60 let - Adoramus moški pevski zbor Koleric/60 let himne (4).pdf · in skladbe za moški in mešani zbor, zapisana pa je tudi klavirska spremljava. Pesem proslave, Res čuden je

60 letrojstvo in pot himne

gasilcev Slovenije

(1949 – 2009)

Gasilska himna, rojena pred šestdesetimi leti v Šmartnem pri Slovenj Gradcu (1949-2009)

2

Izdajatelj: za Gasilsko zvezo Slovenije predsednik Anton Koren

Uredil: zborovodja Janez Kolerič

Oblikovanje in tisk: Tiskarstvo in knjigoveštvo Grešovnik d.o.o.,

Šmartno pri Slovenj Gradcu

Naklada: 300 izvodov

December, 2009

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

784.71(497.4):614.842

ROJSTVO in pot himne gasilcev Slovenije : 60 let : (1949-2009) /[uredil Janez Kolerič]. - Ljubljana : Gasilska zveza Slovenije, 2009

ISBN 978-961-6482-12-71. Kolerič, Janez248120064


3

Gasilska himna — pesem pripadnosti, spoštovanja in ljubezni do gasilstva

Je melodija in besedilo o velikih vrednotah domoljubja, prijateljstva in svetosti življenja.

Vrednote v pesmi »Gasilska« so bile odločilne in tudi lastne avtorju, da je pesem postala prva pesem slovenskih prostovoljnih gasilcev.

Organistu in zborovodji, velikemu gasilcu, koroškemu rojaku Ivanu Krpaču smo hvaležni za plemenito izpoved

v pesmi, ki nas pozdravlja, se zahvaljuje in spodbuja k opravljanju plemenitega poslanstva slovenskih gasilcev.

Ob tej priložnosti velja naša zahvala tudi Janezu Koleriču, uspešnemu in tenkočutnemu zborovodji, ki je opozoril na srebrnino »Gasilske« — himne slovenskih gasilcev — ki jo s ponosom prepevajo številni gasilski zbori in igrajo gasilske godbe.

Toni Koren,predsednik GZ Slovenije


4

Srečanje gasilskih pevskih zborov Slovenije

Slovenska gasilska društva so se poleg svoje osnovne protipožarne in reševalne dejavnosti ob naravnih nesrečah in ob drugih humanitarnih in humanih dejavnostih vselej izkazovala kot nepogrešljiva sodelujoča opora pri organizaciji kulturnih prireditev in so s svojimi prispevki poživljala kulturni utrip vasi in mest v Sloveniji. Velikokrat in marsikje pa je gasilsko društvo bilo in je še tudi danes edini nosilec kulturnega dogajanja v kraju.

Leta 1984 je zborovodja Janez Kolerič v Šmartnem pri Slovenj Gradcu s pomočjo moškega pevskega zbora in Gasilskega društva Šmartno organiziral prvo srečanje gasilskih pevskih zborov Slovenije, ki je postalo tradicionalno in se vsako leto organizira v različnih krajih Slovenije kjer delujejo gasilski pevski zbori. Srečanja so prerasla v vseslovensko pevsko prireditev, ki ji glasbeniki priznavajo ugled in spoštovanje; prav tako pa je ta oblika pevske kulture pomemben doprinos kulturnemu dogajanju v gasilskih vrstah v Sloveniji.


�

PREDSTAVITEV NASTANKA PESMI »GASILSKA«, HIMNE GASILCEV SLOVENIJE

Šmartno pri Slovenj Gradcu je bilo po končani drugi svetovni vojni majhna vas, ki pa je imela za tiste čase izjemno bogato kulturno življenje. Nosilca kulturnega življenja sta bila Ivan Krpač, občinski tajnik, organist, zborovodja in gasilski častnik, ter Edvard Roessner, ravnatelj Osnovne šole. Obnovila sta delovanje Kulturnega društva ter za prebivalce in okolico organizirala koncerte in igre. Oba sta dala razvoju kulture svojevrsten ustvarjalni pečat – Ivan Krpač na glasbenem, Edvard Roessner pa na dramskem področju.

Leta 1949 je izpod peresa Edvarda Roessnerja nastala igra »Kdo je požigalec«, Ivan Krpač jo je uglasbil, dramska skupina in Krpačevi pevci pa so jo postavili na oder.Ker se v življenju in bivanju naroda vselej ohranja najžlahtnejše, se je iz omenjene igre ohranila pesem »Gasilska«. Domači gasilci so jo uvrščali na vse svoje svečanosti in prireditve. Nazadnje jo je zapel moški pevski zbor iz Šmartnega pod vodstvom zborovodje Ivana Krpača leta 1951 ob 70-letnici Gasilskega društva Šmartno. Po smrti Ivana Krpača se pesem v javnosti ni pojavila vse do 100. obletnice PGD Šmartno, ko jo je zapel moški pevski zbor tega društva pod vodstvom zborovodje Janeza Koleriča, ki je partituro pesmi našel v notni zapuščini svojega očeta, Krpačevega pevca.

Leta 1984 je zborovodja Janez Kolerič v Šmartnem pri Slovenj Gradcu organiziral 1. srečanje pevskih zborov gasilskih društev Slovenije in ob zaključku srečanja so pod njegovim vodstvom združeni moški zbori prvič skupaj zapeli »Gasilsko«. To srečanje je preraslo v tradicionalna vsakoletna srečanja slovenskih gasilskih zborov in tudi »Gasilska« je postala tradicionalna zaključna pesem teh prireditev. Vsi pevski zbori slovenskih gasilcev so jo v letih skupnega prepevanja sprejeli za svojo.Na predlog Janeza Koleriča in Gasilske zveze Slovenj Gradec je


6

Gasilska zveza Slovenije na 12. kongresu leta 1993 v Slovenj Gradcu »Gasilsko« uradno razglasila za himno slovenskih gasilcev.

Ponosni smo, da je Ivan Krpač naš domačin, ki je bil 45 let svojega življenja gasilec, od tega 19 let gasilski poveljnik, kot kulturni ustvarjalec dodal v zgodovinski mozaik slovenskega gasilstva svoj žlahtni kamen – pesem, ki je postala himna gasilcev Slovenije.

Prav tako smo ponosni, da je Janez Kolerič naš domačin, priznan kulturni delavec in zborovodja v naši občini, Koroški in Savinjsko – Šaleški regiji, obogatil kulturno življenje slovenskih gasilcev z vsakoletnimi, tradicionalnimi srečanji gasilskih pevskih zborov in pesem Ivana Krpača vtkal v gasilsko kulturo današnjega časa.

Za brošuro ob 20. jubilejnem srečanju gasilskih pevskih zborov Slovenije, leta 2004 zapisala:

Liza Krpač,predsednica Zveze kulturnih društev Mislinjske doline

Združeni moški pevski zbor slovenskih gasilcev pod vodstvom zborovodje Janeza Koleriča. Nastop na 12. gasilskem kongresu, leta 1993 v Slovenj Gradcu.


7

Prvi notni zapis “Gasilske” za igro “Kdo je požigalec”, 18. 10. 1949

Šmartno pri Slovenj Gradcu


8

Iz brošure ob stoletnici rojstva Ivana Krpača:

» … V številni druži-ni organista Gregorja Krpača, ki je bil tudi zbiralec in prirejeva-lec narodnih pesmi v stiku s takratnimi lju-bljanskimi skladatelji, se je na Janezovo, 27. decembra 1898, rodil sin Ivan. Bil je krepak in bister. V šoli je bil odličnjak, obdarjen z mnogimi veščinami in talenti. Že kot deček je znal »vražje« igra-ti na orgle in na dru-ge takrat dosegljive instrumente. Komaj petnajstletni deček je z izkazom o poklicu organista šel službovat na drugo stran Pohor-ja pod Prihovo … Po

vojni je sodeloval v bojih za slovensko severno mejo. Zamujeno šo-lanje je deloma nadomestil tako, da je opravil izpit za državnega uradnika in absolviral takratno orglarsko šolo v Ljubljani.Med obema vojnama je služboval v domačem kraju. Bil je hkrati občinski tajnik in organist. Loteval se je ustanavljanja številnih kulturnih, športnih in drugih organizacij in društev, tudi gasilstva, in v njih uspešno delal. Posebno lepe uspehe je imel z zborovskimi in instrumentalnimi skupinami. Šmartno je po njegovi zaslugi


9

postajalo središče družbenokulturnih dejavnosti v Mislinjski dolini, pomembno tudi za celotno območje Koroške … Nemška okupacija pa je zaustavila tudi delovanje večine takratnih kulturnih in športnih društev. Ivan Krpač se je brez oklevanja takoj odločil za upor. Že enainštiridesetega leta je bil na ustanovnem sestanku OF izbran za predsednika območne organizacije. Znane so njegove akcije proti izseljevanju in njegova drzna dejanja, ki so bila povezana z oskrbo partizanskih enot in z usmerjanjem mladih fantov v partizane … Po osvoboditvi je postal prvi predsednik Krajevnega ljudskega odbora Šmartno. Ostal je farni organist. Obnovil je delovanje večine predvojnih društev. Zavidljive uspehe je žel z organiziranjem dramskih uprizoritev in koncertnih nastopov. Posebej odmevne so bile spevoigre: »Kovačev študent« V. Vodopivca, Roessnerjeva »Kdo je požigalec«, za katero je glasbo napisal sam, in krajša spevoigra »Naprej zastava slave« za otroške glasove, ki jo je z velikim uspehom takoj po vojni izvajalo petero njegovih otrok. Za velik shod gasilskih društev leta 1949 v Šmartnem je napisal gasilsko pesem, ki se je takrat prvič pela, zdaj pa jo pojejo vsi slovenski gasilski zbori kot svojo gasilsko himno. Pomembno je poudariti, da je bila Krpačeva družina velik pripadnik gasilstva. Ivan Krpač je bil vse svoje življenje predan in zavezan gasilstvu – 19 let je bil v Šmartnem poveljnik. V zgodovinski mozaik slovenskega gasilstva je dodal svoj žlahtni kamen, pesem, ki je leta 1993 postala slovenska gasilska himna. Zasluge za to ima zborovodja Janez Kolerič, ki je pesem našel v glasbeni zapuščini svojega očeta in jo oživil s svojim moškim zborom …Ivan Krpač je umrl aprila 1953. leta, star šele petinpetdeset let. Na dan pogreba, ko je mati s petimi nedoraslimi otroki hodila v sprevodu, se je v žalost ogrnila cela dolina. Za nekaj trenutkov je Ivan Krpač poslednjič zbral množice, ki so se zgrnile v Šmartno. Govorili, recitirali in peli so, njemu v slovo. Šmarški pevci so se na Štefanovo še kakih trideset let redno zbirali na njegovem grobu, v krogu okrog njega, v srcu doline in prepevali vesele slovenske na predvečer njegovega rojstnega dne …«


10

Krpačevi dnevi

Krpačevo in Koleričevo družino je povezovalo predvsem petje in veliko prijateljstvo med Ivanom Krpačem in Janezovim očetom Jankom, ki je bil odličen pevec Krpačevega pevskega zbora. Ivan Krpač, glasbeni pedagog za instrumentalno glasbo na klavirju, violini in orglah, je skupaj z Jankom na violini sodeloval tudi v Glasbenem salonu v Slovenj Gradcu in pri priredbah gledaliških predstav in spevoiger.Ob stoletnici rojstva Ivana Krpača leta 1998 je bil Janez Kolerič pobudnik spominske kulturne prireditve, ki jo je poimenoval Krpačevi dnevi. Prireditev je prerasla v tradicionalni kulturni projekt, ki vsako leto v decembru ponudi na ogled in v poslušanje štiri prireditve, od glasbenih, gledaliških do folklornih in alternativnih.

Na spominski prireditvi ob 100-letnici rojstva Ivana Krpača v Šmartnem pri Slovenj Gradcu leta 1999 (v prvi vrsti sedijo svojci Ivana Krpača)


11

Ob odkritju spominske plošče Ivanu Krpaču v Šmartnem pri Slovenj Gradcu leta 2002

Družina Ivana Krpača ob odkritju spominske plošče


12

Slovenska gasilska himna se je rodila v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Zgodba se je pričela natanko pred šestdesetimi leti, ko je Edvard Roessner, ravnatelj Osnovne šole Šmartno, napisal igro »Kdo je požigalec«, različna besedila tega dramskega dela pa je uglasbil naš domačin Ivan Krpač. Doslej nam je bila znana le pesem »Gasilska« za moški zbor, ki jo je avtor zapisal 18. oktobra 1949. leta.Letos je torej šestdesetletnica uglasbitve »Gasilske«, ki je leta 1993 postala slovenska gasilska himna. Teh dogodkov se letos s spoštovanjem in hvaležnostjo spominjamo na tradicionalnih kulturnih dnevih, ki so posvečeni Ivanu Krpaču, organistu in zborovodji, vnetemu gasilcu in kulturno političnemu delavcu v Šmartnem. Veseli nas, da smo letos pridobili še nekaj pesmi iz omenjene igre, ki jo lahko imenujemo tudi spevoigra. Ohranjene so skladbe za soliste in skladbe za moški in mešani zbor, zapisana pa je tudi klavirska spremljava.Pesem proslave, Res čuden je ta ženski svet, Vinček zdravje da, Sanjaj mlado dekle in Nagelj na oknu so skladbe, ki so se pele v prizorih igre »Kdo je požigalec«, na zaključku predstave pa se je oglasila tudi »Vaška gasilska« v mešani pevski zasedbi s klavirsko spremljavo.

zborovodja Janez Kolerič


13

Prvi notni zapis “Gasilske” za moški zbor, 18. 10. 1949


14

12. september 1910, v Braslovčah

Staršema Justini in Viktorju se rodi sin Edvard.Rojenice so novorojenca obdarovale z ljubeznijo, iskrenostjo in poštenjem. Te vrednote so ga spremljale in varovale na poti zemeljskega življenja. Predanost do poklica učitelja je enakovredno delil z veliko srčnostjo do zborovskega petja in dramaturgije. Bile so pohvale, nagrade, diplome. Ostalo je tudi besedilo v njegov spomin.

Spomin na tovariša Edvarda Roessnerja je še vedno zelo živ.Ni samo avtor besedila za »Gasilsko«, ki je postala himna slovenskih gasilcev, ampak je kot ravnatelj Osnovne šole Šmartno pri Slovenj Gradcu s svojimi velikimi sposobnostmi in plemenitimi dejanji v najtežjih povojnih letih delal in živel tudi za kraj in za ljudi.Ob Ivanu Krpaču je skrbel za kulturno rast med vojno izmučenih ljudi in kraju zapustil neprecenljive vrednote. Njegovo odlično ravnateljstvo in povezovanje šole s krajem je svetel vzgled tudi za današnji čas. Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu.

zborovodja Janez Kolerič


1�

Slovenska gasilska himna za moški zbor od leta 1993

Documents

60 let - Adoramus moški pevski zbor Koleric/60 let himne (4).pdf · in skladbe za moški in mešani zbor, zapisana pa je tudi klavirska spremljava. Pesem proslave, Res čuden je