijih pri nas ne vidimo prav pogosto ali pasploh ne. Najprej so nam v o~i padli veli-kanski Mercedesovi tovornjaki, ki so ime-li prikolice za kontejnerje. Po pregleduvozil smo ugotovili, da imajo ve~ razli~nihkontejnerjev za razli~ne intervencije, kijih potem z dvigali lahko kaj hitro zame-njajo. Podobna vozila imamo sicer tudipri nas, vendar pa dimenzije sploh nisoprimerljive. Druga stvar, ki smo si jo vsiz zanimanjem ogledali, so bili gasilskiavtomobili – bivalniki. Tako so enote naterenu lahko ve~ dni delale od jutra dove~era, ne da bi bilo treba na preno~e-vanje oditi kam drugam. Veliko je bilo tuditerenskih vozil z razli~nimi prikolicami,opazili pa smo tudi gasilski avtobus zapribli`no {tirideset ljudi in nekaj malegaopreme. O~itno je bilo, da so gasilskeenote na pomo~ pri{le iz vse dràve,~eprav so imele enake registrske tablice»VF«.

Popoldansko delo je minilo hitreje kotdopoldansko. Malo pred koncem dela napokopali{~u nas je dodatno zalil {e mo-~an naliv, ki nas je pregnal pod strehocerkve. Kakor bi se proti nesre~ni vasizarotilo prav vse, je deèvalo vedno mo~-neje. Kmalu je vodstvo presodilo, da jedelo v takih razmerah nemogo~e nada-ljevati, in tako smo se podali domov. Kosmo zapu{~ali poru{eno vas, nam kljubopravljenem delu ni bilo prijetno. ê binam razmere to dopu{~ale, bi verjetnoprav vsak izmed nas ostal in pomagalvsaj {e nekaj dni. Pri vsej {kodi se je na{edelo zdelo tako majhno. Deèvalo je takomo~no, da smo komaj kaj {e videli. Kotbi se nad usodo nesre~ne vasi razjokalocelo nebo. (L. G.)

list iz zgodovine

zgodovina gasilstva v Ljubljani2. del Maja Bosnar

Besedilo, ki ste ga lahko prebrali,je povzetek raziskovalne naloge, kiso jo pripravile Maja in Ur{kaBosnar ter Mina Marin~i~ v lanskem{olskem letu. Naloga je na dràv-nem tekmovanju dobila nagrado»Zlata sova«, prejela pa je tudinagrado Mestne ob~ine Ljubljana zanajbolj{o raziskovalno nalogo.Navedene podatke smo v prej{nji{tevilki pozabili objaviti, za kar seavtoricam opravi~ujemo in jim zauspeh ~estitamo. Na njihovo pro{njoobjavljamo tudi zahvalo mentoriciMaji Novak, Janezu [krbincu invsem gasilcem, ki so jim kakorkolipomagali pri njihovem delu.

34



Med izvajanjem prakti~nega dela izobra-èvanja mlaj{ih kolegov gasilcev – dela zmotorno ~rpalko – se mi je pri hitrem gibumo~no natrgala stegenska mi{ica desnenoge. Po obisku zdravnika v urgentnem blo-ku Klini~nega centra sta mi bili jasni samodve stvari: 1. da zelo boli, 2. da bom po~ivalnajmanj {est tednov z nehodno lungeto nanogi in berglami. Teàve pa so nastale {elenaslednji dan, 17. septembra, ko sem ho-tel prijaviti po{kodbo pri delu – za kar semoja po{kodba tudi {teje. @alostno, a ~istozares sem z grozo ugotovil, da vem samoto: v treh dneh je treba izpolniti prijavo, joposlati In{pektoratu za delo RS, izpolnjenObrazec ER-8 pa In{titutu za varovanjezdravja RS.

Pri izpolnjevanju predpisanih in obraz-cev se naenkrat znajde{ v za~aranemkrogu. Ne ve{, kdo je v primeru po{kodbev gasilskem dru{tvu delodajalec, kdo zave-zanec za prijavo nezgode pri delu, registr-ska {tevilka zavezanca, kdo ima z Zavo-dom za zdravstveno zavarovanje Slovenijesklenjeno pogodbo in kdo pla~uje Prispe-vek za zavarovanje za po{kodbo pri deluin poklicno bolezen (49. ^len Zakona ozdravstvenem varstvu in zdravstvenemzavarovanju (Uradni list RS, {t. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 77/98, 6/99, 56/99 in 99/01, 60/02)).

Pri vsej kompleksnosti zadeve èlimpoudariti, da se zadeve ne lotevam zaradire{evanja lastne finan~ne zakomplek-sanosti oz. lakomnosti po denarju. Ho~em,in pri tem bom vztrajal in vrtal do konca, daza skupino neprecenljivih ljudi (gasilcev ingasilk), ki jih zastopam, za vse gasilke ingasilke Gasilske zveze Ljubljana in nena-zadnje za slehernega gasilca v RepublikiSloveniji uredim in uredimo zadevo do temere, da bodo tudi v primeru nezgode priopravljanju nalog v gasilstvu v skladu zzakonodajo prejeli njim pripadajo~a na-domestila in od{kodnine. Res je, da dodanes zaradi objektivnih okoli{~in teganisem in nismo bili sposobni realizirati. Vvsaki nesre~i je kan~ek sre~e in to bi radizkoristil.

Ne èlim vas moriti z na {iroko napi-sanimi in nejasnimi zakoni, po katerih namali na{im druìnskim ~lanom pripadajoomenjene od{kodnine in nadomestila. Akljub vsemu je treba raz~istiti nekaj pojmov.

Nezgodno zavarovanje je zavarovanje,ki se sklepa z eno od izbranih zavarovalnic.(Taka oblika zavarovanja je urejena v ve~inigasilskih zvez in tudi pri nas.) VSE OD-[KODNINE SE IZPLAÛJEJO SKUPNOV ENKRATNEM ZNESKU. glede na vi{inozavarovalne premije! V na{em primeru jeàl minimalna.

Obvezno zdravstveno zavarovanje jezavarovanje, ki se sklepa z Zavodom za

Kon~ana so regijska tekmovanja.Kar bom napisala, je moje osebnomnenje o mladinskem regijskem tek-movanju. Mogo~e se bo na{el kdo, kise bo celo strinjal z mano.

Glede na izku{nje izpred dveh letbi bilo za mentorje la`je, ~e bi bilo mla-dinsko regijsko tekmovanje spomladi,po kon~anih tekmovanjih GZ. Takratmladi gasilci vadijo e za tekmovanjaGZ. Potrebnih je le nekaj dodatnih vajza ekipe, ki se uvrstijo na regijsko tek-movanje. So uigrana ekipa. Preden paseptembra zbere{ ekipo, je mimo polmeseca in nato zmanjka ~asa za ka-kovostno vadbo, saj je treba vajo v zelokratkem ~asu vnovi~ natrenirati.

Druga teàva je vreme. Saj vem,da tudi maja lahko pada de`. Vendarje takrat vseeno topleje.

Zgodba zase pa je potek tekmo-vanja. Zjutraj, ob za~etku tekmovanja,je bilo na tekmovalnem prostoru zelomalo ekip, ~eprav je bilo to~no dolo-~eno, kdaj se je treba javiti pri komisijiA. Kako je tekmovanje potekalodopoldne, ne vem, saj smo na{e pio-nirje in pionirke odpeljali na toplo vgasilski dom. Vendar je v ~asu, ko najbi bilo tekmovanje è zdavnaj kon-~ano, {e vedno potekalo. Potem pa {enerazumljivo dolgo ~akanje na razgla-sitev rezultatov. Tekmovalci so bilinestrpni, komaj so ~akali na razgla-sitev. [e posebno ekipe, ki so bile natekmovali{~u è ob osmih zjutraj,razglasitev rezultatov pa se je za~ela{ele okoli pol treh popoldne. Niti pote`ki planinski turi nisem tako utrujena,kot sem bila tisto soboto. Dvajset mla-dih, polnih energije, ni enostavno za-poslovati in motivirati za sodelovanje7 ur.

Razveseljivo je vsaj to, da so sena{i mladi tekmovalci maksimalnopotrudili in dosegli dobre rezultate.Pionirji so bili tretji, pionirke pa ~etrte.

Anica Birsa

po{kodba pri delu na intervencijiali med izobraèvanjem v gasilskem dru{tvu

zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).Posamezne gasilske zveze oz. lokalnaskupnost mora za obvezno zdravstveno za-varovanje pla~evati prispevek za zavaro-vanje za po{kodbo pri delu in poklicnobolezen. Obveznega zdravstvenega za-varovanja pa àl nimamo urejenega. Dazadeve v slovenski gasileriji niso urejene,pri~a tudi pro{nja za solidarnostno pomo~na 344. strani Gasilca, September 2003,Letnik 57 (zadnja {tevilka). Morda semnarobe seznanjen, vendar menim, da gretudi v primeru nesre~e v PGD Podsredaza delovno nesre~o. Zato na podlagi zakon-skih dolo~il druìnskim ~lanom pripadataè omenjeno denarno nadomestilo in od-{kodnina. Gasilska zveza Slovenije,predsednik GZS in njeni organi, morajo vtakih in podobnih primerih najprej moralnoin pravno poskrbeti za izvajanje zakonskihdolo~il. ê iz kakr{nihkoli razlogov teganiso sposobni, je njihova moralna dol`nost,da takoj odstopijo s svojega poloàja!

Vsem skupaj èlim pojasniti, da sem sezaradi nastalih problemov obrnil tudi naslu`be in organe, ki bi nam v podobnihprimerih morali zagotoviti tako pravno kotmoralno pomo~. Predsednik GZ LjubljanaTone Podobnik se je zadeve lotil z vsoodgovornostjo. Na podlagi nastale situacijein ugotovitev se je urgentno lotil re{evanjaproblema. Tako predsednik in poveljnikGZS izjavljata, da je GZS è leta 1995obvestila vse zveze o potrebni ureditviobveznega zdravstvenega zavarovanja!?Spra{ujem se, ~e ni njihova naloga inobveza spremljanja realizacije sklepovoziroma navodil. Lokalna skupnost je poZakonu o varstvu pred naravnimi in drugiminesre~ami dol`na dolo~iti in zagotovitifinan~na sredstva za pla~evanje prispevkovza pravice v primeru po{kodbe pri delu inpoklicne bolezni v skladu z omenjenimzakonom, a je to na podlagi pogodbe pre-nesla na GZ Ljubljana. Prav tako omenjenizakon predpisuje pravice prostovoljcev, kinepoklicno opravljajo naloge za{~ite, re{e-vanja in pomo~i. Robert Kus, na~elnik Od-delka za za{~ito in re{evanje pri MOL, pameni, da je zaradi neurejenosti za to pristo-jen in odgovoren predsednik dru{tva, zatoker izobraèvanje oz. delo v dru{tvu ni orga-niziral Oddelek za za{~ito in re{evanje.

Med pisanjem tega ~lanka je predsednikTone Podobnik uredil zakonsko obveznozavarovanje, kljub vsemu pa se mi porajavpra{anje, kdo bi predsednikom in povelj-nikom dru{tev do sedaj v primeru huj{enezgode ~lana v gasilskem dru{tvu prisko-~il na pomo~ pri pravnem re{evanju ome-njene problematike. Ugotovitev, da na kon-cu ostane{ sam, ni iz trete izvita. Zato ape-liram na vse vodje gasilskih dru{tev, daposkrbite predvsem za svojo varnost in se

poleg vseh omenjenih zavarovanj samo-stojno zavarujte tudi za primer odgovornosti.

Du{an Bosnar, predsednik GD LM

razmi{ljanje omladinskem regijskem

tekmovanju

pisma bralcev

35



zadnja beseda

zadnja beseda Franc Sever

Kdor dela kot konj, je osel.Evgen Juric

Razprava na drugi redni seji predsed-stva GZ Ljubljana je bila sila skromna,kot da gre za obi~ajni sestanek zaradinekih formalnosti, ki jih je pa~ trebaopraviti. Pri~akovati je bilo, da se bodo~lani predsedstva glede na predhodnodano pisno poro~ilo na~rta nakupa za{-~itne opreme in vozil za obdobje 2004do 2009 bolj zagreto poglobili v temo, kije {e kako pere~a. Predsednik TonePodobnik je è uvodoma povedal, da nirealno pri~akovati realizacije Uredbe oorganiziranju, opremljanju in usposablja-nju sil za za{~ito, re{evanje in pomo~ izleta 1999 ter Pravil gasilske slu`be GZSiz leta 1995, ki dolo~ata, da mora ustano-vitelj (ob~ina) kadrovsko dopolniti enotev roku enega leta, usposobiti v treh letih,opremiti pa najkasneje v desetih letih oduveljavitve uredbe. Iz priloènega poro~ilaje bilo razvidno, da bi za za{~itno tehni~noopremo in opremo zvez v naslednjih petihletih potrebovali 150.931.000,00 SIT oz.30.186.200,00 SIT na leto, za zamenjavoin nakup vozil pa {e dodatnih914.400.000,00 SIT oz. 182.880.000,00SIT na leto.

Kompleksnost financiranja je formal-nopravno jasna. Ob~ina mora zagotovitifinan~na sredstva, gasilci pa moramozagotoviti ustrezno {tevilo ~lanov, ki bodostrokovno usposobljeni po funkcijah, ~i-nih in dolo~eno {tevilo tudi za najzah-tevnej{e intervencije. Pri~akovati je bilo,da bo poveljnik GZ Ljubljana Iztok Zajcbolj podrobno in predvsem strokovno po-jasnil bistvo Odredbe, na osnovi dejan-skega stanja z Odredbo dolo~enegaminimalnega {tevila operativnih gasilcev

in na podlagi podatkov, ki so è zbranina poveljstvu GZ Ljubljana, pa trenutnostanje minimalne opreme po posamez-nih gasilskih dru{tvih. Prav ta analiza, kijo pa poveljnik o~itno ni naredil, saj vrazpravi prakti~no niti ni sodeloval in jeprepustil po tej to~ki vodenje kar pred-sedniku, je nekako “uspavala” poveljnike,da se niso prijavili k razpravi. Samopoveljnik PGD Kozarje Vinko Tomc je vsvoji diskusiji povsem realno ocenil“velikodu{nost” te uredbe, ki jo ob~ina vnaslednjih petih letih al ne more izpolniti.V bistvu tu ne gre toliko za dodatna fi-nan~na sredstva, za katera se bo oz. êse bo predsednik uspel dogovoriti naob~ini. Ta seveda morajo biti, ~e se ho~ezadostiti Uredbi. Povsem drugo vpra{anjepa je, ali je glede na sedanje stanjedelujo~ih 35 gasilskih dru{tev v mestuLjubljana to smiselno in potrebno, splohob upo{tevanju dejstva, da poklicna ga-silska brigada opravi ve~ino intervencijbrez sodelovanja prostovoljcev, pa ~e-prav so ta na “obmo~ju doma~ega gasil-skega dru{tva”.

Osnovno vpra{anje, s katerim bi semoral poveljnik Zveze {e kako strokovnosoo~iti, pa se àl ni, je analiza dejanske-ga stanja po posameznih dru{tvih. ê po-gledamo tabelo Minimalno zagotavljanjepo posameznih kategorijah gasilskih enotin te podatke prenesemo v dejansko stanjepo dru{tvih, bodo na poveljstvu, kateremupredseduje, lahko kar hitro ugotovili, da jetreba ukrepati predvsem v smisluprekategorizacije gasilskih dru{tev.

Kot primer vzemimo PGD, ki je v III.kategoriji in mora po Odredbi zagotoviti32 operativnih gasilcev po zahtevanifunkciji in ~inu. Osebno nisem povsemprepri~an, ali sploh katero dru{tvo v na{i

Zvezi v celotizagotav l jatak kadrov-ski sestav.ê pa pogle-damo tabelopripadajo~eosebne za{-~itne opre-me operativ-nega gasilcain pripadajo-~a gasilska vozila, ki so dolo~ena vOdredbi glede na poàrno ogroènost, sepostavlja vpra{anje, kako to realizirati.

“Gasilsko miselnost” je zato treba pri-lagoditi dejanskemu stanju in tudi dejan-skim potrebam in kadrovskemu poten-cialu v posameznih dru{tvih. Poanta tegavpra{anje je, ali vsi ti operativci v nave-deni kategoriji dejansko potrebujejoza{~itne gasilske obleke, ki so cenovnov najvi{jem razredu (oprema napadalcastane okoli 4.000.000,00 SIT), ali zado-stujejo cenej{e za{~itne obleke, ki tudipovsem zagotavljajo varno delo. Napa-dalci in ostali sodelujo~i v napadu morajobiti ustrezno za{~iteni, ni pa potrebno, dabi imeli strojnik in ostali sodelujo~i gasilcitako kakovostno opremo. Gre tudi za to,da bo dru{tvo moralo tudi vzdrèvati todrago opremo, kar ne bo poceni. Kdo bozagotovil ta sredstva? Povsem enakovpra{anje se postavlja za IDA in za vsoostalo opremo, ki pripada dru{tvu tekategorije, da ne govorimo o vzdrèvanjugasilskih domov in ostale opreme, ki jedolo~ena po kategorizaciji.

Re{evanje teh problemov naj bi vsajv teoreti~nem smislu potekalo v skladu spri~akovanji in èljami tako ob~ine kottudi GZ Ljubljana.

Prostovoljni gasilci, ki nekoliko boljpoznamo gasilsko zakonodajo, pri temimam v mislih zakon o gasilstvu, ìvimo vprepri~anju, da smo po 26 ~lenu omenje-nega zakona tudi zavarovani. Vendar patemu ni tako. Ta ~len nam samo omogo~a,da na osnovi zakona o zdravstvenem var-stvu in zdravstvenem zavarovanju iz leta1992 in ob sklenjeni pogodbi med Zavodomza zdravstveno zavarovanje Slovenije inMinistrstvom za obrambo RS lahko pla~amoposebni prispevek za zavarovanje v primerupo{kodbe pri delu. Vsakoletni aneks k tejpogodbi pa dolo~a vi{ino prispevka.

Na osnovi pogodbe in aneksa sta mo-go~a dna na~ina zavarovanja prostovoljnih

gasilcev in sicer:- v primeru, ko so akcije ali usposabljanje

znani v naprej in ne trajajo ve~ kot en teden(beri 5 dni) zna{a ta prispevek 170 SIT zavsakega udeleènca in

- v primeru, ko tega ne moremo predvidetiv naprej. To velja predvsem za nas, saj inter-vencij v naprej ne moremo napovedovati.Vi{ina letnega pav{alnega prispevka pazna{a 445 SIT na prostovoljnega gasilca.

Kot mi je znano, velika ve~ina zvez nizavarovala svojih operativnih ~lanov, zatone bi bilo odve~, da povzamem, kako smoto uredili v Ljubljani - àl {ele za tem, kosmo imeli po{kodbo pri usposabljanju, ki ksre~i ni bila te`ja.

Po izra~unu, izhajajo~em iz katego-rizacije, smo vse operativne prostovoljnegasilce prijavili ZZZS-ju na obrazcu ER-20 ter ER-19. Temu smo predloìli {epotrdilo o registraciji zveze, odlo~bo o vpi-su v register in obvestilo o identifikaciji inrazvrstitvi po dejavnosti Statisti~negaurada RS.

Po tem, ko smo dobili registrsko {te-vilko ZZZS na obmo~ni enoti, smo vpla~alina ra~un (01100-3008640594) pav{alniznesek za »po{kodbe pri delu in poklicnebolezni«. Znesek: {tevilo operativnih pro-stovoljnih gasilcev, pomnoèno s 445SIT). Upam, da vam bodo na{e izku{njev pomo~. Tone Podobnik

zavarovanje prostovoljnih gasilcev

36



PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBELO IN DROBNOUdvan~eva ul. 7, 1000 Ljubljanatel. 01/561-75-30, 561-11-13, fax 01/561-75-33e-mail: [email protected]

Zakaj bi bili nepripravljeni?

Hidrogel VESTAUÎNKOVITA PRVA POMO^PRI OPARINAH IN OPEKLINAH

Informacije:Bernik Peter s.p., tel.: 041 316 777

Zahvaljujemo se vamza sodelovanje v letu2003. Obilo zdravja,

sre~e in osebnegazadovoljstva pa vam

èlimo tudi v letu 2004!

Za{~ita operativnihgasilcev je pri izvajanjugasilske slu`be zelopomembna. Zatoimamo v na{empodjetju velik izborosebnih za{~itnihsredstev za razli~nenaloge ga{enja inre{evanja. [e posebejbi radi opozorili nave~plastne za{~itneobleke ter na razli~neenodelne eno in ve~plastne kombinezone,~elade, podkape,obutev in ostaloosebno za{~itnoopremo.

POSEBNAUGODNOST

V DESEMBRU– POPUST ZA

DELOVNE UNIFORME!

ZAUPAJTE NAMTUDI NAPREJ!

Documents

PO@AR V LITOSTROJU PO@AR V O[ BOROVNICAPo`ar v O[ Borovnica 6 Po`ar na Komar~i 7 Re{evanje iz visokih stanovanjskih objektov 8 vaja avtobus 2003 11 Gasilsko tekmovanje regije Ljubljana