POD REFLEKTORJI _Umetnost... · 2015. 3. 19. · 4.3.1 Intervju z Urošem Kaurinom ... Vendar so igrali le moški (tudi ženske vloge). 10 Slika 1: Antično grško gledališče v

MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA 2014

31. srečanje

POD REFLEKTORJI

Umetnost

Raziskovalna naloga

Februar 2014

ursak

Text Box

Avtor: DOMINIKA HOLC Mentor: SIMONA KLINGER Šola: OŠ TABOR I MARIBOR

MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA 2014

31. srečanje

POD REFLEKTORJI

Umetnost

Raziskovalna naloga

Februar 2014

3

KAZALO

KAZALO ................................................................................................................................... 3

1 POVZETEK ............................................................................................................................ 5

2 UVOD ..................................................................................................................................... 6

3 TEORETIČNI DEL ................................................................................................................. 7

3.1 Kaj piše v SSKJ? .............................................................................................................. 7

3.1.1 Kdo je igralec? ........................................................................................................... 7

3.1.2 Kdo je igralka? ........................................................................................................... 7

3.1.3 Kaj je gledališče? ....................................................................................................... 7

3.1.4 Kaj je film? ................................................................................................................ 8

3.2 Film ali gledališče ............................................................................................................. 8

3.3 Zgodovina gledališča .................................................................................................... 9

3.4 Zgodovina filma ............................................................................................................. 12

3.5 Zgodovina gledališča v Sloveniji ................................................................................... 13

3.6 Zgodovina filma v Sloveniji ........................................................................................... 14

3.6.1 Na krilih filma s pesmijo skozi čas .......................................................................... 15

3.7 UL AGRFT (Univerza v Ljubljani Akademija za gledališče, radio, film in televizijo) . 16

3.8 Ita Rina .......................................................................................................................... 17

4 EMPIRIČNI DEL .................................................................................................................. 18

4.1 Namen naloge ................................................................................................................. 18

4.1.1 Raziskovalna metoda ............................................................................................... 18

4.1.2 Raziskovalni vzorec ................................................................................................. 19

4.1.3 Postopki zbiranja podatkov ...................................................................................... 19

4.1.4 Postopki obdelave podatkov .................................................................................... 19

4.2 Rezultati in interpretacija ................................................................................................ 19

4.3 Intervjuji in njihova analiza ............................................................................................ 26

4.3.1 Intervju z Urošem Kaurinom ................................................................................... 26

4.3.2 Intervju z Bredo Pugelj ............................................................................................ 29

4.3.3 Intervju s Petrom Boštjančičem ......................................................................... 30

4.3.4 Intervju z Milado Kalezič ........................................................................................ 33

4.3.5 Povzetki intervjujev ................................................................................................. 35

5 SKLEP ................................................................................................................................... 36

6 O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI ...................................................................................... 37

4

7 LITERATURA ...................................................................................................................... 38

7.1 Viri slik ........................................................................................................................... 38

8 PRILOGA .............................................................................................................................. 40

8.1 Anketni vprašalnik .......................................................................................................... 40

8.2 Intervju ............................................................................................................................ 42

5

1 POVZETEK

V raziskovalni nalogi sem si zastavila različna vprašanja in se poglobila v znanje o umetnosti

igralstva. Pregledala sem zgodovino gledališča in filma na tujem in na Slovenskem. Pogledala

sem si stvari o AGRFT in Iti Rini. Prav tako sem s pomočjo anketnih vprašalnikov in

intervjujev potrdila ali ovrgla hipoteze, ki sem si jih zastavila. S pomočjo ankete in intervjujev

z igralci lahko rečem, da si anketiranci željo postati filmski igralci in se zavedajo, da je za

poklic igralca potrebna ustrezna izobrazba. Igralec mora s svojo igro prepričati gledalca. Še

vedno pa je gledališki oder tisti, na katerega profesionalni igralci raje stopijo.

6

2 UVOD

Sem učenka devetega razreda. Igralstvo je vedno name pustilo velik vtis. Vedno sem

občudovala igralce, pa naj so to bili filmski ali gledališki igralci. Ko sem na odru in igram,

nisem jaz, temveč neka druga, včasih boljša oseba. Zelo pogosto se zgodi, da dobim

popolnoma drugačen pogled na svet. Na odru se počutim posebno, pa ne kot da sem več kot

drugi, ampak zaradi tistega novega pogleda na svet, ki je dan osebi, ki jo igram. Prepričana

sem, da vsi moji vrstniki nimajo enakega mnenja. Zato sem se odločila raziskovalno nalogo

posvetiti igralstvu.

7

3 TEORETIČNI DEL

3.1 Kaj piše v SSKJ?

3.1.1 Kdo je igralec?

igrálec -

1. kdor se ukvarja, navadno

a) z gledališko dejavnostjo

b) z določenim skupinskim športom

2. kdor umetniško poustvarja dramske like

3. kdor je dejaven v določenem skupinskem športu, organiziranem po določenih pravilih

4. kdor se udeležuje kake dejavnosti, navadno za razvedrilo, zabavo (bos.zrc-

sazu.si/sskj.html)

3.1.2 Kdo je igralka?

igrálka -

ženska oblika od igralec:

a) postala je dobra igralka / filmska, gledališka igralka / v tej vlogi je nastopila mlada,

nadarjena igralka

b) najboljša igralka ekipe se je zelo poškodovala / igralka namiznega tenisa

c) vsi igralci in igralke so se morali prijeti za roke / hazardna igralka (bos.zrc-

sazu.si/sskj.html)

3.1.3 Kaj je gledališče?

gledalíšče -

1. umetniška ustanova, ki se ukvarja z izvajanjem odrskih, zlasti dramskih del: igrati v

gledališču; delo ljudskih gledališč; festival gledališč; repertoar gledališča; lektor pri gledališču

in filmu; masker v gledališču / lutkovno, marionetno gledališče; mladinsko gledališče;

narodno in pokrajinsko gledališče; operno gledališče; potujoče gledališče / pog. dela pri

gledališču // poslopje, prostor te ustanove: balkon, galerija v gledališču / popolnoma zasedeno

gledališče / letno gledališče

2. dramska umetniška dejavnost: uprizarjati dela antičnega, sodobnega gledališča / avtorji

absurdnega, eksperimentalnega gledališča ♦ gled., lit. epsko gledališče idejna dramatika, ki z

epsko-meditativnimi vrinki razbija klasično enotnost dejanja // pog. dramska predstava: po

gledališču so se zbrali v kavarni; obiskovalec gledališča / pog. gledališče je vsak večer

razprodano vstopnice za predstavo (bos.zrc-sazu.si/sskj.html)

8

3.1.4 Kaj je film?

fílm 1 -

1. prozoren, prožen trak, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo: naviti film; vložiti film v

kamero / fotografski, kinematografski, rentgenski film // tak trak s posnetki: projicirati film na

široko platno; dobro ohranjen film; dobiti seznam filmov, ki jih imajo na razpolago; zbirka

filmov

2. umetniško delo iz slik na takem traku: film traja dve uri; gledal sem naš novi film; film so

posneli v barvah; predvajati, režirati, snemati film; pog. kateri film vrtijo nocoj? predvajajo;

ekspr. drugorazredni film; igra, nastopa samo v slabih filmih; dogodki so se vrstili kakor v

filmu / predavanje je bilo spremljano s filmom o vzrokih nesreč / barvni, črno-beli film;

celovečerni, kratki film; dokumentarni, umetniški film; kavbojski, ljubezenski, vojni film;

lutkovni, risani film; nemi, zvočni film; televizijski film

3. ed. ustvarjanje, katerega izrazna oblika je umetniško delo iz slik na takem traku: pomen

sodobnega italijanskega filma; razvoj filma; uveljavljanje barvnega filma; zgodovina filma /

festival jugoslovanskega filma // pog. filmska proizvodnja, filmska industrija: šla je k filmu;

dela pri filmu ◊ film. dolgometražni film; normalni film širok 35 mm; ozki film širok 16 mm;

fot. eksponirati, fiksirati film (bos.zrc-sazu.si/sskj.html)

fílm 2 -

teh. tanka kožica, prevleka: če je sestava laka pretrda, postane njegov film krhek; avto ima

zaščitni film iz silikonske snovi (bos.zrc-sazu.si/sskj.html)

3.2 Film ali gledališče

Henri Gouhier piše: »Za gledališče je specifično to, da dogajanja ni mogoče ločiti od igralca.

Oder sprejema vse iluzije, razen iluzije navzočnosti. Igralec se na njem pojavlja v preobleki, z

drugo dušo in drugim glasom: vendar pa je tam in prostor z njim spet vzpostavlja svoje

zahteve, trajanje pa spet dobi svojo gostoto.«

Obratno naj bi film sprejemal vse druge realnosti razen prav realne fizične navzočnosti

igralca. Dramsko besedilo je zasnovano strogo zato, da sprejme dušo in eksistenco igralca in

je bistvena sestavina gledališča.

Vse do pojava fotografije in nato filma so bili portreti edini posrednik med konkretno

navzočnostjo in odsotnostjo. Vedeti moramo, da je fotografija le sled nekega predmeta. Čas

zajema samo v koščkih.

9

Film nas postavi v navzočnost igralca kot ogledalo, ki zadrži podobo igralca na svoji

posrebreni prevleki. Torej nam film znotraj časovno-prostorskega parametra vzpostavi

ravnovesje v psihološki enačbi.

Ko oder zagrne zavesa, nas preplavi radost, ki je bolj poživljajoča kot zadovoljstvo po dobrem

filmu. Zdi se, da imamo po predstavi boljšo vest. Tako bi lahko rekli, da tudi najboljšemu

filmu nekaj manjka. Manjka določena napetost, ki je lastna le odru. Filmski gledalec teži k

identifikaciji z junakom skozi psihološki proces in standardizira čustva. Film gledalca poteši,

gledališče ga vzburi. Gledališče zavira kolektivno reprezentacijo v psihološkem smislu, saj od

gledalca zahteva dejavno individualno zavest, film le pasivno sledenje. Film se od gledališča

razlikuje po tem, da spodbuja identifikacijo z junakom, spodbuja pasivnost ali pa v določeni

meri prebuja gledalčevo zavest. V gledališču se lahko subjekt skozi gledališko improvizacijo

osvobodi potlačenih čustev.

Gledališče je grajeno na navzočnosti igralca in gledalca. Dotakne se skozi udeležbo pri

dogajanju na odru. Pri filmu pa je gledalec skrit v dvorani in si ogleduje spektakel, ki sploh ne

ve za gledalca.

Gledališče je možno samo s človekom, filmska drama pa se igralcem lahko odreče. Dramsko

moč lahko nakažejo loputajoča vrata, človek je le kot dodatek. Jean-Paul Sartre je dejal, da

drama v gledališču izhaja iz igralca, v filmu pa prehaja od scenografije proti človeku.

Gledališka scenografija je element odrske arhitekture in je z njeno pomočjo moč odkriti to,

kar narekuje naša domišljija. Platno je kot optična maska, ki nam razkriva le del dogodka.

Baudelaire pravi: »Gledališče je kristalni lestenec.« Torej nas gledališče uroči s svojim

sijajem, film pa bi lahko bil le mala svetilka biljeterke v kinodvorani. Platno torej ne more

izpodriniti odra tako, kot je klavir opravil s čembalom. (Bazin, 2010)

3.3 Zgodovina gledališča

Že v 5. stoletju pred našim štetjem se v antični Grčiji pojavi gledališče (slika 1). To gledališče

se v bistvenih točkah ni razlikovalo od našega. Gledališke predstave v Grčiji so bile socialni

in politični dogodki in so bile družabna obveza. Igralci so nosili kostume in maske s širokimi

kretnjami, da so se videle tudi v zadnji del avditorija. Vendar so igrali le moški (tudi ženske

vloge).

10

Slika 1: Antično grško gledališče v Epidavru.

Potem je tu antični Rim. Rimsko gledališče se razlikuje od grškega v sestavi ter obliki

gledališča in v tem, da so v rimskem gledališču bili nagnjeni k spektakularnosti,

komercialnosti in so ljubili posebne učinke (na neki predstavi so zažgali hišo). Zadnji podatki

o gledališču obstajajo iz 5. stoletja, saj se po velikem razmahu (antičnega) gledališča njegov

razvoj ustavi za 1000 let. Preseli se na Sever in se rodi na novo. V srednjem veku najdemo

posvetne oblike gledališča, namenjene predvsem zabavi. Obstaja tudi cerkveno gledališče.

Izvaja se v cerkvah in na prostem ter ima versko vsebino. To so religiozni obredi, podrejeni

božji službi. V cerkvah je bil bog glavni junak, ki nikoli ne nastopi, snov teh iger pa je Sveto

pismo. V obdobju humanizma in renesanse igrajo dela predvsem iz antične klasike. Oder in

avditorij se ločita in postaneta samostojna, pomembna pa postaneta tudi zunanjost stavbe in

videz avditorija. V času baroka se oder izpolni, kot prostor iluzije. Scenograf je v baroku eden

najpomembnejših ustvarjalcev. V 17. stoletju se gledališče obrne k najširši publiki, ki za

ogled predstave plača vstopnino. V 18. stoletju gledališke lože postanejo nekakšni saloni za

petične, v katerih ti sprejemajo obiske, klepetajo, jedo in pijejo. Dvorana se socialno razčleni.

V prvi polovici 16. stoletja se pojavi še ena oblika gledališča, ki se imenuje commedia

dell'arte (slika 2), zanjo so značilne usnjene maske, ki pokrivajo zgornji del obraza. Nekateri

liki teh mask so se ohranili do zdaj (pustne šeme na karnevalu v Benetkah).

11

Slika 2: Commedia dell'arte

V Španiji je značilna bogata dramska produkcija in igralske družine. Gledališče v Angliji je v

17. stoletju zaznamovano s Shakespearom. Njegovo gledališče je bilo osemkotno gledališče

na dvorišču (slika 3).

Slika 3: Osemkotno gledališče

12

V 18. stoletju se gledališče približa življenju, nastanejo dramski žanri. Čas romantike že

prinese vprašanje: kdo so ljudje, ki nastopajo na odru? V začetku 19. stoletja se dokončno

razvijejo tipični scenografski elementi, ki jih poznamo danes. Konec 19. stoletja je čas reform.

Naturalizem prinese na oder resnične rekvizite, dejanja spremljajo realni šumi in vonji. Potem

je tukaj električna razsvetljava, ki razkrije laž iluzionističnih poslikav odra. V simbolizmu 20.

stoletja se gledališki izraz odlepi od stvarnosti odra in življenja ter postane metafora. Sodobno

gledališče je mešanica naturalizma in simbolizma. (Lukan, 1996)

3.4 Zgodovina filma

Začetnik filma je Thomas Alva Edison. Združil je več posameznih fotografij na filmskem

traku. Njegov prvi pravi film je skupaj z bratoma Lumière predstavil v kinu podobni dvorani,

decembra leta 1895 v Parizu. Leta 1903 je Georges Méliès (velja za začetnika

znanstvenofantastičnih filmov) posnel prvi igrani film, in sicer Potovanje na luno.

(sl.wikipedia.org/wiki/Film )

Thomas A. Edison, eden izmed prvih izumiteljev filmske kamere, je s pomočjo slike

pravzaprav želel dati večjo prepričljivost zvoku. Leta 1877 je ustvaril fonograf, napravo za

registracijo in reprodukcijo zvoka. Zaradi uspeha tega izuma se je odločil ustvariti ˝živo

sliko˝, da bi poudaril zvok. Tako je kasneje sestavil kinetoskop in kinetofon, toda v tem nihče

ni videl izuma zvočnega filma. Brata Lumiere, uradno priznana izumitelja filma, nista

pritegnila pozornosti kulturne javnosti. Tudi onadva v filmu nista videla umetnosti ali novega

izraznega sredstva, temveč samo tehnični izum brez prihodnosti.

Izumiteljem zvočnega filma so številne filmske družbe zavračale ponudbe. Šele družba

Warner Brothers (z denarnimi težavami) je tvegala in sprejela ponudbo.

Končna izpolnitev filmske kamere, traku in projekcijskega aparata konec 19. stoletja je

uspešen rezultat iskanja ˝slike v gibanju˝. Vendar ostaja prazgodovina filma (do leta 1895) ne

poznana.

V prazgodovini filma se nahajajo začetki filmskega mišljenja, nove vrste mišljenja s pomočjo

živih slik. Werner Nekes, avtor alternativnih filmov, je ustvaril dokumentarni filmski esej

FILM PRED FILMOM. V njem pokaže izrazna sredstva različnih naprav za ustvarjanje

gibljivih slik pred letom 1895.

Prazgodovino filma lahko razdelimo na:

1. slikanje faz gibanja (recimo, že jamske poslikave),

2. magične sence,

3. moč svetlobe in camera obscura (slika 4),

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lumi%C3%A8re&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Georges_M%C3%A9li%C3%A8s&action=edit&redlink=1

13

4. laterna magica (čarobna svetilka-Athanasius Kircher),

5. analitična risba in optične igračke (Christian Huygens,)

6. fotografija,

7. projiciranje risbe in fotografskih poz,

8. projiciranje gibljive fotografije,

9. izpolnjevanje filmskega aparata (filmska projekcija).

V vseh obdobjih prazgodovine filma so oživljene slike razumevali kot filmske. (Jovanović,

1940)

Slika 4: Camera Obscura

3.5 Zgodovina gledališča v Sloveniji

O antični zgodovini na slovenskih tleh vemo le to, kje je v Emoni najverjetneje stalo

gledališče. Potem gledališče zamre. Nekaj skromnih podatkov je o 16. stoletju; kronika

Jezuitske gimnazije v Ljubljani (poročilo o Protestantskem šolskem gledališču) in kronika

Historia Collegii Labacensis Societas Jezu (Izakova daritev). Vendar lahko o protestantskem

gledališču na slovenskem sklepamo, da je nastalo zaradi iskanja novih načinov širjenja

krščanske vere in da je po vsej verjetnosti igralo v latinščini. Katoliško gledališče

protireformacije je uporabljalo slovenščino, saj so protireformatorji spoznali, da bodo tako

lažje premagali protestantizem. Za uporabo slovenščine v gledališču je pomemben tudi

Primož Trubar (slika 5), ki je izdal Mali Katekizem, v katerem je prvi prizor in dialog v

slovenskem jeziku.

14

Slika 5: Primož Trubar

Gledališko izročilo v baroku obujajo jezuiti in kapucinski red. Za slovensko gledališče v

razsvetljenstvu je pomemben Anton Tomaž Linhart (1756-1795). Pod Zoisovim vplivom

postane prvi slovenski dramatik. Začel je kot nemški pisatelj in napisal tragedijo Miss Jenny

Love, neučinkovito odrsko delo. Njegovi najpomembnejši stvaritvi sta Županova Micka in Ta

veseli dan ali Matiček se ženi (v resnici sta odlični in izvirni priredbi, posneti po tujih vzorih),

ki ju štejemo kot prvi slovenski dramski igri. (Vevar,1998)

Matiček se ženi je komedija (veseloigra) prirejena po Beaumarchaisovi Figarovi svatbi

(Veseli dan). V knjigi je izšla leta 1790, zaradi cenzure pa je bila izvedena šele leta 1848.

(sl.wikipedia.org/wiki/Ta_veseli_dan_ali_Matiček se ženi )

V 17. stoletju se v Sloveniji pojavijo gostovanja potujočih igralskih skupin, ki jih proti koncu

stoletja izpodrinejo italijanski operni pevci in baletniki.

Od leta 1790 do leta 1848 traja obdobje slovenskega gledališkega mrtvila. Potem pa se od leta

1848 do leta 1867 narod prebudi. (Vevar, 1998)

3.6 Zgodovina filma v Sloveniji

Deset let po bratih Lumiere pionir slovenskega filma dr. Karol Grossmann posname prva dva

filmska dokumenta: Odhod od maše v Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru. Leta 1922 Veličan

Bešter posname prvi dokumentarni film slovenske produkcije: Smučarska tekma za prvenstvo

Jugoslavije. Šele leta 1931 Republika Slovenija dobi prvi celovečerni film Janka Ravnikarja:

V kraljestvu zlatoroga. Leta 1938 nastane prvi zvočni film Mladinski dnevi, Maria Foersterja.

Slovenska kinematografija tja do prvih let po drugi svetovni vojni, razen filma V kraljestvu

15

zlatoroga, skoraj ne pozna celovečernega igranega filma. Šele po letu 1945 so se na

Slovenskem ob kinematografski mreži formirale tudi nacionalna filmska distribucija (Vesna

Film, 1946), sistematična in načrtna filmska proizvodnja (Triglav Film, 1946) ter kontinuirana

revialna in publicistična dejavnost (revija Film, 1950). Leta 1950 pa je bila v Ljubljani

ustanovljena tudi Akademija za igralsko umetnost, današnja AGRFT. Že prvi celovečerni

zvočni film Franceta Štiglica Na svoji zemlji (1948), ki pomeni začetek t.i. partizanskega

filma oz. mitologizacije narodnoosvobodilnega boja. V petdesetih letih Republika Slovenija

dobi prvi celovečerni otroški oziroma mladinski film Kekec (1951), posnet po pripovedki

Josipa Vandota. Kekec je bil leto kasneje nagrajen z Zlatim levom na Beneškem festivalu in

prodan v mnogo držav. (www.czar-slowenii.pl/site/historia_filmu.php )

3.6.1 Na krilih filma s pesmijo skozi čas

9. januarja smo na naši šoli izvedli koncert pevskih zborov naše šole (slika 7). Rdeča nit so

bile pesmi in odlomki iz slovenskih filmov. Spomnili smo se naslednjih filmov: Na svoji

zemlji (glasba tega filma je uvodna špica naše nacionalne televizije in radia), Kekec (slika 6),

Čisto pravi gusar, Sreča na vrvici, Erazem in potepuh, Poletje v školjki, Vesna, Gremo mi po

svoje in Bratovščina sinjega galeba. Z odlomki iz filmov in s pesmimi smo želeli povedati, da

na nebu ne bi smelo biti meja. Potrebujemo samo drobno majhno krilo … Z njim lahko

poletimo v katerikoli kraj in v katerikoli čas, kamor pač želimo. Ali si lahko mislite, skozi

koliko življenj smo morali, preden se nam je sploh prvič posvetilo, kaj je življenje?! Včasih bi

v množici kdo rad odšel, a ne ve, kam. Zdaj moramo odkrivati sami, vsak dan malo več,

tistega pravega, neomajnega jaz-a. Pripravljeni smo, da bomo začeli spoznavati pomen

prijaznosti, ljubezni, svobode ... Odkrivajmo tisto, kar že vemo, pa bomo videli in vedeli,

kako je treba leteti. Moramo višje. Saj veste, na nebu ni meja.

16

Slika 6: Kekec

Slika 7: Koncert

3.7 UL AGRFT (Univerza v Ljubljani Akademija za gledališče, radio, film in televizijo)

Opravlja izobraževalno, umetniško in raziskovalno delo na področju gledališča, radia, filma in

televizije. Je edini visokošolski javni zavod v Sloveniji, ki izvaja na dodiplomski in

podiplomski stopnji javno veljavne študijske programe za pridobitev ustrezne izobrazbe na

področju gledališča, radia, filma in televizije.

Pravzaprav je nosilka umetniške dejavnosti, v katero se vključuje z javnimi gledališkimi

produkcijami, kratkimi dokumentarnimi in igranimi filmi ter radijskimi in televizijskimi

17

oddajami. Je tudi edina raziskovalna organizacija v Sloveniji, ki deluje na področju

gledaliških in filmskih ved. (www.agrft.uni-lj.si/ )

3.8 Ita Rina

Ita Rina ali Ida Kravanja (slika 8) je bila ena izmed prvih slovenskih igralk, ki so bile poznane

po svetu. Rodila se je v Divači, stara 71 let je umrla v Budvi, v Črni gori. Leta 1926 so jo

opazili predstavniki nemškega podjetja. Nastopila je v čeških in nemških filmih. Postala je

ena izmed najbolj znanih igralk v 30. letih prejšnjega stoletja.

(sl.wikipedia.org/wiki/Ida_Kravanja)

Slika 8: Ita Rina

18

4 EMPIRIČNI DEL

4.1 Namen naloge

Namen moje naloge se je porodil takrat, ko sem se sama znašla na odru in začela razmišljati o

poklicu igralca/igralke in njegovi/njeni prepoznavnosti. V teoretičnem delu sem raziskala

zgodovino gledališča in filma ter institucijo, ki izobražuje igralce. Pri svojem delu sem si

zastavila cilje in hipoteze.

Moji cilji so:

- raziskati zgodovino gledališča in filma,

- ugotoviti, kakšna izobrazba je potrebna za igranje,

- utrditi znanje o razliki med filmskimi in gledališkimi igralcem,

- s pomočjo intervjujev igralcev pridobiti še njihov pogled na poklic, ki ga opravljajo,

- ugotoviti, koliko najstnikov si želi postati igralec,

- ugotoviti, koliko od teh najstnikov si želi postati filmski oz. gledališki igralec,

- ugotoviti, koliko najstnikov ve, da moraš biti za poklic gledališkega igralstva ustrezno

izobražen,

- ugotoviti, kaj vpliva na najstnikovo mnenje o igralcu (ali je dober/slab).

Moje hipoteze so:

- trdim, da si večina najstnikov želi postati filmski in ne gledališki igralec,

- trdim, da se več kot polovica najstnikov zaveda, da moraš biti za poklic igralca

ustrezno izobražen,

- trdim, da na najstnikovo presojo o kvaliteti igralca vpliva ali je ta igralec slaven ali ne,

- trdim, da je igrati na odru igralcu bliže.

4.1.1 Raziskovalna metoda

V teoretičnem delu sem uporabila metodo zbiranja virov, ki se je nanašala na področje mojega

raziskovanja. V empiričnem delu sem uporabila anketo in intervju. Anketni vprašalnik sem

razdelili med spodaj omenjene učence. Anketa je vsebovala osem vprašanj in je bila za vse

starostne stopnje enaka. Vprašanja pa so bila oblikovana na različne načine:

- anketiranci so morali obkrožiti dane odgovore,

- podati so morali utemeljitev svojega odgovora ali

- zapisati odgovor na zastavljeno vprašanje.

Intervju je vseboval 19 vprašanj, ki so v prilogi.

19

4.1.2 Raziskovalni vzorec

Anketni vprašalnik sem razdelila med učence 7., 8. in 9. razredov osnovne šole Tako sem

anketirala 108 učencev, 47 fantov in 61 deklet. Intervjuje sem opravila intervjuje z igralkama

Bredo Pugelj in Milado Kalezič ter igralcema Urošem Kaurinom in Petrom Boštjančičem.

4.1.3 Postopki zbiranja podatkov

Najprej sem se odpravila v knjižnico, kjer sem poiskala ustrezno literaturo. Vir informacij je

bil tudi splet. Vprašalnike sem razdelila med učence, ki so jih samostojno reševali. Preko E -

pošte sem opravila intervju z Urošem Kaurinom, preko pošte intervju s Petrom Boštjančičem,

intervjuja z Bredo Pugelj in Milado Kalezič sem opravila v živo.

4.1.4 Postopki obdelave podatkov

Anketne vprašalnike sem najprej razdelila glede na spol, nato pa sem začela z obdelavo

vprašanj. Odgovore, ki sem jih dobila z intervjuji, sem primerjala in analizirala. Vse sem

obdelali s pomočjo računalnika, uporabila sem Microsoft Word, Microsoft Excel in Power

point.

4.2 Rezultati in interpretacija

Število in spol anketirancev

Graf 1: Anketiranci

Anketiranih je bilo 108 učencev. Od tega jih je bilo 47 fantov in 61 deklet.

0

10

20

30

40

50

60

70

Število anketirancev

Fantje

Dekleta

20

1. vprašanje: Poznaš kakšnega slovenskega igralca/igralko? (naštej)

Graf 2: Poznani igralci

Videti je, da je vsak napisal več odgovorov. Največkrat je omenjen Jurij Zrnec. To me sploh

ni presenetilo, saj je znan televizijski in filmski igralec. Nazadnje so ga lahko gledali v

mladinskem filmu Gremo mi po svoje. Tudi drugi našteti igralci so večinoma takšni, ki se

pojavljajo na televiziji. Sprašujem se, ali vedo, da so vsi ti tudi gledališki igralci. Pod drugo so

našteti tudi Peter Poles, Vid Valič, Denis Avdič, Alenka Tetičkovič, Tanja Ribič …

2. vprašanje: Poznaš kakšnega tujega igralca/igralko? (naštej)

Graf 3: Tuji igralci

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Fantje

Dekleta

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Fantje

Dekleta

21

Našteli so zelo veliko igralcev, vendar je bila večina igralcev naštetih samo enkrat, zato sem

jih umestila pod drugo. Seveda so se pojavljali tudi skupni odgovori, kot npr. Angelina Jolie,

Brad Pitt, Paul Walker in drugi. Pod drugo so našteti Robert Pattinson, Taylor Lautner, Ian

Somerhalder, Miley Cyrus, Nicole Kidman … V večini gre za prepoznavna imena, ki se

pojavljajo v filmih, TV nadaljevankah, rumenem tisku …

3. vprašanje: Kdaj je igralec zate dober?

Graf 4: Dober igralec

Vidi se, da je največ anketirancev obkrožilo odgovor d. To se pravi, da jih mora igralec

prepričati, da je dober. Veliko jih meni tudi, da je pomembno število njihovih nastopov.

Pravzaprav jih le nekaj meni, da je igralec dober le, če je slaven, tako da lahko ovržem svojo

tretjo hipotezo. Tega sicer nisem pričakovala, toda lahko sem vesela, da je tako. Ustavim se

lahko tudi pri tretjem stolpiču, saj je opazno, da je veliko več deklet kot fantov prepričanih, da

je zunanjost zelo pomembna, kar je logično, saj dekleta posvetijo veliko pozornosti

zunanjemu videzu.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

a)Slava,denar b)Nastopa vveliko filmih

c)Privlačnazunanjost

d)Prepričjivaigra

e)Drugo

Fantje

Dekleta

22

4. vprašanje: Kdaj igralec zate ni prepričljiv?

Graf 5: Neprepričljivost igralca

Večina anketirancev, med njimi je več deklet, meni, da igralec ni prepričljiv, ko slabo igra (se

mu zatika, se mu vidi, da igra …). Precej jih tudi meni, da je pomemben videz, pri tem je spet

opazno, da je to napisalo veliko več deklet. Ustavila se bi pri petem stolpiču, kjer se vidi, da je

to pomembno le fantom, kar me je presenetilo. Torej lahko sklepam, da je tudi fantom

pomembna slavna prepoznavnost igralca.

5. vprašanje: Kakšno izobrazbo potrebuje igralec? Ali za potrebno izobrazbo obstaja šola; če,

katera?

Graf 6: Izobrazba

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Fantje

Dekleta

0

5

10

15

20

25

AGRFT Talent/nipotrebna

Poklicnašola

Ne poznašole

Film. igr. nipotrebna

Niodgovora

Fantje

Dekleta

23

38 anketirancev je omenilo, da je potrebna šola. Naštevali so igralsko, gledališko, medijsko in

celo oblikovalno šolo. Deset anketirancev meni, da je za igralski poklic potreben samo talent,

torej, da ni potrebna izobrazba. Igralsko akademijo je omenilo samo 18 anketirancev, medtem

ko jih 22 ne pozna šole, toda vedo, da obstaja. Samo dva sta omenili, da pri filmskem igralcu

izobrazba ni potrebna. 25 anketirancev ni odgovorilo. Vendar vseeno lahko potrdim svojo

drugo hipotezo, saj se večina anketirancev zaveda, da je potrebna posebna šola, tudi če je ne

poznajo.

6. vprašanje: Naštej vsaj 3 razlike med filmskim in gledališkim igralcem!

Graf 7: Razlike

Večina deklet meni (45), da je razlika v tem, da se eno snema, drugo pa ne. To meni tudi 13

fantov, vendar je več fantov napisalo (25), da je razlika v tem, da so eni bolj slavni kot drugi.

To so napisala tudi dekleta, vendar jih to meni le 13. Le 9 anketirancev meni, da je razlika

tudi v izobrazbi.

05

101520253035404550

Fantje

Dekleta

24

7. vprašanje: Ti je poklic igralca privlačen in ali bi si ta poklic želel/a opravljati tudi sam/a?

Če, zakaj?

Graf 8: Privlačnost igralstva

Iz grafa je razvidno, da je poklic igralca/igralke privlačnejši dekletom (42), kot pa fantom

(19). Z NE je odgovorilo kar 26 fantov in 18 deklet. Dva se ne moreta odločiti. Ena

anketiranka pa ni odgovorila. Menim, da dekleta na splošno rada nastopajo, oziroma so rada v

središču pozornosti. Morda je to razlog, zakaj bi raje postale igralke.

Graf 9: Zakaj?

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

DA NE NEVE/MOGOČE

NI ODGOVORA

Fantje

Dekleta

0

5

10

15

20

25

30

Fantje

Dekleta

25

Večina na to podvprašanje ni odgovorila (53), nekateri so odgovorili, da bi bilo zanimivo

oziroma naporno, kar zagotovo ta poklic je. Spet drugi so napisali, da bi radi bili slavni in

imeli dosti denarja. Malo manj pa bi se jih za ta poklic odločilo (ali ne), zaradi tega, ker radi

ali ne radi igrajo.

8. vprašanje: Če bi lahko izbiral/a, kateri igralec/igralka bi raje bil/a: filmski ali gledališki?

Graf 10: Filmski ali gledališki igralec

Velika večina, torej 92 anketirancev, bi raje postala filmski igralec, le 5 od 108 anketirancev

bi raje postali gledališki igralci. Pet anketirancev ne ve, kateri igralec bi raje postal, štirje pa

niso odgovorili. Ta graf potrjuje mojo drugo hipotezo, da si večina najstnikov želi postati

filmski in ne gledališki igralec. Po mojem zato, ker so potem lahko slavni in imajo dosti

denarja, v glavnem stvari, o katerih marsikdo sanja.

0

10

20

30

40

50

60

Fantje

Dekleta

26

9. vprašanje: Utemelji odgovor!

Graf 11: Utemeljitev

Štirideset anketirancev meni, da je bi raje postali filmski (ali gledališki) igralec, ker je bolj

zanimivo. Drugih 40 bi izbralo, glede slave ali denarja, ki ga dobiš. V tretjem stolpcu vidimo,

da bi jih 23 raje postalo filmski ali gledališki igralec zaradi težavnosti. Brez odgovora je

anketo pustilo 22 anketirancev.

4.3 Intervjuji in njihova analiza

4.3.1 Intervju z Urošem Kaurinom

1. Kdaj in zakaj ste se odločili za poklic igralca/igralke?

Že na osnovni šoli. Ne spomnim se točno, kaj je bil takrat razlog. Verjetno je šlo in še vedno

gre za neko potrebo po izražanju (pred drugimi).

2. Ali ste se za poklic izobraževali akademsko? Če da, kje? Če ne, kakšne pristope

izobraževanja oz. izpopolnjevanja ste uporabili?

AGRFT 2004-09. Po končanem študiju v Ljubljani sem eno leto študiral koreografijo v

Amsterdamu. Pred in po uradnem šolanju sem hodil in še vedno hodim na različne delavnice.

3. Kje raje igrate: na odrskih deskah ali pred kamero?

Oboje rad počnem. Težko bi rekel. Mislim, da ne bi mogel igrati samo na filmu (teoretično).

Rabim živost gledališča - publiko.

0

5

10

15

20

25

30

35

Zanimivo (aline)

Slava,denar Lažje/težje Ni razloga Ni odgovora

Fantje

Dekleta

27

4. Ali ste že igrali isto predstavo/vlogo v gledališču in v filmu oz. pred kamero?

Ne. Mislim, da so redki.

5. Kaj je najpomembnejše pri gledališki igri? Kaj je igralčevo najmočnejše orožje?

Po mojem prepričanju telo. Sam izrazito gledam na telo kot svoje glavno orodje.

6. In kaj je najpomembnejše pri filmski igri? Kaj je takrat igralčev adut?

Pri filmu so po mojih izkušnjah najpomembnejše izkušnje. Sigurno pa je na filmu kontrola

obraza in glasu in seveda prepričljiva, natančna igra zelo pomembna.

7. Kakšna je razlika igrati v gledališču ali pred kamero (film, reklame, …)?

Gledališče je živo in se razvija, na filmu pa moraš takoj pokazati maksimum. V tem pogledu

je gledališče prizanesljivejše: napako na odru lahko naslednjič popraviš, na filmu je pa vse

posneto. Hkrati se mi zdi, da imam na odru več kontrole nad končnim rezultatom, medtem ko

ima film po snemanju še veliko postaj (montaža, zvok ...).

8. Kakšna je razlika med samim pripravljanjem na gledališko igro oz. predstavo in kako

potekajo priprave na snemanje pred kamero?

Vaje za gledališko predstavo po navadi trajajo 2 meseca. Za film pa zelo različno. Včasih so

dolge priprave, včasih pa se stvari zvadijo/sprobajo in naredijo na samem snemanju.

9. Je vam ljubša gledališka ali filmska igra in kakšne vloge so vam tam najbolj pri srcu?

Kot že rečeno, težko rečem. Mislim pa, da sem za enkrat na odru boljši kot pred kamero.

Veseli me, če lahko igram različne vloge in v predstavah z različnimi poetikami in koncepti.

10. Ali obstaja kakšna scena/lik, ki je ne bi uprizarjali ne v gledališču in ne v filmu?

Načeloma ne ... in načeloma ja. Če sta zgodba in koncept dela zamišljena inteligentno in so

stvari upravičene, nimam predsodkov. Je pa seveda vsakič odvisno od situacije, v kateri se

ustvarjalci znajdemo.

11. Kakšen pa je vaš odnos do nagrad v igralstvu? Ste tudi sami že prejeli kakšno, katero?

Katera nagrada je med igralci (gledališkimi in filmskimi) najbolj cenjena?

Sam sem prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca in tri skupinske nagrade. Nagrade so

kot hemoroidi - vsaka rit jih enkrat faše. Občutek, ko nagrado dobiš, je dober, tukaj se ne

pretvarjam, je pa neka obveza, ki z nagrado pride. Konstantno poskušaš ubežati nagradi, biti

boljši od tistega sebe, ki je nagrado dobil. Najbolj cenjena je pa pri različnih ljudeh različna

28

nagrada. Še vedno pa se mi zdi, da je nagrada, ki ti jo gledalec pokloni osebno - s pohvalo in

komentarjem - največ vredna in najpomembnejša.

12. Kaj pa je vam v zasebnem življenju ljubše: si ogledati gledališko predstavo ali film?

Občutek, ko vidim dobro predstavo je močnejši ... in predvsem redkejši.

13. Kaj se med izobraževanjem za igralca od njega pričakuje? Kaj je bilo za vas najhuje?

Izobraževanje igralca se nikoli ne konča, brez patetike, to mislim zelo resno. Najhuje, najtežje

in verjetno najlepše je pa ravno to, da se nikoli ne konča, nikoli nisi dovolj dober, nikoli ne

veš dovolj.

14. Se vam zdi, da slovenska Akademija igralce dobro pripravi na delo igralca? Se vam

zdi kaj nepomembno, bi kaj dodali?

Kot sem že povedal, sem po akademiji študiral koreografijo v Amsterdamu. Vse, kar je bilo

na AGRFT narobe, je bilo tam prav, vse, kar je bilo tam narobe, je bilo na AGRFT prav. To

mi je dalo širino, ki jo potrebujem za svoje delo v gledališču. Mislim, da je Akademija dobra,

da pripravi in ustvari dobre igralce, hkrati pa je preveč hermetična in tudi okostenela. Čeprav

se stvari spreminjajo, AGRFT še vedno povečini ustvarja poustvarjalce in ne ustvarjalcev.

15. Kje se skriva talent oz. kako le tega prepoznati? Je pomembna samo želja?

Želja je premalo. Al' maš, al' pa nimaš. Ampak če imaš, boš moral prekleto trdo delati, da ta

"talent" obrodi sadove.

16. Mora igralca zanimati literatura?

Da. Umetnost nasploh. Igralca mora zanimati vse.

17. Ali lahko v Sloveniji gledališki igralec doseže tako veliko prepoznavnost kot filmski?

Ali so nasploh lahko gledališki igralci takšne »zvezde« kot filmski?

V Sloveniji igralci niso zvezde. To, da so Zrnec ali Slakonja (ki je bil btw moj sošolec)

"zvezde", nima nobene veze z njihovo igro v gledališču ali filmu. Klemen konec koncev v

skoraj nobenem filmu ni igral. Katarina Čas pa ni zvezda zaradi Slovenije oziroma

slovenskega filma.

18. Ali obstaja igralec za vse vloge?

Sigurno.

29

19. Kaj pa počnete v času, ko ne igrate, berete scenarijev, …?

Živim popolnoma navadno življenje. Sam sem npr. izjemno navdušen nad fizičnim delom. Če

ne bi bil igralec, bi bil res zelo dober tehnik. Se ne zajebavam. To sem že večkrat počel in v

tem noro uživam. V odjavni špici GMPS 2 sem npr. naveden med igralci in med tehniki.

Mislim, da nas ni prav veliko takih :)

4.3.2 Intervju z Bredo Pugelj


Ko sem bila stara 12 let. Zdel se mi je kot en drug vzporeden svet v katerem lahko

živiš.



Da, imam diplomo akademije.


Na odrskih deskah (ker imam več izkušenj), sem pa zelo rada snemala ekteriere

(zunaj, ne v studiju).


Da, Matildo v Ščuke pa ni, Ščuke pa ne.


Iskrenost interpretacije vloge.


Isto. Vedno moraš čutiti kar igraš (iz trebuha).


Razdalja, publika-kamera in v detajlih.



Razlika je v tem, da se pri gledališki predstavi večmesečne vsakodnevne vaje. V filmu

je skupnih vaj malo ali nič. Na dan snemanja določene sekvence je več vaj tega

odlomka, ki se potem takoj posname.


Najljubša ti je vedno tista, ki jo ravnokar delaš, saj se z njo ukvarjaš.


Ne, morda kakšen lik zelo slabega dramatika.

30



Dobila sem dve priznanji.


Predstavo.


Ustvarjalnost, veselje do iskanja možnih interpretacij, prenesti kritiko.

14. Se vam zdi, da slovenska Akademija igralce dobro pripravi na delo igralca? Se vam zdi

kaj nepomembno, bi kaj dodali?

Ne bi komentirala.


Po eni strani po interesu, po drugi strani po sposobnosti ustvarjat različne like,

situacije, razpoloženja.


Po mojem da, vsi se s tem ne strinjajo.

17. Ali lahko v Sloveniji gledališki igralec doseže tako veliko prepoznavnost kot filmski? Ali

so nasploh lahko gledališki igralci takšne »zvezde« kot filmski?

Zvezde ne. Že teritorialno je to nemogoče. Gledališki igralec pa je vezan tudi na jezik.


Da. Igralci naj bi igrali vse vrste vlog.


Vse kar počno vsi ljudje na tem svetu.

4.3.3 Intervju s Petrom Boštjančičem


Za poklic igralca sem se odločil v gimnaziji. Takrat smo: Milada Kalezič, Vlado

Novak in jaz igrali v amaterskem gledališču KUD Slava Klavora. Mladinsko skupino

je vodil Jože Zupan. Profesionalni igralec drame SNG Maribor, ki pa ni imel

akademije. Po poklicu je bil mizar. Po letu 1945 je igral po takratnih jugoslovanskih

gledališčih in na mojo srečo končal v Mariboru. Naučil me je več kot moja formalna

akademija: AGRFT.



31

Diplomiral sem na AGRFT. To je edina ustanova v naši državi, ki šola igralce,

režiserje, dramatike. Izpopolnjevanje - izpopolnjuješ se celo življenje. Vsaka vloga je

nov izziv, uganka. Ni šablone. Ne sme je bit. Izobraževal sem se po metodi

Stanislovskega, velikega igralca in ustanovitelja Moskovskega umetniškega

gledališča. Njegove metode igre so kasneje izpopolnjevali v ZDA Actor's Studio, ki pa

ga je ustanovil Strasberg, Elia Kazan … iz tega studia so se razvili veliki igralci. No,

na zgradbi Actor's Studia je pred vhodom napis: »No acting.« Se pravi ne igrati, ne se

pretvarjati, pačiti …


V bistvu ni razlike. Vsi igralci, v glavnem, ki jih poznam s filmov, igrajo tako v

gledališču kot v filmu. Samo, da je v gledališču težje. Zgodi se, da kakšne vloge igraš

štiri leta in s stotimi ponovitvami. Zato potrebuješ drugo tehniko. Leta 1998 sem se

zavestno odločil, da ne bom več snemal, čeprav sem dobival ponudbe. To sem sklenil

zato, ker se me slovenski film ni dotaknil. Sicer pa, da se pohvalim posedujem

nagrado: Filmski igralec leta. To je bilo davnega 1983, ko je imela moja hči Irena tri

leta.


Ne, nisem. Je pa nekaj mojih velikih gledaliških vlog posnetih za nacionalno TV.

Izdelek za TV gledalce pa je seveda odvisen od kamere, pripravljenosti TV režiserja,

kako prenesti gledališki medij na TV.


Pri gledališki igri je važna neposrednost. Zato je tudi vsaka vloga na živi predstavi od

predstave do predstave drugačna. Igralci so živi ljudje v času in prostoru in niso stroji.

Zato je živost gledališke igre drugačna od živosti filmske. Pri gledališki igri je

pomembna zgodba, ki jo je napisal dramatik, in jo v gledališču igralec drugače

kontrolira kot na filmu.


Filmska igra se prilagaja očesu kamere. To ni gledalec, pač pa igra človeka. Je pa

filmska igra subtilnejša, bolj osebna, saj imaš drugo komunikacijo. V gledališču je

razdalja med igralcem in gledalcem drugačna. Igralčev adut je trenutek, ki ga zapiše

kamera, v gledališču pa gledalec in to neposredno.

32


V bistvu lahko na filmu zelo dobro igrajo začetniki brez tehnike. Če so dobro vodeni s

strani režiserja. Obratno ni mogoče. Film bi naj imel vsebino, se pravi umetniškost.

Reklama je komercialna.



Priprave so podobne. Najprej se je treba seznaniti s tekstom. Se pravi dramo,

scenarijem. V gledališču ima igralec svojo individualno dramatizacijo vloge. Na filmu

pa ima vse v rokah režiser oz. montažer.


V bistvu ni razlike. Tako pri filmu kot v gledališču gre za vsebino, izpoved, nekaj

povedati.


10. januarja 2014 sem imel na Malem odru SNG premiero Nočnega portirja. To vlogo

bi najraje odklonil, ker so bile vaje bolane do te mere, da sva z igralko nameravala

prekinit študij. To pa zato, ker je režiserka delala mehanično, brez notranjega dialoga,

brez psihologije. Igralec pa ni predmet. Njen cilj je bil formalen, medtem ko sva

morala midva opravičiti svoji vlogi.



Nagrade podeljujejo ljudje. Ljudje pa so … takšni in drugačni. Ponosen sem na tri

Borštnikove nagrade publike. In to za resne težke, vloge … prejel sem precej nagrad.

Najbolj cenjen naj bi bil Borštnikov prstan. To je nagrada za življenjsko delo.


Oboje. Videl sem odlične filme in odlične gledališke predstave.


Od igralca se pričakuje razvoj. Ko si mlad, se odzivaš popolnoma drugače na igralske

naloge, kot potem, ko zoriš. Zoriš pa tako profesionalno kot osebno.



Akademija ti lahko ponudi obrt. Je pa nevarno, ker lahko študenta zablokira, zapre.


Pri igralcu začutim ali je notranji ali pa je blefer. Želje so premalo.

33


Seveda, pa še kako. Moramo pa ločiti dobro literaturo od slabše.



Prepoznavnost je seveda večja, če se pojavljaš v filmu. Vendar to ni merilo. Važna je

kvaliteta. V gledališču po celem svetu igrajo genialni igralci, pa jih pozna le peščica

ljudi. Vsak večer se predajajo čaru gledališča: ne zanima jih slava, biti zvezda, pač pa

nekaj dati ljudem.


Ne obstaja!


Ko ne igram, skušam živeti. Scenarijev ne berem. Berem dobro literaturo, vsaj zame

dobro. Slovensko in svetovno. Obožujem Cankarja, Prešerna, Murna, Kosovela,

Voranca, Menarta …Pa Tolstoja, Balzaca, Jesenina, Dostojevskega, Hesseja, Preverta

… Največ pa berem sveto pismo.

4.3.4 Intervju z Milado Kalezič


Za poklic sem se odločila kot mlada deklica, pri šestih letih, ko sem bila prvič v

gledališču in sem si želela igrati.



Da. Po končani Drugi gimnaziji v Mariboru sem opravila sprejemni izpit na AGRFT,

ki sem jo obiskovala štiri leta. Potem sem šla v SNG Celje in potem v SNG Maribor.


Sem bolj gledališka igralka; imam bolj občutek za oder.


Ne.


Vsa njegova izrazna sredstva: govor, telesna pripravljenost, prepričljivost igranja lika,

poznavanje lika in malo sreče.


Prepričljiva igralčeva izraznost, kamera te mora imeti rada in nedefinirana karizma.

34


Notranji občutek je enak, zunanja izraznost pa drugačna. V teatru moraš nositi lik

skozi celo predstavo, pri filmskem delu se prilagajaš.



Tako gledališče kot film je odvisen od režiserja, zato je vsakič drugače. Dosti se

ukvarjaš s tekstom, interpretacijo.


Največ sem imela vlog v gledališču. Všeč so mi tragični liki.


Ne igram rada več pretirane izraznosti. Obožujem mirne like.



Nagrado je lepo dobiti. Nagrada je pohvala. Imam Borštnikov prstan in še druge

nagrade.


Oboje. Vendar mora pustiti lep občutek.


Najtežje je bilo prepričljivo govoriti tekst. Izkušeni igralci tako prepoznajo amaterja.



Da.


Ne da se reči v prvem trenutku. Eni so prepričljivi. Eni si mislijo, da so dobri in niso,

eni mislijo, da so dobri in so.


Da. Igralca mora zanimati vse. Literatura je najvišja oblika umetnosti. Gledališče je

skupnost vseh umetnosti.



V Sloveniji so bolj prepoznavni gledališki igralci. Filmi se snemajo od časa do časa.


Ne, toda eni igralci imajo širok diapozom (širše dojemanje vlog).

35


Kuham, čistim, čuvam vnukinjo, pojem v pravoslavni cerkvi, hodim v gozd, grem na

trg …

4.3.5 Povzetki intervjujev

Torej intervjuji pri enih vprašanjih odstopajo, pri drugih ne tako zelo. Vsi igralci, s katerimi

sem opravila intervju,so se za igralski poklic odločili že v mladih letih v obdobju osnovne in

srednje šole. Prav tako so vsi izobraženi, se pravi, vsi so obiskali AGRFT. Pri intervjujih se

bi ustavila posebej le pri vprašanjih:




Ta vprašanja se mi zdijo pomembna zato, ker me zanima splošno mnenje igralca o tem, kaj je

bolje, kaj ima raje, kaj je bolj priljubljeno.

Na prvo izmed zgoraj omenjenih vprašanj so odgovorili, da v gledališču. Napisali so različne

razloge, kot na primer, da raje igrajo v gledališču, ker imajo več izkušenj, ker potrebujejo

živost publike, ker se jih slovenski film ne dotakne ali so preprosto bolj gledališki igralec.

Na drugo vprašanje so odgovarjali, da je težko reči, da je odvisno, s katero vlogo se zdaj

ukvarjaš, ali pa da ni razlike. Na tretje zgoraj omenjeno vprašanje jih je polovica odgovorila,

da predstava, polovica pa, da oboje, vendar more biti kvalitetno.

Torej lahko zaključim, da je gledališče še vedno prostor, kjer igralec vzpostavi pristen stik s

publiko v dvorani. Nihče ne ostane hladen, nihče ne zapusti dvorane oziroma odra brez

energije. Vedno so čustva, ki dajo misliti še kar nekaj časa.

36

5 SKLEP

V raziskovalni nalogi sem raziskala zgodovino gledališča in filma na tujem in na Slovenskem.

O gledališču se nisem naučila prav veliko novega, le ponovila sem stvari, ki sem jih bolj ali

manj poznala. O antičnem, srednjeveškem in potujočem gledališču. Nasprotno od tega je bil

film zame nekaj čisto novega. O njem sem se naučila kar veliko. O Edisonu in bratih Lumiere,

pa o začetniku filma na slovenskem, Grossmannu. Pred raziskovalno nalogo o tem nisem

znala povedati besede. Obnovila sem svoje znanje o AGRFT, Ita Rina pa je zame spet bila

nova. Izpolnila sem cilje, ki sem si jih zastavila na začetku raziskovalne naloge.

Na začetku raziskovalne naloge sem razmišljala tudi o hipotezah.

Moje hipoteze so bile:

- Trdim, da si večina najstnikov želi postati filmski in ne gledališki igralec.

To hipotezo lahko potrdim, saj je od 108 anketirancev kar 92 napisalo, da bi raje postalo

filmski igralec.

- Trdim, da se več kot polovica najstnikov zaveda, da moraš biti za poklic igralca

ustrezno izobražen.

To hipotezo lahko potrdim, saj se večina anketirancev zaveda, da moraš biti izobražen,

tudi če ne poznajo šole.

- Trdim, da na najstnikovo presojo o kvaliteti igralca vpliva ali je ta igralec slaven ali

ne.

To hipotezo lahko ovržem, saj mora večino anketirancev igralec prepričati v igri, da

rečejo, da je dober.

- Trdim, da je igrati na odru igralcu bliže.

To hipotezo lahko potrdim, saj je večina igralcev, s katerimi sem opravila intervju,

odgovorila, da raje igrajo na odru, prav tako pa je to omenjeno v besedilu pod točko 3.2.

37

6 O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI

Menim, da bo moja naloga v svet prinesla zavedanje, da je pomembno tudi gledališče. S tem

mislim na to, da ni samo film tisto, kar je dobro. Da je gledališče pomembno in izjemno.

Ljudje tega ne opazijo, ne cenijo umetnosti. S svojo nalogo hočem poudariti pomen

gledališča, njegovo vlogo, ki je bolj cenjena tudi med igralci. Rada bi, da ljudje doživijo to

živost gledališča, ki jo jim igralci na odru želijo dati.

Vesela sem lahko, da učenci, vsaj na naši šoli, želijo obiskovati gledališki krožek, želijo

nastopati in se učiti veščin igranja. To se je pokazalo na našem koncertu. Imamo pa na šoli

gledališko skupino, kjer se vsako leto pod mentorskim vodstvom naših učiteljic lotijo nove

predstave in dosegajo izjemne uspehe na srečanju otroških gledaliških skupin v Sloveniji.

Posegli so že po nagradah za izvirne predstave, perspektivne igralce, uvrščajo se na državna

srečanja. To je samo dokaz, da si mladi želijo gledališča. Željo na odru pustiti del sebe, željo

publiki dati nekaj sebe, svojih občutkov.

38

7 LITERATURA

- AGRFT. [Online]. [Citirano 22. 1. 2014; 12.04]. Dostopno na:

http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/predstavitev/

- Bazin, A. (2010). Kaj je film. Ljubljana: Društvo za širjenje filmske kulture KINO!.

- Ita Rina. [Online]. [Citirano 10. 2. 2014; 13.47]. Dostopno na:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ida_Kravanja

- Jovanović, J. (2008). Uvod v filmsko mišljenje. Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne

dejavnosti, (Knjižna zbirka Premiera; št. 72. Priročnik).

- Kaj piše v SSKJ? [Online]. [Citirano 25. 1. 2014; 20.07-20.12]. Dostopno na:

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=igralka&hs=1

http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=Gledali%C5%A1%C4%8De&hs=1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=film&hs=1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=igralec&hs=1

- Lukan, B. (1996). Gledališki pojmovnik za mlade. Šentilj: Založba Aristej.

- Vevar, Š. (1998). Slovenska gledališka pot. Ljubljana: DZS.

- Zgodovina gledališča v Sloveniji. [Online]. [Citirano 14. 12. 2013; 12.47]. Dostopno na:

sl.wikipedia.org/wiki/Ta_veseli_dan_ali_Matiček se ženi

- Zgodovina filma. [Online]. [Citirano 2. 11. 2013; 13.35]. Dostopno na:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Film

- Zgodovina filma v Sloveniji. [Online]. [Citirano 25. 1. 2014; 19.59]. Dostopno na:

http://www.czar-slowenii.pl/site/historia_filmu.php#

7.1 Viri slik

- Antično grško gledališče v Epidavru. [Online]. [Citirano 27. 1. 2014; 15.27].

Dostopno na: http://www.zgodovinarka.si/wp-content/uploads/2012/03/epidaver-

gledališče.jpg

- Camera Obscura. [Online]. [Citirano 27. 1. 2014; 15.39]. Dostopno na:

http://cinemathequefroncaise.com/Chapter1-1/Figure_01_10_Obscura.html

- Commedia dell'arte. [Online]. [Citirano 27. 1. 2014; 15.32]. Dostopno na:

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fb/Four_Commedia_dell%E2%80

%99Arte_Figures_claude-gillot.jpg

http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/predstavitev/

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=igralka&hs=1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=Gledali%C5%A1%C4%8De&hs=1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=Gledali%C5%A1%C4%8De&hs=1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=film&hs=1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=igralec&hs=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Film

http://www.czar-slowenii.pl/site/historia_filmu.php

http://cinemathequefroncaise.com/Chapter1-1/Figure_01_10_Obscura.html

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fb/Four_Commedia_dell%E2%80%99Arte_Figures_claude-gillot.jpg

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fb/Four_Commedia_dell%E2%80%99Arte_Figures_claude-gillot.jpg

39

- Ita Rina. [Online]. [Citirano 12. 2. 2014; 14.39]. Dostopno na:

http://www.primorske.si/Priloge/7--Val/Vrata-odpira-prvi-muzej-slovenskih-filmskih-

igralc.aspx

- Kekec in koncert. Lasten vir.

- Osemkotno gledališče. [Online]. [Citirano 27. 1. 2014; 15.36]. Dostopno na: http://os-

brsljin.si/izdelki/tst/potocar/gledal.html

- Primož Trubar. [Online]. [Citirano 27. 1. 2014; 15.44]. Dostopno na:

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7a/Primoz-Trubar.jpg

http://www.primorske.si/Priloge/7--Val/Vrata-odpira-prvi-muzej-slovenskih-filmskih-igralc.aspx

http://www.primorske.si/Priloge/7--Val/Vrata-odpira-prvi-muzej-slovenskih-filmskih-igralc.aspx

http://os-brsljin.si/izdelki/tst/potocar/gledal.html

http://os-brsljin.si/izdelki/tst/potocar/gledal.html

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7a/Primoz-Trubar.jpg

40

8 PRILOGA

8.1 Anketni vprašalnik

ANKETA

Sem učenka 9. razreda in pripravljam raziskovalno nalogo z naslovom Pod reflektorji. Anketa

mi bi v pomoč pri raziskavi, zato prosim, da odgovarjaš korektno. Hvala za sodelovanje.

Spol: M Ž Starost in razred:_______________

1. Poznaš kakšnega slovenskega igralca/igralko? (naštej)

___________________________________________________________________________

2. Poznaš kakšnega tujega igralca/igralko? (naštej)

________________________________________________________________________

3. Kdaj je igralec zate dober?

a) Ko je slaven ali ima veliko denarja.

b) Ko nastopa v veliko filmih ali predstavah.

c) Če je njegova zunanjost privlačna.

d) Ko sta njegova mimika in igra prepričljivi.

e) Drugo: _____________________________________________________________

4. Kdaj igralec zate ni prepričljiv?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

5. Kakšno izobrazbo potrebuje igralec? Ali za potrebno izobrazbo obstaja šola; če,

katera?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

6. Naštej vsaj 3 razlike med filmskim in gledališkim igralcem!

___________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

7. Ti je poklic igralca privlačen in ali bi si ta poklic želel/a opravljati tudi sam/a? Če,

zakaj?

41

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

8. Če bi lahko izbiral/a, kateri igralec/igralka bi raje bil/a: filmski ali gledališki? Utemelji

odgovor!

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

42

8.2 Intervju

INTERVJU Z IGRALCEM/IGRALKO

























Documents

POD REFLEKTORJI _Umetnost... · 2015. 3. 19. · 4.3.1 Intervju z Urošem Kaurinom ... Vendar so igrali le moški (tudi ženske vloge). 10 Slika 1: Antično grško gledališče v