Osnovna šola ________________

PRIPRAVE NA POUK

ZA GLASBENO VZGOJO

V 7. RAZREDU Pesek, A.: Glasba danes in nekoč 7 – Založba Rokus Klett Ljubljana

Letno število ur – 35 Tedensko število ur – 1

Učitelj:

______________

Podrobne učne priprave je sestavil: Vilko Urek, OŠ Bizeljsko, Bizeljska cesta 78, 8259 BIZELJSKO Tel: (07) 4520 – 337 e-mail: vilko.urek@guest.arnes.si To je eden od predlogov. Vem, da zna vsak še boljše. Popravljaj, čaraj, spreminjaj po mili volji.

Veliko glasbenih užitkov. Uredila: Hana Mačkovšek Šloser LITERATURA: Učni načrt – Ministrstvo za šolstvo in šport RS – Ljubljana (2000) Pesek, A.: Glasba danes in nekoč 7 – Rokus Ljubljana (2005)

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 1. in 2. Učni sklop: Z GLASBO SKOZI ČAS (2 uri od 35) Učna enota: GLASBA SKOZI GLASBENA OBDOBJA (1. in 2. ura od 2) Cilji: Učenci ... - zapojejo in ovrednotijo ljudske pesmi in si ogledajo ter poslušajo nekaj znanih odlomkov iz umetne glasbe, - obnovijo nekatere pojme in glasbena znanja (glasbeni zapis, Gallus, vokalna glasba...), - poimenujejo in poznajo časovne vzporednice med zgodovino in glasbenimi obdobji od začetkov do klasicizma, - pregledajo, spoznajo in se znajo orientirati v učbeniku za glasbeno vzgojo. Glasbeni pojmi: glasbena obdobja: stari vek, srednji vek, novi vek (renesansa, barok); muzikologi. Medpredmetne povezave: zgodovina, slovenščina. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 6). Dodatna literatura: knjige iz knjižnice, ki opisujejo glasbeni razvoj. Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni

razgovor, petje

Petje

ljudskih pesmi

Dežela brez

glasbe

Brez

glasbe ni življenja

Glasba in skladatelji

v preteklosti

Pozdrav in postavitev učencev v diskusijsko – izvajalski krog. Zastavljanje vprašanj o doživetjih med počitnicami. Vpletanje dihalnih in upevalnih vaj v razgovor. Znano je, da je pesem najpomembnejša oblika glasbenega družen-ja, zato predstavim pesem Zvedel sem nekaj novega. Ob glasbe-nem zapisu lahko utrdimo veliko dosedanjega usvojenega znanja (notno črtovje, violinski ključ, note, dinamika, artikulacija…). Kaj bi se zgodilo s človeštvom in družbo, če ne bi bilo glasbe. Na svetu ni družbe, ki ne bi poznala glasbe. Pesnik Otto Höschle je napisal zanimivo zgodbo, kjer opisuje deželo, v kateri je prišel na oblast človek, ki je sovražil glasbo, zato jo je prepovedal. Njegova diktatura je iz dežele pregnala vse glasbenike, pesem je utihnila, inštrumente pa so uničili. V deželi je začela vladati brezvoljnost, žalost in dolgočasje. Kljub temu ima zgodba srečen konec. Zgodba se konča tako, da sam vladar začne pogrešati glasbo, zato prekliče prepoved in spet pripelje glasbo v svojo deželo. Doslej smo spoznali le majhen del glasbenega življenje doma, v sosednjih deželah in po svetu. Vsak narod na svetu ima svoje ljud-ske pesmi, ki segajo v preteklost. S tem, ko bomo glasbo odkrivali, se bomo sčasoma lahko samostojno vključevali med milijone ljubiteljev glasbene umetnosti.

Pripovedujejo o glasbi v počit-niškem času in posnemajo upe-valne vaje. Zapojejo novo pesem in notnem zapisu, utrdijo dosedanja usvo-jena znanja, ter estetsko izvede-jo in vrednotijo pesem. Sami si izmislijo konec zgodbe, kjer glasba zmaga. Primerjajo svoj zaključek zgod-be z zaključkom Otta Höschla. Gledajo video posnetke oz. po-slušajo znana dela iz preteklosti in posamezne prepoznajo. Ugo-tovijo, da imajo nekatere melodi-je v spominu svojih mobilnih te-lefonov in zapojejo ali zaigrajo z njimi.

Pozabljene skladbe in podatki iz preteklosti

Seznanitev

z učbenikom

Notni zapis

Vokalna glasba

Inštrumen-

talna glasba

Vokalno

inš-trumentalna glasba.

Zabavna glasba

Prehod v današnji čas

Glasba in

mi

Čas v katerem živimo, nam ponuja obilje glasbe. Prireditve in tehni-ka našega časa lahko ostanejo zapisane za vedno. Včasih pa je bilo drugače in veliko dobrih skladb in pomembnih podatkov je pozablje-nih ali nejasnih. Razlaga glasbenega razvoja in zapisa glasbe ob različnih virih: a) Izkopanine in slike, ter predmeti z glasbenimi motivi. b) Notni zapis v današnji obliki je izum zadnjih tisoč let. S pomočjo

le-tega lahko zapišemo in izvajamo vse melodije sveta. c) Zvočni zapis so naredili s pomočjo tehnike v zadnjih sto letih na

podlagi notnih zapisov. Notno pisavo je v svojih skladbah upora-bljal že pred več kot 400 leti tudi najbolj znan slovenski skladatelj z letnicama 1550-1591.

Nekaj let po Gallusu se je na našem področju rodil še en pomem-ben skladatelj in violinist. Njegov spomenik stoji na osrednjem trgu v Piranu, saj je bil v tem primorskem mestu skladatelj tudi rojen. V današnjem času glasbeniki igrajo, skladajo in prirejajo skladbe na nov način. Poslušali bomo skladbo O fortuna velut luna iz Carmine burane in sodobno priredbo. Pesmi iz 13. stoletja je uglasbil sodobni skladatelj Carl Orff. Ob glasbenih delih, ki nas prevzamejo, pozabimo na čas, prepus-timo se sedanjemu trenutku in uživamo. To omogočajo in potrjujejo mnoge glasbene prireditve in zvočni posnetki. Glasbeni razvoj teče vsak dan dalje. Pojavljajo se novi glasbeniki in ideje v enostavnejših in bolj zapletenih oblikah, ob njih pa številni poslušalci, ki že od nekdaj ob glasbi poslušajo zvok (vse kar slišimo), šume (zvoki brez določene tonske višine) in tone (zvoki z določeno tonsko višino). V samostojnem delovnem zvezku na strani 7 je navedenih nekaj misli znanih zgodovinskih osebnosti o glasbi. Pogovor o tem in primerjava mnenj.

Poznajo glasbeni poklic muziko-log in ga opišejo. Seznanijo se s samostojnim de-lovnim zvezkom Albince Pesek: Glasba danes in nekoč 7. Ponovijo znanja o notni pisavi, in utrdijo znane pesmi. Poslušajo pesem Musica nos-ter amor, se spomnijo J. Peteli-na Gallusa in ponovijo znanje o vokalni glasbi. Prepoznajo Vražji trilček, skla-datelja G. Tartinija in ponovijo znanja o inštrumentalni glasbi. Poslušajo znana dela v izvirni obliki in sodobni priredbi, jih vrednotijo in ponovijo znanja o vokalno inštrumentalni glasbi in o zabavni glasbi. Vejo, da moramo glasbo znati poslušati. S pomočjo razlage in slik (v samostojnem delovnem zvezku na strani 6) ločijo in razumejo razliko med zvokom, šumom in tonom. Poslušajo elektronsko računalni-ško skladbo Ples piščančkov ali Elektronsko pesnitev Edgarja Varèseja. V samostojnem delovnem zvezku na strani 7 preberejo misli znanih zgodovinskih osebnosti o glasbi, razmislijo o njihovem pomenu, odgovorijo na vprašanje in primerjajo odgovore.

Glasba iz različnih obdobij

Zaključek

Opombe

V samostojnem delovnem zvezku na strani 8 je navedenih pet naslovov glasbenih del in njihovih avtorjev – skladateljev. Poslušanje glasbenih del, izvajanje nalog od 1 do 3 in razgovor o poslušanem. Doslej smo spoznali že vrsto skladb in za vse lahko rečemo, da so nastale v preteklosti. Zato je prav, da jih umestimo v zgodovinska glasbena obdobja in tako spoznamo razvojno pot glasbene umet-nosti. Veliko znanj o umetnosti in glasbi lahko poiščemo tudi v knjiž-nici ali na spletni strani www.exploratorium.edu/music/. Glasbeni čas od začetkov do 18. stoletja in glasbeni razvoj predstavlja glas-bena razpredelnica v samostojnem delovnem zvezku na strani 5.

Poslušajo pet glasbenih primerov, ki so navedeni v samostojnem delovnem zvezku na strani 8. Rešijo naloge od 1 do 3. Na strani 9 odgovorijo na vprašanje in se (v za to pripravljen prostor likovno izrazijo. Seznanijo se z glasbenim oddel-kom v knjižnici in s spletno stranjo na računalniku. Ogledajo si razpredelnico v samostojnem delovnem zvezku in si zapišejo glavna obdobja v zvezek.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 3. Učni sklop: GLASBA V STAREM VEKU (4 ure od 35) Učna enota: GLASBA V DAVNINI (1. ura od 4) Cilji: Učenci... - spoznajo domnevne začetke glasbe in primerjajo svoje znanje iz zgodovine z odkritji glasbene zgodovine, - vedo za najstarejše glasbene najdbe in improvizirajo krajše ritmične in melodične vsebine, - ob enostavni glasbi lastnih glasbil s petjem improvizirajo obredno pesem in se ob njej gibalno izrazijo.

Glasbeni pojmi: paleolitska piščal, rekonstruirano glasbilo, muzikolog. Med predmetne povezave: zgodovina, zemljepis.

Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna.

Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 7 - 13).

Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni razgovor

O nastanku sveta v davnini je več razlag. Eno je v svojem delu Tako je govoril Zaratustra z besedo in glasbo napisal skladatelj Richard Strauss. (Sončni vzhod. Človek čuti božjo moč). Pradavni človek je najprej odkrival naravne zvoke in glasbila, ki so

Poslušajo skladbo Tako je go-voril Zaratustra in se ob njej likovno izrazijo.

Zvok, šum, ton

Pračlovek in glasba

Najsta-rejša

glasba 45.000 let

stara piščal

Glasba

primitivnih ljudstev

Mi ob glasbi

preteklosti

Zimba, zimba, zaja

Improviza-cija in

improviz-iranje

Vrači in glasba v

preteklosti

zazvenela ob ploskanju, topotanju in njegovem glasu, hkrati pa je odkrival predmete, ki tudi zvenijo (deblo, tetiva pri loku, živalske kos-ti...). Bobni so z ritmi napovedovali različne dogodke. Pričevanj o najstarejši glasbi ni, saj so odtekala s časom, a je glasba verjetno stara kot ljudje. Obstajajo posredni viri in zapisi o glasbi. Pred davnimi časi so bili zvoki v naravi, ki smo jih poslušali edina glasba. Ko so se ljudje naučili uporabljati ogenj, so ga vzdrževali ver-jetno s pihanjem skozi kakšno cevko. Nemara je prav takole po nak-ljučju nastala prva piščal. Dokaz o glasbi iz preteklosti je stara piščal, ki so jo leta 1995 našli v idrijski jami Divje babe. Narejena je iz kosti mladega medveda, v katero so izvrtane štiri luknjice. Po vzoru tega glasbila so ga rekonstruirali (to pomeni: izdelali podobno piščal). Ko so raziskovalci odkrivali primitivna ljudstva, ki živijo odmaknjeno od civilizacije, so pri njih naleteli tudi na glasbo, s katero se zabavajo. Petje in ples sta bila vedno povezana. Postavitev učencev v krog, kjer sedemo na tla in se ritmično in gibalno pomikamo v desno z različnimi igrami: - dotik desnega soseda po kolenu, - dotik z ramenom in valovanje v krogu, - topot po kolenih, ki ga prevzame desni sosed in tako naprej, - igranje nevihte s tleskanjem in topotanjem. Na podoben način, kot smo ga slišali na posnetku lahko improvizira-mo in zapojemo pesem Pojemo Zimba, Zimba, Zaja, ki izvira iz glasbene zakladnice afriškega plemena Zulu. = = Pojemo zimba, zimba, zaja, pojemo zimba, zimba, zaj. X II II II II II II II X II II II II = Prišel je junak zulujev, prišel je zulujski šef, šef, šef. Legenda: - udarec po bedrih z obema rokama - udarec z levo roko po mizi pred seboj - udarec z desno roko po mizi pred seboj = - udarec po prsih X – plosk nad glavo Odkar obstaja človek, obstaja verjetno tudi glasba. O njenem obstoju v davnini pričajo nekatere arheološke najdbe in risbe v jamah praljudi. Glasba je bila povezana tudi z magijo (čarovnijo in verovanji, kjer so s skrivnostnimi kretnjami, znamenji in števili vplivali na ljudi, naravo in

Poslušajo zvoke iz narave. V samostojnem delovnem zvezku na strani 12 si ogledajo sliko domnevno najstarejšega glasbila na svetu (paleolitske piščali), preberejo zapis ob sliki ter poslušajo zvočni primer Glasba divjih bab Nenada Firšta (zvok piščali). Vejo, kaj pomeni izraz rekon-struirano glasbilo. V samostojnem delovnem zvezku na strani 12 preberejo skladateljevo pojasnilo o nastanku skladbe. Poslušajo pesmi domorodcev iz Afrike. Učenci delajo po navodilih uči-telja in ugotovijo, da je občutek še boljši, če zaprejo oči. Poslušajo afriške bobne in ve-jo, da gre v poslušanem tudi za način sporočanja. Vejo, da beseda improvizirati pomeni izmišljati si ali ustvar-jati glasbo brez vnaprejšnje priprave ali vaje. Pojejo in afriški pesmi, ki se je naučijo na pamet s pomočjo ponujenih vzorcev in tistih, ki se jih spomnijo sami dodajo improvizirano spremljavo s pomočjo lastnih glasbil.

Glasba

za krepitev

borbenega duha

Zaključek

Posnetek zvoka dveh

rekonstru-iranih

prazgodo- vinskih glasbil

Opombe

okolje) in kulti (čaščenje in spoštovanje). Ker si praljudje niso znali še razlagati pojavov v naravi, so vrači in razni čarovniki s pomočjo magi-je in čarovnij odganjali zle sile tudi z glasbo. Glasba pa je verjetno krepila tudi borbeni duh pri praljudeh. Muzikologi in arheologi so med svojimi raziskovanji naleteli na mnoge zanimivosti. Nekaj jih je naslikanih na strani 13 . V skandinavskih deželah so v izkopaninah našli ostanke glasbil, ki so stara okoli 12000 let. Švedska arheologinja in glasbenica Cajsa S. Lund jih je rekonstruirala in posnela njihove zvoke.

Aktivno sodelujejo v razgovo-ru, si ogledajo sliko vrača, oziroma šamana in poslušajo glasbo vračev. Poslušajo borbeno pesem in ob njej oblikujejo obredni ples. Ogledajo si Časovne vzporednice v samostojnem delovnem zvezku na strani 13. Za domače delo tabele dopolnijo. Poslušajo dva primera in poskušajo ugotoviti, kako bi lahko bili oblikovani glasbili, ki ju slišijo.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 4. Učni sklop: GLASBA V STAREM VEKU (4 ure od 35) Učna enota: GLASBA STARIH ZUNAJEVROPSKIH KULTUR (2. ura od 4) Cilji: Učenci ... - zapojejo himno in jo povežejo z glasbo starih kultur, - poznajo opero Aida, ki opisuje življenje v Egiptu, o katerem pričajo likovne upodobitve v klinopisu, - poznajo primere tradicionalnih glasbenih kultur in izvor pentatonike, ki jo že poznajo, - pojejo, igrajo in improvizirajo v obsegu pentatonike in poznajo stare kulturne narode in njihovo glasbo. Glasbeni pojmi: himna, klinopis, hieroglifi, pentatonika, Egipčani, Kitajci, Indijci. Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovna vzgoja. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 15 - 19).

Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni

razgovor

Slovenska himna

Himne in Egipčani

Opera Aida

Egipčani in

glasba

Področje Mezopo-

tamije

Utrjevanje znanja o glasbi iz preteklosti. Tako kot imajo v plemenu Zulu svojo »himno«, imamo tudi vsi drugi narodi svoje himne. Našo sta napisala F. Prešeren in Stanko Premrl. Prijat’lji obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih u-up, v potrtih prsih up budi. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak, ko rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo-o, ne vrag, le sosed bo mejak. Prve himne za verske obrede so poznali že stari Egipčani, pred več kot 5000 leti, ko so z njimi častili svoje vladarje faraone. Leta 1871 so ob odprtju Sueškega prekopa v operni hiši v Kairu prvič Izvedli opero Aida, ki jo je napisal italijanski operni skladatelj Giuse-ppe Verdi. Zgodba govori o času, ko so v Egiptu živeli še faraoni. Opero še danes velikokrat izvajajo. (Radames, poveljnik egiptovskih čet, ljubi sužnjo Aido, ki je hči etiopsk-ga kralja. Pred odhodom svoje vojske proti Etiopcem Aida od Radame-sa izve za bojni načrt in Egipčani zato izgubijo bitko. Za kazen Egipčani obsodijo Radamesa na smrt in ga živega zazidajo v grobnico. Tu ga je vsa skesana čakala Aida in srečna zaljubljenca umreta skupaj). V Egiptu je bila dobra glasba odraz urejenosti in blaginje. Himne in dru-ge pesmi, ki so jih pela in igrala večinoma ženske in dekleta so bile nepogrešljiva sestavina vladarskih svečanosti in verskih obredov. Fara-oni so se razglasili za bogove na zemlji in so pokopani v piramidah, ki so pomembne arheološke najdbe. Večina slikarij v teh grobnicah in za-pisi v hireoglifih nam odkrivajo življenje tistega časa in inštrumente, ki so jih poznali (harfa, podolžna flavta, pavke, boben). Pisni viri dokazu-jejo tudi, da je prvi poklicni glasbenik za katerega vemo bil Khufu-Anch. 500 let po Egipčanih, ki so vladali ob reki Nil, se pojavijo civilizacije tudi med rekama Evfrat in Tigris (Mezopotamija). Živahno dogajanje nastane tudi ob reki Hoang ho, kjer se pojavijo

Zapojejo in ob tem ritmično spremljajo Pesem Zimba Zumba Zaja. Estetsko izvajajo slovensko hi-mno Zdravljica in ponovijo svoja vedenja in znanja o him-ni (petje stoje, svečanost, plo-skanje...). Povedo svoja znanja o Egipča-nih in piramidah. Dva učenca po predhodnem dogovoru predstavita zgodbo iz te znane opere. Ogledajo si odlomek iz opere Aida (mesto Tebe), kjer egip-tovski kralj sprejme zmagovi-tega Radamesa. Aktivno sodelujejo v razgovoru in si ogledajo slike v samostojnem delovnem zvezku na strani 16 in odgovorijo na spodnje vprašanje. V literaturi in na spletnih straneh poiščejo stare kulture tega področja iz časa starega veka. Ogledajo si slike in odgovorijo na vprašanje v samostojnem delovnem zvezku na strani 17.

Stari Kitajci

in glasba

Penta- tonika

Stara kitajska melodija

Glasba v stari Indiji

Indijski napev Gajatri Mantra

Zaključek

Kitajci. Ti so že več stoletij pred našim štetjem začeli globlje razmišljati o glasbi. Pripisovali so ji velik vzgojni pomen in po njej so presojali razmere v državi. Postala je nepogrešljiva sestavina vladarskih svečanosti in verskih obredov. Kitajski cesarji so se sami ukvarjali z glasbo, na dvorih pa so izobraževali tudi glasbenike v posebnih šolah. Posebej znan je bil »rumeni cesar« (Huang-Tija), ki je iznašel kitajsko pisavo in zakonitosti v glasbi. Svet tonov je razdelili v tonska zaporedja v povezavi s planeti. Najbolj znano tako zaporedje je pentatonika, ki je sestavljena iz petih tonov. Ob pomoči ksilofona lahko sestavimo melodijo, ki jo sestavljajo toni pentatonike. Poslušanje Stare kitajske melodije in spremljanje notnega zapisa v samostojnem delovnem zvezku na strani 18. Melodijo lahko zapojemo s solmizacijskimi zlogi, ki jih poznamo danes, dodamo pa ji lahko tudi besedilo. Primer: PENTATONIKA LESTVICA JE, PENTA JE PET, TONIKA JE TON. Kitajska glasba je zaradi pentatonike še danes prepoznavna in svojstvena. Visoko glasbeno kulturo pa so ob reki Ind gojili že 2500 let pred Kristu-som tudi Indijci. Značilna in zelo stara indijska inštrumenta sta (tudi danes znana): brenkalo sitar (vina, tampura) in tolkalo tabla (boben). Poslušanje in analiza poslušanega indijskega napeva. Značilnosti pradavnega glasbenega izročila še živijo ponekod, zlasti v raznih obredjih. Ohranjajo pa ga tudi glasbene skupine in posamezni izvajalci tradicionalne umetnosti. Pri raziskovanju glasbene preteklosti

Ogledajo si notni zapis v samostojnem delovnem zvezku na strani 18 in ugotovijo, da tone danes (med drugim) lahko zapojemo tudi s solmizacijskimi zlogi DO- RE- MI- SO- LA. Zapojejo. S pomočjo ksilofona Izvajajo melodijo (v okviru pentatonike), ki jo sami sestavijo. Poslušajo Staro kitajsko melodijo in spremljajo notni zapis v samostojnem delovnem zvezku na strani 18. Igrajo ali pojejo melodijo in oblikujejo besedila zanjo. Poslušajo indijsko glasbo in si ogledajo sliko v samostojnem delovnem zvezku na strani 19. Ob posnetku table improvizirajo ritmične vzorce po klopi. V samostojnem delovnem zvezku na strani 19 preberejo zapis in si ogledajo sliko. Poslušajo indijski napev Gajat-ri Mantra in odgovorijo na vprašanja v samostojnem delovnem zvezku na strani 19 (spodaj).

Opombe

so dragocene arheološke najdbe, o glasbenem življenju starih kultur pa pričajo slike, reliefi in kipi, ki so jih odkrili v likovni zapuščini grobnic, piramid, svetišč in palač.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 5. in 6. Učni sklop: GLASBA V STAREM VEKU (4 ure od 35) Učna enota: ANTIČNA GLASBENA KULTURA (3. in 4. ura od 4) Cilji: Učenci ... - vrednotijo pomen, ki ga je imela glasba v stari Grčiji in poslušajo zvok rekonstruiranih glasbil iz Grčije, - poznajo antično glasbeno kulturo in vejo, da je to najstarejša kultura na evropskih tleh, - poznajo pomembne najdbe na naših tleh in primerjajo grško panovo piščal s slovensko trstenko, - izdelajo panovo piščal. Glasbeni pojmi: buzuki, muzika, lira, kítara, aulos, Orfej, sirinks, panova piščal ali trstenka, tibia. Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, tehnika, likovna vzgoja. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 20 - 27). Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni razgovor

Glasba v stari Grčiji

Glasba ima veliko

moč

Muze

V prešnji uri smo (med drugim) spoznali indijsko brenkalo sitar, ki se je iz preteklosti ohranilo vse do današnjih dni. Brenkalo je tudi buzuki, ki pa ga danes povezujemo s plesom sirtaki, ki ga je proslavil skladatelj Mikis Theodorakis v filmu in istoimenem baletu Grk Zorba. Kultura stare Grčije in Rima je antična kultura in je najstarejša na evropskih tleh. V starogrški kulturi je imela glasba največji ugled. Temeljila je na velikem številu lestvic, ki so jih zapisovali na papirus. Glasbi so pripisovali božansko poreklo in veliko moč. Pomembni so bili razni bogovi. V samostojnem delovnem zvezku na strani 21 je prikazan starogrški bog narave, gozdov, pastirjev in lova Pan, ki igra na glasbilo sirinks ali panovo piščal. Siringa je vodna vila ali nimfa. Siringa je tudi močvirska trstika in piščalka, ki je nastala po legendi tako, da se je lepa deklica, v katero je bil zaljubljen Pan, v trenutku, ko se jo je dotaknil, spremenila v piščal. V tem, ko je žalosten Pan vzdihoval ob piščali, je veter zavel skozi trsje in tako izvabil čudovite zvoke. Iz tega časa izvira tudi izraz muzika, ki se imenuje po muzah, ki so bile varuhinje znanosti

Poslušajo sirtaki in buzuki, opišejo poslušani primer in gledajo dok. film o Grkih. Vejo, da je bog Zeus imel de-vet hčera – muz, ki so bdele nad umetnostmi: KLIO – junaki, zgodovina, EVTERPA- inštrumentalna gl., TALIJA - komedija, MELPOMENA - tragedija, TERPSIHORA – ples in zbor, ERATO - ljubezenska poezija, POLIHIMNIJA - himne, petje, URANIJA - zvezdoslovje in KALIOPA - epsko pesništvo.

Lira, kítara, aulos.

Orfej in Evridika

Glasba je v Grčiji bila po-

membna umetnost

Glasba je tudi

znanost

Seikilova pesem

Seikilova pesem

(priredba)

Rimljani in glasba

in umetnosti. Vodnik muz in glavni zaščitnik glasbe in poezije je bil bog Apolon, ki so ga pogosto upodabljali z instrumenti tistega časa, kot so bili lira in kítara, ki sta brenkali ter aulos, ki je dvojna piščal s trstnim jezičkom. Moč glasbe v Grčiji simbolizira tudi mitološki pesnik in pevec Orfej, ki so ga oživljali v svojih delih razni drugi skladatelji in pesniki. Stari Grki so cenili glasbo in učenci so morali peti v pevskem zboru, po-znali so dela znanih pesnikov in vsak je igral vsaj en inštrument. Prevladovalo je enoglasno petje s spremljavo glasbil. Podobno kot so na olimpijskih igrah preizkušali telesne zmogljivosti, so v mestu Delfi prirejali glasbena tekmovanja, kjer so se posamezniki izkazovali s petjem in igranjem. V čast bogu Dionizu so prirejali tudi gledališke igre z glasbo. Po tem vzoru je leta 1594 v Firencah skladatelj J. Peri napisal prvo opero. Tudi Grki so, tako kot Kitajci, proučevali zakonitosti svoje glasbe. Tone in melodije so uredili v lestvice in jih zapisali s črkami. Pri tem je bil pomemben matematik Pitagora, ki je leta 549 p. n. št. predstavil osnovo glasbenih lestvic, ki so v rabi še danes. V samostojnem delovnem zvezku na strani 22 so slike Pitagore pri raziskovanju višine tonov. Na isti strani je tudi kip in zapis Seikilove pesmi, ki je nagrobni napis Seikilove žene v Trallesu v Mali Aziji iz 2. stoletja pred našim štetjem. To je eden najstarejših ohranjenih spomenikov zahodnoevropske kulture. Petje Seikilove pesmi. Poslušanje in pogovor o poslušanem. Z zmago Rimljanov nad Grki je glasba izgubila svoj ugled. Bila je name-njena predvsem zabavi in zunanjemu blišču in ni bila cenjena kot v Gr-čiji. Med inštrumenti so izstopala prodorna tolkala in trobila. Med njimi je bila zelo priljubljena tibia, to je različica grškega dvojnega aulosa. Z njo in z drugimi trobili so spremljali vojake na pohodih in igrali v glasbenih

Ogledajo si sliko glasbil v samostojnem delovnem zvezku na stani 20 in poslušajo zvok rekon-struiranih glasbil iz stare Grčije. Odgovorijo na vprašanje na isti strani (spodaj). Povejo zgodbo o Orfeju in nje-govi veliki ljubezni Evridiki. Vejo, da je gledališče v stari Grčiji bilo zelo pomembno. Opišejo amfiteater (polkrožno kamnito gledališče z dobro akustiko). Povežejo grške prireditve z današnjimi. Ogledajo si slike, ter grški za-pis pesmi z grškimi črkami, ki ga primerjajo z današnjim, ki ga najdejo v Pesmarici na strani 5. Poslušajo starogrški napev Seikilovo pesem. S pomočjo notnega zapisa v Pesmarici (stran 5) zapojejo Seikilovo pesem. Poslušajo sodobno priredbo Seikilove pesmi. Primerjajo oba zvočna primera in izmenjajo mnenja o slišanem. Poslušajo zvok rekonstruirane tibie z dvema različno dolgima cevema.

Začetki glasbe na naših tleh

Po cesti gresta

vandrov-čka dva

Trstenka

Mazurka

in Wild

Theme (Divja tema)

Zaključek

Opombe

točkah ob gladiatorskih bojih v arenah. Poznali so tudi vodne orgle, za intimno glasbo pa so najraje brenkali na liro. Brez glasbe ni bilo nobene parade, obreda, zabave, pojedine ali igre. O tem nam pričajo tudi številne slike in filmi (Troja, Gladiator, Ben Hur…). Po propadu zahodnega rimskega cesarstva se po 6. stoletju na območ-ju današnje Slovenije začno naseljevati naši predniki, ki so prišli iz vzhoda. O tistem času pričajo izkopanine iz našega ozemlja. Nekaj slik najdemo v samnostojnem delovnem zvezku na strani 23, 24 in 25. Na strani 25 je tudi pesem Po cesti gresta vandrovčka dva, ki opeva sveto Apolonijo, ki je živela v 3. stoletju in od nekdaj velja za priprošnjico zoper bolečine zob. Petje pesmi Po cesti gresta vandrovčka dva. Na situli (vedro) iz Vač, sliko katere najdemo v samostojnem delovnem zvezku na strani 23, je upodobljen detajl z godcem, ki igra na panovo piščal. Slovenci namesto izraza panova piščal ponavadi uporabljamo izraz trstenka. Panova piščal je svoje ime dobila po starogrškem bogu narave – Panu. Poslušanje slovenskega ljudskega plesa Mazurka in Wild Theme (Divje teme) Marka Knopflerja. Analiza poslušanega.

V samostojnem delovnem zvezku na straneh 26 in 27 je preglednica Časovnih vzporednice iz časa antike. Ob teh slikah in podatkih lahko utrdimo znanje. Ker je trstje danes že redkost, lahko naredimo panovo piščal iz starih pisal (flomastri, kemični svinčniki).

Ogledajo si mozaik (Potujoči glasbeniki iz antičnega Rima) v samostojnem delovnem zvezku na strani 22. Naštejejo znane filme o starih Rimljanih. V samostojnem delovnem zvezku na straneh 23, 24 in 25 si ogledajo slike, ki pričajo o antičnem življenju pri nas. Odgovorijo na vprašanje v samostojnem delovnem zvezku na strani 25 (zgoraj). S pomočjo notnega zapisa v Pesmarici na strani 5 zapojejo pesem Po cesti gresta vandrovčka dva. Povežejo panovo piščal s trs-tenko in poslušajo posnetek godcev na trstenko. V samostojnem delovnem zvezku na strani 21 si ogledajo sliko starogrškega boga Pana s piščaljo. Poslušajo slovenski ljudski ples Mazurko in Wild Theme (Divje teme) Marka Knopflerja. Po poslušanju odgovorijo na vprašanji v samostojnem delovnem zvezku na strani 21. Podrobno pregledajo preglednico Časovne vzporednice in utrdijo znanje. Preglednico dopolnijo s podatki, ki so jih sami poiskali. Za domačo nalogo izdelajo pa-novo piščal oz. trstenko.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 7. in 8. Učni sklop: GLASBA V SREDNJEM VEKU (6 ur od 35) Učna enota: STAROCERKVENA GLASBA - gregorijanski koral (1. in 2. ura od 6) Cilji: Učenci ... - poznajo staro cerkveno glasbo in vejo, da je gregorijanski koral pomembna zakladnica vokalne glasbe, - ločijo dva načina petja cerkvene glasbe in ob petju iščejo podobnost v ljudskih pesmih, - spoznajo izvor solmizacijskih zlogov in njihovega avtorja Guida iz Arezza. Glasbeni pojmi: kor, koral, silabično in melizmatično petje, gregorijanski koral, nevme, Guido iz Areza. Medpredmetne povezave: zgodovina, verstva in etika, slovenščina. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 30 - 32). Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni

razgovor

Glasba v srednjem

veku

Korali

Način petja

koralov

Ponovitev znanj o antični glasbeni kulturi, predstavitev doma narejenih »trstenk« in učenje in estetsko izvajanje slovenske ponarodele pesmi: 1. Po jezeru bliz’ Triglava, bliz...2. V čolnu glasno se prepeva... čolnič plava sem ter tja. da odmeva od gora. 3. Mile ptice po dolinah, po... 4. Ker so čule pesem mojo... in planinah se bude. Vsaka svojo žvrgole. Antičnemu obdobju sledi (od leta 472 pa vse do leta 1492) t.i. 1000- letni srednji vek, ki se konča s pomembnim odkrijem »novega sveta«. V srednjem veku se je uveljavilo krščanstvo, ki je prineslo velike spremembe v cerkveno in posvetno kulturo. Prevladovalo je mnenje, da le vokalna glasba omogoča vernikom potrebno zbranost, zato inštru-menti v cerkvi niso bili zaželeni. Petje starih pesmi, ki so se imenovale tudi psalmi, je dobilo pomembno vlogo v cerkvenih obredih. Pevci, ki so peli enoglasno verska besedila v latinskem jeziku brez inštrumen-talne spremljave, so bili med bogoslužjem na posebnem mestu, na koru, kjer je bil prostor za khoros oziroma zbor. Zato so se te pesmi, ki so bile v začetku enoglasne starogrške melodije, imenovale korali. Pevci so korale peli na dva načina: - recitativno ali silabično petje (vsak ton ima svoj besedni zlog, melo- dija je zapisana v majhnem glasovnem obsegu), (Primer: Jagnje božje, Marko skače) - pevsko ali melizmatično petje (besedila je malo, besedni zlog ima več tonskih višin, v ospredju je melodija z večjim glasovnim obsegom). (Primer: Aleluja, Po jezeru bliz Triglava)

Poslušajo sodobno priredbo Seikilove pesmi utrdijo znanje in zaigrajo na svoje »trstenke«. Estetsko izvajajo slovensko ponarodelo pesem (napisal jo je skladatelj Miroslav Vilhar). Poslušajo koral iz 8. stoletja in prepoznajo pevsko zasedbo. Ločijo dva načina petja koralov Pojejo slovenske pesmi, ki se pojejo na podoben način.

Gre-

gorijanski koral

Vidimus Stellam,

Principles of Lust,

Pace mihi domine

Nevme

Legenda o gre-

gorijan-skem koralu

Oče naš (Pater noster)

Korali danes

Guido iz Arezza

Notne črte

Note

Gvidova roka

Sčasoma je v koralno petje psalmov začela vdirati ljudska glasba, zato je papež Gregor 1. Veliki (540 - 604) s svojimi menihi uredil in določil približno 3000 napevov, ki so bili obvezni pri bogoslužju. Ravno tako je določil vsakemu svetniku določen dan v letu in melodijo. Poslušanje gregorijanskega korala Vidimus Stellam (Videli smo zvezdo), Principles of Lust (Vodilo hrepenenja) in Pace mihi domine (Gospod, podari nam mir). Pogovor o poslušanem. Melodije so bile najprej zapisane z nevmami. To je srednjeveška notna pisava sestavljena iz pik, črtic, lokov in kljukic. Čez čas je nevme za-menjala koralna in menzuralna notacija, ki je nastala iz potrebe po natančnejši določitvi notnega trajanja. V 17. stoletju je to notacijo zamenjala današnja notacija. Legenda pravi, da je knjiga z zbranimi korali bila z zlato verigo pripeta za oltar Petrove cerkve v Rimu. Duhovniki, ki so iz vsega katoliškega sveta prihajali v Rim, so se v pevski šoli, ki jo je ustanovil Gregor 1. Veliki korale naučili na pamet in jih širili po svetu. Ob vpadu barbarov se je original knjige izgubil. Ohranili so se le prepisi knjige. Gregorijansko petje v današnjih cerkvah živi še danes. Določene korale in molitve pojejo duhovniki in verniki pri bogoslužju. Ena najbolj znanih molitev je Pater noster ali Oče naš, ki jo molijo vsi kristjani po svetu in je tako tudi prevedena iz latinščine v skoraj vse jezike sveta. Da bi petje koralov bilo čim boljše, se danes usposabljajo pevci v posebnih šolah. Gregorijanske korale srečamo tudi v sodobnih glasbenih vokalnih in inštrumentalnih priredbah. Na področju glasbenega šolstva in notne pisave je imel pomembno vlogo v srednjem veku tudi Guido iz Arezza (rojen pred letom 1000, umrl okoli leta 1050). On je postavil temelje notnega sistema in sodob-ne današnje pisave. Določil je štiri notne črte različnih barv, na zače-tek črtovja pa je postavil ključ, ki je označeval višino tona. Note so ime-le obliko črnih kvadratkov, kar imenujemo kvadratna ali koralna notacija. Pri učenju pevcev si je Guido pomagal s členki na svoji roki (Gvidova roka) in z zlogi iz Himne Svetega Janeza, ki je bil zaščitnik pevcev. V tej himni se začne vsak novi verz za en ton više od prejšnjega. Uporabil je prve zloge besedila in tako dobil zaporedje: UT-RE-MI-FA-SOL-LA.

Poslušajo zvočne primere treh različic gregorijanskega korala in razmislijo katera je po njihovem mnenju najbližja izvajanju v srednjem veku. V samostojnem delovnem zvezku na strani 30 in 31 si ogledajo zapis iste pesmi (Videli smo zvezdo) v kvadratni in današnji notaciji. Vejo, da se srednjeveški znaki za zapis glasbe imenujejo nevme. V samostojnem delovnem zvezku na straneh 30 in 31 si ogledajo slike. V Pesmarici na strani 6 si ogledajo notni zapis z latinskim besedilom, nato pa zapojejo melodijo molitve v slovenskem jeziku (Pesmarica, stran 7). Poiščejo sliko Gvida Areškega v samostojnem delovnem zvezku na strani 32. Ogledajo si srednjeveško no-tacijo in jo primerjajo z nevma-mi in z današnjo notacijo. Utrdijo svoje znanje o solmiza-ciji, ki so jo spoznali v nižjih razredih svojega šolanja. Poslušajo himno pevcev sve-

Solmiza-cijski zlogi

Čez tisoč

let

Zaključek

Opombe

V teh solmizacijskih zlogih so UT sčasoma spremenili v DO, ton SI pa je iz naslova Sanctus Ianes dodal čez mnogo let Belgijec Webrant. Guidu iz Arezza in njegovemu delu sta hvalnico ali odo v svoji skladbi Čez tisoč let napisala slovenska rap glasbenika Murat & Jose. Veliko pevcev po svetu še danes uporablja za petje solmizacijske zloge. Vsako pesem lahko zapojemo z zlogi iz časa Guida iz Arezza, kot na primer pesem Čuk se je oženil.

tega Janeza in jo spremljajo po latinskem besedilu v samostojnem delovnem zvezku na strani 32. Poslušajo skladbo Čez tisoč let, ki je v Pesmarici na strani 8 in rapajo. Pojejo različne pesmi s solmizacijskimi zlogi.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 9. Učni sklop: GLASBA V SREDNJEM VEKU (6 ur od 35) Učna enota: CERKVENA IN EPSKA PESEM PRI SLOVENCIH (3. ura od 6) Cilji: Učenci ... - poznajo staro cerkveno glasbo na slovenskem in vedo, da o antični glasbi pri nas pričajo izkopanine, - poznajo slovensko epsko pesem in jo primerjajo z ljudsko popularno pesmijo, - utrdijo znanje o starih šegah in navadah.

Glasbeni pojmi: Kirielejson, šege, epska pesem. Medpredmetne povezave: zgodovina, verstva in etika, slovenščina. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7.

Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Nova

pesem

Razgovor o cerkveni

glasbi

Stari Slovani

Pokri- stjanje-vanja

Cerkveni

spev

Stiški rokopis

Stare šege in navade

Koledo-vanje

Pusto-vanje

Slovenci imamo veliko svojih ljudskih pesmi. Med bolj znanimi je tudi ljudska pesem Moj fantič je na T'rolsko vandral. 1. Moj fantič je na T’rolsko vandral, ...3x a zdaj pa tam bolan leži.

2. Zdaj pošte mi nazaj pošilja, ..3x da naj mu jaz zdravila dam.

3. Tirolka mu je pušeljc dala, ...3x pa naj mu še zdravila da.

4. Oj, za bolezen so zdravila, ...3x a za ljubezen jih pa ni.

Ponovitev znanj iz prejšnje ure. Ko so se naši predniki v 6. stoletju naselili na sončni in senčni strani Alp, so seboj prinesli svoje poganske šege in navade ter ljudsko glasbo, ki so jo širili po ustnem izročilu. V času pokristjanjevanja so tudi Slovenci spoznali koralne speve. Po-gansko petje so zamenjali latinski vzkliki »Kyrie eleison«, kar pomeni »Gospod usmili se«. Naši predniki so latinščino prilagodili svojemu jeziku in melodiki. Vzklik, ki opeva Gospoda je postal »kirielejson«, ki je najstarejši slovenski cerkveni spev, ki so ga poleg petja pri bogoslužju peli tudi ob ustoličevanju koroških vojvod na Gosposvetskem polju. Med letoma 972 in 1039 so bili v bližini Vrbskega jezera na Koroškem napisani Brižinski spomeniki, ki jih štejemo za prvi zapis v slovenšči-ni. Ti stari zapisi našega jezika so tudi najstarejši ohranjeni zapis kake-ga zahodnoslovanskega jezika. Pomembno vlogo v glasbenem življen-ju so prevzeli samostani, ki so tudi ohranili naše najstarejše glasbene zapise. Eden takih je odlomek v Stiškem rokopisu iz 10. stoletja. Kljub pokristjanjevanju pa so Slovenci ohranjali tudi stare poganske šege in navade, ki so jih sčasoma povezali z novimi krščanskimi praz-niki in vsebinami. Tem so prilagodili nekdanje kolednice, ko so se ob plesu veselili, saj so soncu z ognjem pomagali, da ni ugasnilo. Nadležno zimo so že od nekdaj preganjali plesi kurentov, škoromatov, laufarjev in drugih pustnih mask, ki ohranjajo naše najstarejše plesno izročilo ob tekanju in poskakovanju z zvonci.

Prepišejo si besedilo v zvezek in estetsko izvajajo priljubljeno ljudsko pesem. Utrdijo svoje znanje. Ponovijo svoja znanja o ljudski glasbi. Vejo, da se je prva slovenska država imenovala Karantanija, ki je bila od 7. do 11. stoletja. Vejo, da je bil simbol karan-tanske oblasti knežji kamen. Vejo, da so Brižinski zapisi shranjeni v Bavarski državni knjižnici v Műnchnu. Od tam so prišli leta 2004 tudi na ogled v ljubljanski NUK. Vejo, da je bil del stiškega ro-kopisa namenjen glasbi. Ponovijo in utrdijo svoje znan-je o koledovanju in zaplešejo drobljanc. Opišejo ljudski običaj pust.

Jurje- vanje

Kreso-vanje

Etno – muziko-

logi

Zaključek

Epska pesem

Legende in junaki

Slovenska

božična pesem

Prav lep je vrtec ograjen

Opombe

Ob prihodu pomladi so vodili ljudje od hiše do hiše Zelenega Jurija in ob petju in plesu prosili za darove. Ljudski običaj jurjevanje je danes živ le še v Beli krajini. Od tam je tudi pesem Dajte mu dajte. V najkrajši, kresni noči 24. junija pa so dekleta pele kresne pesmi in z njimi varovale njive, polja, vinograde in domove. Pomembno vlogo pri raziskovanju naše glasbene preteklosti imajo etnomuzikologi, ki skrbijo za zbiranje ljudskih pesmi in običajev. Na terenu zapišejo in snemajo ljudske pesmi, glasbo in ples. Izvirne pos-netke hranijo v Glasbeno - narodopisnem inštitutu v Ljubljani. Razen pesmi povezanih z ljudskimi običaji, so v Glasbeno – narodopis-nem inštitutu v Ljubljani shranjene tudi mnoge zgodbe z mitološko za-puščino in legende. Te so bile podlaga za epsko pripovedne pesmi, ki so bile obogatene z ljudskimi melodijami. To so daljše pesmi, ki opisu-jejo nek dogodek ali legendarne junake in osebe. Takšne pesmi danes ohranjajo med drugimi tudi številne folklorne skupine. Med najbolj znane epske pesmi štejemo pesmi o legendarnem junaku Lambergarju, ki premaga Pegama. Pesem Pegam in Lambergar je prva objavljena slovenska pripovedna pesem, v rokopisni knjigi iz leta 1674. Opeva dvoboj med velikanom Pegamom in vitezom Lambergarjem. Velikan Pegam pa je po mnenju zgodovinarjev bil vojskovodja Celjskih grofov, ki je v 15. stoletju ropal po Gorenjskem, Lambergar pa je bil zgodovin-ska oseba, vitez Gašper Lamberg z gradu Kamen pri Begunjah na Gorenjskem, ki je slovel po svojih junaštvih. Poslušanje in petje pesmi Ta dan je vsega veselja (Pesmarica, stran 16). Pogovor o vsebini. Poslušanje in petje pesmi Prav lep je vrtec ograjen (Pesmarica, stran,17).Pogovor o vsebini.

Ponovijo in svoje znanje o jur-jevanju (24. april). Primerjajo posnetek kresne pesmi iz Bele krajine z novej-šo ljudsko pesmijo Moj fantič je na T’rolsko vandral. Poslušajo znano epsko pesem ter jo primerjajo z obravnava-no pesmijo z isto vsebino pri slovenskem jeziku. Pesem povežejo tudi z znano Levstikovo povestjo Martin Krpan. Poslušajo slovensko božično Ta dan je vsega veselja. Pogovorijo se o vsebini. Pesem zapojejo (notni zapis in besedilo najdejo v Pesmarici, stran 16). Poslušajo slovensko ljudsko Prav lep je vrtec ograjen. Pogovorijo se o vsebini in ugotavljajo koliko glasna je pesem. Pomagajo si zapisom v Pesmarici, stran 17. Odgovor zapišejo v samostojni delovni zevzek na strani 39. Pesem zapojejo.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 10. in 11. Učni sklop: GLASBA V SREDNJEM VEKU (6 ur od 35) Učna enota: NASTANEK IN RAZVOJ VEČGLASJA (4. in 5. ura od 6) Cilji: Učenci ... - poznajo organum kot prvo obliko večglasnega petja, - poslušajo najzgodnejše oblike večglasja in poznajo prve pomembne avtorje glasbe, - zapojejo ljudske pesmi ob dvo- in triglasju ter ga izvajajo sočasno z drugimi melodijami. Glasbeni pojmi: večglasje, organum, Med predmetne povezave: zgodovina, verstva in etika, slovenščina. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 32 - 35). Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni

razgovor

Organum

Homofo-nija in

polifonija

Enoglasje in

dvoglasje

Prepleta-nje glasov

Prvi

Dolga stoletja so bile uveljavljene enoglasne melodije, ki so jih peli po cerkvah. Pevsko prizadevanje za novo zvočno izraznost se pojavi v 10. stoletju, ko se je v pevskih šolah in samostanih ustvarilo večglasje. Med seboj so pevci povezovali dve ali več melodij, vendar njihovo so-zvenenje v začetku še ni bilo pomembno. Koralu so dodali drugo melo-dijo in tako je nastalo preprosto dvoglasje. Prve oblike večglasja imenu-jemo organum. S tem se je evropska glasba oddaljila od grške glasbe. Večglasje vzporednih melodij lahko zapojemo tudi s pomočjo sloven-skih ljudskih pesmi. Večino slovenskih ljudskih pesmi kot na primer Ringa, ringa raja lahko zapojemo večglasno na več načinov: - ena skupina poje osnovno melodijo, druga doda drugi glas v intervalu terce, - ena skupina poje osnovno melodijo, medtem pa izbrani solist improvizira novo variirano melodijo, - ena skupina poje osnovno melodijo, druga si izmisli ritmično melodični vzorec (motiv), ki se ponavlja skozi celo pesem, - ena skupina poje osnovno melodijo, druga začetne tone pesmi podaljša v neomejene vrednosti in jih vzporedno poje, - ena skupina poje osnovno melodijo pesmi Ringa, ringa raja, druga skupina pa istočasno poje pesem Marko skače, - ena skupina poje osnovno melodijo pesmi Ringa, ringa raja, druga skupina istočasno poje pesem Marko skače, tretja pa Fse kaj lazi. Ena najbolj znanih pesmi iz 13. stoletja je skladba angIeškega skla-

Ponovijo in utrdijo svoje znanje o grški glasbi in koralih, ki so bili enoglasne pesmi. V samostojnem delovnem zvezku na strani 35 si ogledajo zapis prve oblike organuma. Poslušajo gregorijanski koral. Utrdijo svoje znanje o homofo-niji in polifoniji in ob poslušanju prepoznajo homofonijo. Ogledajo si likovno upodobitev polifonije in homofonije v samostojnem delovnem zvezku na strani 35 in razumejo razliko. Pojejo enoglasno, zatem pa dodajo še druge glasove v slovenskih ljudskih pesmi in praktično izvajajo homofonijo in polifonijo. Poslušajo skladbo Summer is

skladatelji

Hildegard

von Bingen

Samosta-

ni in cerkev

Prve univerze

Gotika

Ars antiqua

Ars nova

Festivali

stare glasbe

Zaključek

Opombe:

datelja Johna Fornsetea z naslovom Sumer is icumen. V cerkveni glasbi je nezamenljiv bil še vedno gregorijanski koral z napevi, ki so se vseskozi ohranili kot dela brez znanih avtorjev. Poleg tega pa so se je po 10. stoletju pojavili prvi glasbeniki, ki so ustvarili prve svoje melodije in jih tudi zapisali. Znani avtorji so bili Hucbald, Reginold, Tomaž Akvinski in mnogi drugi. Posebno mesto v glasbi tistega časa si upravičeno zasluži Hildegard von Bingen (1098 – 1179), ki je bila prva znana skladateljica v zgodo-vini glasbe. Bila je vsestranska osebnost: naravoslovka, zdravnica, pesnica in opatinja. Hildegarda Bingenska je napisala med drugim tudi napev O pastur anumarum, kar pomeni Pastir duš Nekatere njene knjige so pred kratkim izšle tudi v slovenskem jeziku, saj njeno delo privablja mnoge raziskovalce po svetu. Njen napev Salvatoris (Rešitelja) je glasbenim jezikom današnjega časa priredil ansambel Garmarna. V 13. stoletju se pojavijo prve univerze, ki so negovale glasbo na znanstveni osnovi. Vzgoja fevdalcev pa je zajemala poleg petja še: jahanje, mečevanje, metanje kopja, lov in šah. Ta čas je povezan tudi z večkrat omenjenimi pojmi:

- gotika (umetniški stil v arhitekturi, ki je nastal v severni Franciji v 12. stoletju; ta stil opazimo v visokih zgradbah in cerkvah z znamenitimi rebrastimi stropovi in zvoniki; barvne poslikave oken - vitraži odsevajo veličastnost zgornjega srednjega veka),

- ars antiqua (»stara umetnost« v 12. in 13. stoletju, ki je sledila umetnosti povezani z antično glasbo),

- ars nova (slogovna oznaka za »novo umetnost« v 14. stoletju, ki se je razvijala v okviru cerkve Notre-Dame v Parizu).

Zgodnje primere večglasja danes lahko slišimo na različnih festivalih stare glasbe. Pri nas sta vsako poletje takšna festivala v Radovljici in v Brežicah. Ker smo v dosedanjem šolanju spoznali že veliko pesmi, bo vsak uče-nec čim bolj kvalitetno predstavil eno pesem.

icumen in (Prišlo je poletje), prepoznajo polifonijo in spremljajo pesem ob Pesmarici na strani 15. Aktivno sodelujejo v razgovo-ru in povežejo znanje iz zgo-dovine z glasbo. Poslušajo pevko iz zbora Ox-ford Camerata. Poslušajo skladbo Salvatoris v izvedbi ansambla Germarna. Razumejo pojme gotika, ars antiqua in ars nova Vključujejo se v razgovor o festivalih stare glasbe. Predstavijo se kot solisti in skupno ovrednotijo in ocenijo petje sošolcev.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 12. Učni sklop: GLASBA V SREDNJEM VEKU (6 ur od 35) Učna enota: RAZVOJ POSVETNE GLASBE (6. ura od 6) Cilji: Učenci ... - poznajo prve začetke posvetne glasbe, ki je bila namenjena zabavi in vejo kdo je izvajal takšno glasbo, - poznajo prve glasbenike takšne glasbe in prvo zbirko pesmi Carmina Burana iz 13. stoletja, - poznajo pesem, ki so jo k nam prinesli potujoči glasbeniki. Glasbeni pojmi: posvetna glasba, trubadurji, žonglerji, minnesigerji, meistersigerji; saltarello. Med predmetne povezave: zgodovina, zemljepis, verstva in etika, slovenščina. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 33 - 41). Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni

razgovor

Posvetna glasba

Necerkve-na glasba

Stroga pravila

Trubadurji v Franciji

Carmina burana -

rokopisna zbirka pesmi

Poleg cerkvene glasbe se je v srednjem veku razvila tudi posvetna glasba. Ta glasba, ki se pojavi v 12. stoletju, v času 200-letnih križarskih vojn v Franciji, ima besedilo v domačem jeziku in opeva naravo, živali ter ljubezen in ljudi tistega časa. Petje so spremljali z inštrumenti, igrali pa so tudi za ples. Posvetno življenje je potrebovalo posvetne glasbene vsebine, kljub neodobravanju cerkve. To glasbo so izvajali popotni muzikanti, ki so se selili iz kraja v kraj. Nastopali so na sejmih, trgih in v krčmah. Ti posvetni glasbeniki v srednjem veku so imeli stroga cehovska pravila, kaj vse morajo obvladati. Povzetek iz pravilnika za potujoče muzikan-te ali žonglerje pravi: »Kdor želi biti potujoči muzikant, mora znati igrati na boben, čembal, čitolo, mandolino, kitaro in monokord. Brenkati mora znati na psalterij in na harfo, obvladati pa mora tudi gosli. Z igranjem mora polepšati svoje petje. Potujoči godec naj se nauči metati v zrak majhna jabolka, oponašati mora znati pesmi ptic in glasove živali ob tem pa mora pokazati še druge spretnosti.« Potujoči glasbeniki, ki so bili najpogosteje vitezi, so se v južni Franciji imenovali trubadurji, v severni pa truverji. Največkrat so opevali lju-bezen vitezov do lepih deklet. Pesmi, ki so bile ponavadi kitične in so se imenovale kancona ali šansona (ljubezenska pesem), estampida (plesna pesem) in pastorela (pastirska pesem) so bile največkrat iz-vajane na gradovih. V 13. stoletju so dobile te pesmi svojo prvo roko-pisno zbirko Carmina burana. Skladatelj našega časa Carl Orff je izbral 25 pesmi iz zbirke in jih uglasbil v kantati Carmina burana.

Ponovijo znanja iz zgodovine in poslušajo posvetno glasbo Preberejo zapis v samostojnem delovnem zvezku na strani 34 in si ogledajo sliko. Vejo, da so potujoči glasbe-niki spremljali verske obrede, poroke, kronanja, obiske vi-sokih gostov, pojedine, slav-nosti in druge slovesnosti. Poslušajo skladbo O Fortuna (O, sreča) in si ogledajo na-slovnico v samostojnem delovnem zvezku na strani 33.

Znani glasbeniki

Kanon Mojster

Jaka Posvetni

glasbeniki v nemških deželah

Minne- sengerji

Meister- sengerji

Stari plesi Saltarello

Srednje-veška glasba danes

Zaključek

Opombe

Najbolj znani glasbeniki med trubadurji oz. truverji so bili: Guilheim X, Marcabru, Blondel de Nesles in Adam de la Halle (ok. 1237-1286), ki je tudi avtor najstarejše spevoigre Robin in Marion. Potujoči glasbeniki so peli večglasno. Zelo priljubljen je bil kanon, ki se pojavi po letu 1230. Eden najbolj znanih kanonov je Mojster Jaka, ki verjetno izvira iz Francije in se je razširil po vseh deželah. V nemških deželah in s tem tudi pri nas so, podobno kot trubadurji in truverji, ustvarjali in s petjem ob inštrumentalni spremljavi širili posvet-no glasbo od 12. do 15. stoletja ljubezenski pevci ali minnesengerji. Grajska gospoda je cenila glasbo teh potujočih pevcev in jih ni preganjala tako kot cerkev, saj so si z njimi na gradovih bogatili svečanosti, pomembna srečanja in vsakdanjost. Ko so se potujočim glasbenikom pridružili še bolj cenjeni meščani in vitezi, pa so se preimenovali v meistersengerje ali mojstre pevce. Oboji so se združevali v cehe, ki so strogo določali, kdo lahko dobi glasbeni naziv mojster pevec. V igranju in petju so organizirali tudi tekmovanja, ali kot bi danes rekli festivale. Med najbolj znanimi nemškimi potujočimi pevci so bili: Sachs, Rosenplut, Walter von der Vogelweide in Oswald von Wolkenstein (ok. 1376 - 1445), ki je prepeval v desetih jezikih, med drugim tudi v slovenskem. Po mestnih trgih, krčmah in gradovih so gostovali potujoči pevci, ki so k nam prišli iz drugih dežel in s seboj prinesli različne inštrumente in pesmi. Ob teh so plesali zelo znan ples tistega časa - saltarello. Srednjeveške glasbenike sta v 19. stoletju lepo opisala v svojih operah Trubadur ter Mojstri pevci Nurnberški italijanski skladatelj Giuseppe Verdi in nemški skladatelj Richard Wagner. Skladbo O, Fortuna (poslušali samo jo v koncertni izvedbi skladatelja Carla Orffa) pa so v današnjem času s sodobnim glasbenim jezikom priredili mnogi glasbeniki in skupine, med katerimi je posebna techno remix izvedba. V samostojnem delovnem zvezku na straneh 40 in 41 je preglednica Časovne vzporednice. Ob teh slikah in podatkih lahko utrdimo znanje.

Poslušajo pesem Bergonette in jo spremljajo z glasbili. Pojejo kanon v različnih ev-ropskih jezikih. Vejo, da so si nazivi glasbe-nikov sledili v zaporedju: - učenec (se uči brati zapis), - prijatelj (zna brati zapis), - pevec (pozna do 6 melodij), - pesnik (sam piše besedilo), - mojster (si sam izmisli be-sedilo in melodijo in vse igra). Poslušajo zvočni primer Saltarello in ples spremljajo z glasbili (tamburin, boben...). Poslušajo techno remix prire-dbo skladbe O, fortuna. Ob preglednici Časovne vzporednice utrdijo znanje.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 13. Učni sklop: GLASBA V NOVEM VEKU (24 ur od 35) Učna enota: GLASBA V OBDOBJU HUMANIZMA IN RENESANSE (1. in 2. ura od 24) Cilji: Učenci... - razumejo, da pomeni obdobje renesanse razcvet vokalne glasbe ali »zlato dobo zborovstva«, - primerjajo današnje večglasje z večglasjem v renesansi, - poznajo značilne glasbene oblike v renesansi (maša, motet, madrigal), - poznajo najpomembnejše tuje glasbenike v renesansi (Palestrina, di Lasso, Morley). Glasbeni pojmi: humanizem, inkunabula, renesansa, maša, motet, madrigal, homofonija in polifonija. Med predmetne povezave: zgodovina, angleščina, verstva in etika, zemljepis, likovna vzgoja. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 44, 45). Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni

razgovor

Zlata doba

zborov-stva

Humani-zem

Iznajdba

tiska

Renesan-sa

V zadnjem obdobju srednjega veka, ki se konča leta 1492 z odkritjem Amerike, se je večglasje obogatilo in se ohranilo vse do današnjih dni. Sodobna izvedba skladbe, ki smo jo poslušali je vokalna in je imela cerkveno besedilo. Glasovi so se med seboj prepletali, čemur pravimo, kot že vemo polifonija. Večglasno petje, ki se ni začelo razvijati povsod in hkrati, je največji razcvet doživelo v 16. stoletju. V tem času so se ljudje začeli zanimati za naravo in svoje lastno bivanje. Zato, ker je bil poudarek na človeku, se obdobje imenuje humanizem. To je bil čas trgo-vanj, potovanj, sprememb in pomembnih znanstvenih odkritij. Med pomembne ljudi tega časa štejemo tudi Johannesa Gu-tenberga, ki je iznašel leta 1455 tiskanje. Kmalu po iznajdbi tiska je bilo mogoče z njim širiti tudi glasbene zapise. Prvi tiski se imenujejo inkunabula (knjiga-dojenček). V samostojnem delovnem zvezku na strani 44 je rokopis iz tistega časa. V tem času fevdalizem vse bolj slabi, krepi se meščanstvo, o-brt in trgovina. Umetniki so odkrivali nove načine izražanja. Pri ustvarjanju so iskali oporo in navdih v antični tradiciji in idea-lih, ki so jih povezali z novimi izraznimi možnostmi. V razvoju umetnosti je to čas, ki ga označuje beseda renesansa ali po-novno rojstvo. Glasbeniki so ob koncu 14. stoletja začeli iskati stalne ustanove, kjer so ustvarjali glasbo. S tem jim ugled ras-te. V poudaranju človeka in narave, je bila v ospredju posvet-na pesem z ljudsko občuteno melodijo, prepletena s homofonijo in polifonijo.

Poslušajo skladbo Aleluja skla-datelja Henrya O. Millsbya v iz-vedbi Vokal-Ensemble What4. Povežejo angleško besedo hu-man (človek) s humanizmom. Vejo, da je v času 16. stoletja bil razcvet vokalne glasbe ali »zlata doba zborovodstva«, Aktivno sodelujejo v razgovoru, razumejo pojem humanizem. Razumejo pomen tiskanja v tistem času in danes, ko ima že vsak doma svoj tiskalnik. Povežejo znanje iz zgodovine, likovne vzgoje in slovenščine ter ga povežejo z Martinom Lu-throm, Cervantesom, Shakes-peareom, Kopernikom, kmeč-kimi upori in drugimi dogodki, ki jih poznajo tudi iz znanih filmov. Utrdijo znanje o znanih delih.

Vrste skladb

Orlando di Lasso

Thomas Morley

Tisoč iskric smo

prižgali

G. P. da

Palestrina

Zaključek

Skladatelji so pisali razen maše (to je cikličnega dela, ki vse-buje speve mašnega bogoslužja) še dve vrsti skladb: - motet (cerkvena pesem v latinskem jeziku), - madrigal (posvetna pesem v domačem jeziku). Najbolj znan renesančni posvetni skladatelj je bil Nizozemec Orlando di Lasso. Ker je imel nenavadno lep glas, so ga že kot dečka ugrabili, da bi prepeval po evropskih dvornih kape-lah. Starši so ga morali kar dvakrat iskati, ob tretji ugrabitvi pa so pristali, da ostane na dvoru sicilijanskega kralja, kjer se je izšolal. Veliko je potoval in pisal. Pomembno vlogo v renesansi je imel tudi angleški skladatelj Thomas Morley, ki je napisal skladbo Now is the Mont oy May. Zapis pesmi je v Pesmarici na strani 19. Petje angleške božične pesmi Tisoč iskric. Najbolj znani cerkveni skladatelj v času renesanse je deloval v vatikanski cerkvi pri papežu v Rimu. To je bil Giovanni Pier-luigi da Palestrina, imenovan po svojem rojstnem mestu Pa-lestrina. Med velikim številom cerkvenih del zavzema pomem-bno mesto skladba Kyrie eleison (Gospod usmili se). V današnjem času v cerkvah skoraj več ne slišimo motetov, ampak novejše zborovske pesmi, ki jih praviloma vedno pojejo pevci ob spremljavi orgel. V božično – novoletnem času pri bogoslužjih slišimo več znanih pesmi. Med najbolj znanimi tak-šnimi pesmimi je Sveta noč, ki sta jo napisala leta 1818 žup-nik Joseph Mohr (besedilo) in organist Franc Gruber (melo-dija), v majhni avstrijski vasici Oberndorf. Danes je pesem za-radi preproste in spevne melodije, enostavnih harmonij in besedila prevedena v več kot dvesto jezikov in je nedvomno

V zvezke zapišejo definiciji moteta in madrigala, ki ju najdejo v samostojnem delovnem zvezku na strani 45 (desno spodaj). Samostojno poiščejo podatke o njegovem življenju in poslu-šajo pesem Super flumina Babylonis (Ob babilonskih rekah). Prevod besedila najdejo v samostojnem delovnem zvezku na strani 45. Poslušajo skladbo Now is the Mont oy May (Majski čas) v izvedbi Purcell Consort of Voices. Pesem zapojejo. Notni zapis s slovenskim besedilom najdejo v Pesmarici na strani 20. Pojejo angleško božično pesem Tisoč iskric (Pesmarica, stran 20). Odgovorijo na primerjalni vprašanji v samostojnem delovnem zvezku na strani 45. V samostojnem delovnem zvezku na strani 44 preberejo zapis in si ogledajo slikovno gradivo. Zbrano poslušajo motet Kyrie eleison v izvedbi Westmister-skega zbora. Odgovorijo na vprašanji (samostojni delovni zvezek, stran 44).

Opombe

ena najbolj znanih pesmi Zahodnega sveta. 1. Sveta noč, blažena noč! Vse že spi, je polnoč. Le devica z Jožefom tam v hlevcu var’je detece nam Spavaj dete sladko, spavaj dete sladko. 2. Sveta noč, blažena noč! Prišla je nam pomoč. Dete božje v jaslih leži, grešni zemlji radost deli. Rojen je rešenik, rojen je rešenik. 3. Sveta noč, blažena noč. Radostno pevajoč angeli gospoda slave, mir ljudem na zemlji žele. Človek zdaj si otet, človek zdaj si otet.

Poslušajo in estetsko zapojejo znano pesem ter razumejo smi-sel božično – novoletnih praznikov in počitnic.

Zapojejo že znano slovensko božično Ta dan je vsega veselja (Pesmarica, stran 16).

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 14., 15., 16. Učni sklop: GLASBA V NOVEM VEKU (24 ur od 35) Učna enota: JAKOB PETELIN GALLUS (1550 - 1591) (3., 4. in 5. ura od 24) Clji: Učenci ... - poznajo glasbene razmere 16. stoletja v slovenskem okolju in gledajo esej o Gallusu, - poznajo življenje in delo skladatelja Gallusa, - poznajo življenje in delo Primoža Trubarja. Glasbeni pojmi: Jakob Petelin Gallus, opus, Primož Trubar. Med predmetne povezave: zgodovina. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 50 - 55). Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni

razgovor

Ponovitev znanj o skladateljih renesanse, povezava le-teh z zgodovino tistega časa in petje pesmi Puntarska. Najdemo jo na strani 26.

Utrdijo svoje znanje o renesan-si in ob poslušanju pojejo.

16.

stoletje pri nas

Martin Luther

Protestan-ti

Primož Trubar

Jakob Petelin Gallus

V 16. stoletju je naše kraje zajela verska prenova, katere za-četnik je bil nemški duhovnik in profesor teologije Martin Lut-her, ki je iz protesta zoper katoliško cerkev 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji pritrdil 95 tez oziroma zahtev po prenovi ali reformaciji katoliške cerkve. Ena od po-membnih zahtev je bila tudi težnja in želja po razumevanju bo-goslužja, ki je bilo do tedaj v latinskem jeziku. Martin Luther je kmalu pridobil velik krog svojih pristašev, ki so ustanovili svojo vejo cerkve in vere, ki se še danes imenuje protestantska. Luthrovenu zgledu je med drugimi pri nas sledil tudi Primož Trubar, ki je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik, sedemnajst let pozneje pa še prvo slovensko pesmarico Eni Psalmi. Že v svojem prvem delu Katekizem je dodal besedilu še pesmi z notnimi zapisi. V tem času se je začela glasbena vzgoja v šoli, zato je o petju zapisal: »Moji lubi Krajnci inu Sloveni, pujte lete pejsni iz serca, premislite, kaj vsaka beseda, nekar ta viža ali štima v sebi drži«. Staršem je priporočal, da naj svojim otrokom čim večkrat pojejo in v ta namen svetoval tudi pesmi. Po Trubarjevem vzoru so pisali tudi drugi protestanti. Adam Bohorič iz Brestanice je napisal Eno drugo otročio peissam: Minila je že strašna noč, iz teme je postala luč, Veseli dan zdaj gori gre, sonce svojo luč razprostre. Med največje renesančne skladatelje sodi tudi eden največjih slovenskih skladateljev – Jakob Petelin. Ob 400. letnici smrti je televizija Slovenija posnela esej o tem znanem skladatelju. To, kar je dosegla vokalna glasba v renesansi, je za glasbo in Slovence neprecenljive vrednosti prav po zaslugi Jakoba Pe-telina Gallusa. Gallusova podoba, ki je bila tudi na bankovcu za 200 sit, je narejena po edini ohranjeni sliki iz leta 1590. Ob sliki je zapis v latinščini, ki opisuje osebo, ki je naslikana. Točno mesto njegovega rojstva ni dokazano (Ribnica, Idrija). Prva njegova šola je bil verjetno Stiški samostan, prvi podatki o njem pa so iz leta 1574, ko je pel v dvorni kapeli Maksi-miljana II. na Dunaju. Znanje si je nabiral tudi na Reki in v Tr-stu, glasbene zaposlitve pa so ga vodile po samostanih, cerk-vah in mestih Avstrije, Češke, Moravske in Šlezije, dokler se ni ustalil v Pragi, kjer je bil kantor ali vodja zbora. Na teh potovanjih se je srečeval s številnimi znanimi glasbeni-

Preberejo zapis v samostojnem delovnem zvezku na strani 50 in povežejo svoja znanja iz zgodovine. Ob sliki Primoža Trubarja na strani 50 »prevedejo« zapis ob njegovi sliki: PRIMVS – Primož TRUBERVS – Trubar CARNIOLVS – kranjec ANNO - leto gospodovo AETATIS LXXI... - v 71. letu Poslušajo pesem Nu pujte in si ogledajo slike na strani 50. Ob poslušanju Ene druge otro-čie peissmi krepijo domoljubje. Gledajo film in ob njem poslu-šajo njegovo glasbo in spozna-vajo njegovo življenje. »Prevedejo« latinski opis: ANNO - leto gospodovo MDXC - 1590 IACOBVS - Jakob HANDL - petelin (nemško) GALLUS - petelin (latinsko) CARNIOLVS - Kranjec AETATIS ... - v svojem 40. letu. Ponovijo znanja iz filma in si ob poslušanju znanega madrigala Musica Noster Amor prebere-jo prevod besedila v samostojnem delovnem zvezku na strani 51 in ga primerjajo z notnim zapisom na strani 52.

Opus ali

njegovo delo

Gallus in njegovo

ime danes

Zaključek

Opombe

ki in skladatelji tistega časa. Jakob Petelin Gallus je bil izred-no plodovit skladatelj in povsem predan umetnosti. Gallus je vse svoje skladbe napisal v latinskem jeziku, tudi neobvezne madrigale. Za uglasbitev je jemal v glavnem besedila antičnih pesnikov. Najbolj znano delo je motet Ecce Quomodo Moritor Iustus. V prevodu to pomeni Glejte, kako umira pravični. Gallus je zapustil svetovno pomembne zbirke skladb:

- Opus musicum v kateri je 374 motetov, - Harmoniae morales v kateri je nad 100 madrigalov in - Moralia, kjer so zbrani njegovi madrigali.

Gallusova dela uvrščajo v vrh evropske glasbene ustvarjalno-sti zlasti po zaslugi znanega slovenskega muzikologa Josipa Mantuanija, ki je prvi opozoril na izredni pomen tega moža. Tako Gallusova dela še danes redno izvajajo domači in tuji pevski zbori. Za vestno in večletno prepevanje in za druge glasbene dosežke pa glasbeniki lahko dobijo tudi Galussovo priznanje. Po Gallusu se imenuje tudi največja dvorana (v Cankarjevem domu) v Sloveniji. Ko je Gallus v 16. stoletju deloval na tujem, so pri nas gosto-vali potujoči mojstri pevci. Po njihovem vzoru so za inštru-mentalno glasbo skrbeli mestni piskači, trobentači ter gos-lači. Kot mestni uslužbenci so sodelovali pri cerkvenih obredih in različnih drugih posvetnih dogodkih. Vsa glasba je v času renesanse bila zapisana še v koralni notni pisavi. Po koncu te snovi učenci preverijo in utrdijo svoje znanje s testom številka 1. za 7. razred.

Ponovijo znanja o antični glasbi in si ob poslušanju znanega moteta Ecce Quomodo Moritor Iustus preberejo prevod bese-dila v samostojnem delovnem zvezku na strani 51 in ga primerjajo z notnim zapisom na strani 52. Razumejo besedico opus, ki v glasbi označuje dela določene-ga skladatelja. V samostojnem delovnem zvezku na strani 51 (spodaj) dopolnijo besedilo z manjkajočimi besedami. Preberejo zapiske in si ogledajo slike na straneh 52 in 53. Zbrano poslušajo in ugotovijo izvor imen. Vejo, da so piskači igrali na pihala, trobentači na trobila in goslači na godala ter naštejejo inštrumente iz dolo-čenih inštrumentalnih skupin.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 17. in 18. Učni sklop: GLASBA V NOVEM VEKU (24 ur od 35) Učna enota: RAZVOJ INŠTRUMENTALNE GLASBE (6. in 7. ura od 24) Cilji: Učenci ... - poznajo instrumente, instrumentalne zasedbe in instrumentalno glasbo, ki je značilna za renesanso, - poznajo renesančno pesem iz Anglije in plese oziroma viteško liriko, - podrobneje spoznajo festival stare glasbe v Brežicah. Glasbeni pojmi: tabulatura, lutnja, klavikord, portativ, fidel, rebek, dude, toccata, pavana, sonata, opera. Med predmetne povezave: zgodovina, tehnika. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje.

Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 36 - 49). Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni

razgovor

Italijanska mesta in glasba

Stari

inštru-menti

Lutnja

Orgle in toccata

Sonata – ciklična skladba

Komorna

glasba

Madri-

Inštrumentalna glasba je bila skozi stoletja namenjena le za manj vredno spremljavo plesu, petju in zabavi. V renesansi je poseben razcvet doživela glasba v Benetkah. Mesto je postalo v renesansi razkošno. Bogati meščani so bili umetnosti zelo naklonjeni in učenci so imeli v šolah po štiri ure umetnosti na teden. Beneški glasbeniki so iskali nove izrazne možnosti na področju inštrumentalne glasbe, ki se je vse bolj osamosvajala. V samostojnem delovnem zvezku na straneh 36 do 39 so slike inštrumentov tistega časa: harfa, fidel, rebek, dude, portativ, boben in piščal. Priljubljeni so še bili že blok flavta ter tolkala tamburin in les. Eden od zbirateljev starih inštrumentov je Janez Jocif, ki je predstavljen na strani 37. Lutnja je bila med najbolj modernimi glasbili tistega časa. Na njo so igrali po domovih in krčmah. V 13. stoletju so jo iz vzho-da v Evropo prinesli Arabci. Najprej je imela štiri, zatem tudi več strun. Uporabljali so jo za spremljavo petja in za solo igranje. Za zapis melodije so skladatelji uporabljali tabulaturo. Skladatelji beneške šole so začeli ustvarjati posebne inštru-mentalne oblike. V cerkvi so se uveljavljale orgle, ki so se pojavile že leta 750 in z njimi glasbeno delo toccata. Ime je izpeljano iz besede udariti, kar pomeni udarec na inštrumente s tipkami, pa tudi na lutnjo. Iz besede zveneti, pa je nastalo ime za inštrumentalno glas-beno delo, ki se imenuje sonata, kar pogosto slišimo v glas-benih napovednikih in sporedih. Že od samega nastanka je ci-klično delo, kar pomeni, da si sledi več zaporednih, krajših stavkov ali delov. Skladba je bila sprva namenjena za ples v mestih in gradovih. Čez čas so sonate začeli izvajati po meš-čanskih in plemiških hišah. Temu so rekli komorna ali sobna glasba. V 16. stoletju so skladatelji pisali madrigalne komedije, ki so

Poslušajo posnetek srednje-veške inštrumentalne glasbe (Mrs. Winter's Jump) in prepoznajo inštrumente. V samostojnem delovnem zvezku na straneh 46 in 47 preberejo misel Klemna Ramovša in si ogledajo sliki lutnje. Za domačo nalogo poiščejo slikovno gradivo za ostale srednjeveške inštrumente. Primerjajo jih z današnjimi. Preberejo misel zbiratelja Janeza Jocifa (samostojni delovni zvezek,stran 37). Poslušajo posnetek plesne skladbe za lutnjo. Utrdijo svoje znanje o orglah, ki so jih že spoznali. Razumejo pojme: komorna ali sobna glasba, ciklična ali več-delna skladba in vejo, da med posameznimi stavki poslušalci ne ploskajo. Ob zbranem poslušanju se likovno izrazijo ob stavkih sonate.

galna komedija

Opera

Rene-sančna glasba danes

Zaključek

Opombe

bile sestavljene iz več vsebinsko povezanih madrigalov. Te komedije sodijo k predhodnikom opere. Ob sklepu renesančnega obdobja je v italijanskih Firencah skupina glasbenikov postavila temelje vokalno inštrumental-nemu delu, ki se imenuje opera. S tem delom so želeli oživiti antično gledališče in povezati različne umetniške zvrsti. Tudi vsebine so povzemali iz antične mitologije. Prvo takšno delo, ki se je imenovalo glasbena drama, je napisal leta 1594 skla-datelj Jacobo Peri z naslovom Dafne. Glasbila, ki naj bi spre-mljala pevce še niso bila točno določena. Renesančno glasbo in inštrumente iz tega časa ne srečamo prav pogosto. V učni uri je bil že večkrat omenjen Festival stare glasbe v Brežicah, ki poteka vsako poletje v Viteški dvorani brežiškega gradu pod vodstvom Klemna Ramovša. Nekaj koncertov je tudi po okoliških dvoranah, cerkvah in gradovih. Festival se začne s srednjeveško tržnico in viteškimi igrami. V renesančni dobi so poznali tudi plese različnih ritmov in zna-čajev. Vsi ljudski in dvorni plesi so bili skupni plesi, za katere je bilo značilno menjavanje parov. Najbolj priljubljena sta bila počasna pavana in živahen saltarello. Pregled in dopolnitev preglednice Časovne vzporednice v samostojnem delovnem zvezku na straneh 54 in 55.

Utrdijo svoje znanje o glasbeno scenski glasbi. Utrdijo znanje o antični glasbe-ni kulturi, o operni glasbi in gle-dališču. Pripovedujejo o svojih srečanjih s festivalom Brežice. V samostojnem delovnem zvezku na straneh 48 in 49 si ogledajo slike in zaplešejo ples Saltarello na glasbo Moja mati čuha kafe (istrska ljudska, ki sloni na melodiji iz 15. oziroma 16. stoletja). S pomočjo preglednice Časovne vzporednice v samostojnem delovnem zvezku na straneh 54 in 55 utrdijo svoje znanje in jih dopolnijo.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 19. Učni sklop: GLASBA V NOVEM VEKU (24 ur od 35) Učna enota: GLASBA V BAROKU OD LETA 1600 DO 1750 (8. ura od 24) Cilji: Učenci ... - razumejo, da obdobje baroka v umetnost tega časa prinaša nove značilnosti: veličastje, razkošje, okraski, - vedo, da so v baroku glasbeno umetnost gojili na dvorih in v cerkvi in zapojejo baročno pesem, - likovno izrazijo svoje občutenje baroka ob poslušanju.

Glasbeni pojmi: barok, okrasek, virtuoz. Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk, slikarstvo, kiparstvo. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 57 – 60). Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni

razgovor

Novo obdobje -

Barok

Razcvet umetnosti

Virtuo-znost

Tam nekje je zlata

roža

Skladatelji

Francija

Italija

Vse kar je v glasbi prinesla renesansa, je v 17. in prvi polovici 18. stoletja dobilo nove značilnosti: veličastnost, razkošno oblikovanje in številne okraske. V razvoju tega obdobja je ime-la veliko vlogo cerkev, ki je okraševala cerkve še posebej tam, kjer je bilo treba zatreti reformacijo. To umetnostno obdobje se imenuje barok. Beseda je portugalskega izvora in pomeni nepravilni biser. Z njo so poudarili izumetničenost, ki je zamenjala jasne, renesančne oblike. O tem pričajo slika in basen v samostojnem delovnem zvezku na strani 58 in odlomek iz filma o Ludvigu XIV. V baroku se razbohotijo tudi druge umetnosti, še posebej sli-karstvo ter gradbeništvo in moda. V glasbi je prevladovala virtuoznost, s katero je umetnik do-segal največjo spretnost in mojstrstvo izvajanja. Pevci so pes-mi okraševali po svoje in pri tem uporabljali kontrast. Naučili se bomo pesem Zlata roža znanega italijanskega baročnega skladatelja Giovanija Battista Pergolesija.

1. Tam nekje je zlata roža, pa ne vem še, kje cvete. Sred poljan jo veter boža, a ne znam poti do nje. Pa bom ptičico poprosil, naj pred mano poleti, pa bo veter ptičko nosil tja, kjer roža se zlati.

2. Veter je čez daljo sivo v beli halji privršel in je ptički rahlo krilo na nevidne roke vzel. In je veter vodil ptico, ptica fanta preko trat; obiskali so cvetico, lepi cvetek čisto zlat.

Skladatelji postajajo vse bolj cenjeni in spoštovani. Znani skladatelji v baroku so bili: FRANCIJA: Jean Baptiste Luly, Jean Philipe Rameaue. ITALIJA: Luigi Boccherini, Tommaso Albinoni, Claudio Monteverdi,

Utrdijo znanje o Ludvigu XIV (Sončnem kralju) in v literaturi poiščejo podatke o njegovem skladatelju in dirigentu Jean Baptistu Lullyu, ki se je udaril s težko dirigentsko palico. Poznajo Newtona, Rubensa in Rembranta, ogledajo si slike ter povedo svoje vtise (lasulje, krila...). Utrdijo svoja znanja o drugih umetnostih in vejo za književni-ka Molierea in Voltairea. Vejo, da je G. B. Pergolesi na-pisal prvo komično opero z naslovom Služkinja gospodarica, kjer igrajo le tri osebe. Pojejo in pravilno izvajajo ok-raske v pesmi.

Nemčija

Slovenija

Glasba

Šolstvo

Pisava

Okraski

Virtuozno

st

Meščani in kmetje

Zaključek

Uvertura iz Glasbe na vodi

Opombe

Archangelo Corelli, Antonio Vivaldi, Giovani Batista Pergolesi. NEMČIJA: Cristoph Willibald Gluck, Georg Friedrich Handel, Johann Sebastian Bach. KRANJSKA: Giuseppe Tartini, Janez Kerstnik Dolar. Glasba in šolstvo se v baroku iz samostanov in cerkva seli tudi na gradove in druge posvetne stavbe, kjer so v glavnem bogati aristokratski otroci v dveh urah tedensko spoznali glas-beno teorijo, da so lahko peli in igrali po notah, ki so se razvile v takšni obliki, kot jih poznamo in uporabljamo še danes. Ba-rok je čas okraskov, za baročno glasbo, ki se je oddaljevala od renesančnega pogleda na lepoto in skladnost, pa so značilne razgibane, okrašene melodije, ki so skladno urejene v durovih in molovih lestvicah. V izvajanju glasbe vse večjo veljavo dobiva mojstrsko oblikovanje igre na inštrument ali petje, čemur pravimo virtuoznost. Množice meščanov in kmetov so bile iz baročnega glasbenega sveta, ki je bil namenjen plemiški družbi, popolnoma izvzete (razen v cerkvah in ob večjih vladarjevih slavjih na ulicah in trgih). Meščanom in kmetom sta ostala le ljudska pesem in ples. V fevdalizmu srečamo dva družbena sloja. To sta bogata plemstvo in cerkvena gospodska in revni tlačani ter služabniki. Za obdobje baroka so značilna številna odkritja in iznajdbe, poudarek pa je bil na razumu. Italijanski znanstvenik Galileo Galilei je med proučevanjem neba ugotovil, da središče oson-čja ni zemlja, ampak sonce. Odkritja Isaaca Newtona so spre-menila matematiko in fiziko. Odnosi med cerkvijo, plemstvom, meščanstvom in kmeti so se ohranjali s silo in absolutizmom oblasti, ki so ga podpirali plemiči, duhovščina in vojska. Ne glede na pripadnost družbenemu razredu je imela veliko vlo-go moda in način življenja (lasulje, obleke…). Današnji plas-tični ovitek za glasbeno kaseto ni prav nič baročen. Z barvami in okraski pa lahko postane lep baročni izdelek. Poslušanje Uverturo iz Glasbe na vodi Georga Friedricha Händla. Odgovarjanje na vprašanja v samostojnem delovnem zvezku na strani 59 (primerjava zvočnega primera s sliko Sončnega kralja. Učenci do drugič pripravijo povzetek zgodb iz oper Orfej skladatelja C. Monteverdija in Orfej in Evridika skladatelja C. W. Glucka.

Izdelajo si miselni vzorec o baročnih skladateljih. Vejo, da je v času baroka bilo zgrajenih veliko naših gradov in drugih znamenitih stavb. Utrdijo znanje o zapisovanju glasbe (risbe, grške črke, nev-me, koralna notacija, note) in razumejo pojem virtuoznost. Ob poslušanju Menueta skla-datelja Luigija Boccherinija se likovno izrazijo in oblikujejo takšen ovitek za cd, kot bi ga naredili baročni umetniki.

Poslušajo Uverturo iz Glasbe na vodi Georga Friedricha Händla. Odgovorijo na vprašanja v samostojnem delovnem zvezku na strani 59.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 20. Učni sklop: GLASBA V NOVEM VEKU (24 ur od 35) Učna enota: OPERA V BAROKU (9. ura od 24) Cilji: Učenci ... - spoznajo novo ljudsko pesem in poznajo dve pomembni operi iz časa baroka, - poznajo glasbene ustvarjalce operne glasbe v baroku. Glasbeni pojmi: opera, recitativ, arija, koloratura. Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 61 - 68). Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni

razgovor

Opera

Prvo

operno gledališče

Claudio Monte-verdi

Recitativ Arija

Orkester

V eni od prejšnjih ur smo povedali, da je ob sklepu renesan-čnega obdobja v italijanskih Firencah skupina glasbenikov po-stavila temelje vokalno inštrumentalnemu delu, ki se imenuje opera. S tem delom so želeli oživiti antično gledališče in po-vezati različne umetniške zvrsti. Tudi vsebine so povzemali iz antične mitologije. Prvo takšno delo, ki se je imenovalo glas-bena drama, je napisal leta 1594 skladatelj Jacobo Peri z naslovom Dafne. Glasbila, ki naj bi spremljala pevce, še niso bila točno določena. Največ je bilo godal in brenkal. Opera je svoj razcvet začela dobivati v obdobju baroka, saj so po naročilu plemičev skladatelji, arhitekti, slikarji in kiparji lah-ko izkazovali baročno razkošje v zunanji in notranji opremi gledališč, scene, kostumov, dramske igre ter glasbe. Petje je bilo virtuozno in obogateno s koloraturami, kar pomeni pet-je, okrašeno s kratkimi toni, ki so se nizali v višine in nižine. Operne predstave so bile namenjene plemstvu in bogatim meščanom. Sprva so se pojavile v italijanskih mestih, še zlasti v Benetkah, kjer postavijo leta 1636 prvo operno gledališče. Pojavile so se tudi operne družine, ki so gostovale po drugih evropskih deželah, razen v Franciji, Nemčiji in Angliji, saj so tam razvijali svojo obliko opere. Skupaj z operami so se proslavili tudi njihovi skladatelji, ki so v tistih časih službovali na bogatih dvorih in cerkvah. V Italiji je bil znan Claudio Monteverdi, ki je privedel razvoj madrigala do viška, ob tem pa je bil tudi prvi veliki operni skladatelj in dirigent. Kot skladatelj in dirigent je pred začetek opere vpeljal uverturo, v opero pa je vključil poleg recitativa (recitirano petje) še arijo, kjer je malo besedila, glasba pa je mnogo bogatejša.

Utrdijo svoje znanje o začetkih opere. Vejo, da je bila opera kot odr-sko glasbeno delo v katerem igralci – pevci prikazujejo dramsko delo ob spremljavi orkestra ogledalo takratne fevdalne družbe in njenih najvišjih slojev. V samostojnem delovnem zvezku na strani 62 gledajo sliki baročnih opernih gledališč in vejo za operno hišo v Benetkah, ki je že dvakrat pogorela. V samostojnem delovnem zvezku na strani 61 si ogledajo sliko C. Monteverdija in vejo, da je povezal renesanso z barokom. Vejo, kaj je uvertura in poveže-jo znanja iz časa koralov, ki so jih peli tudi na dva načina (sek-

Opera Orfej

Cristoph Willibald

Gluck

Opera Orfej in Evridika

Zgodba je glavni del

opere

Zaključek

Opombe

Med ohranjenimi Monteverdijevimi deli je opera Orfej, ki so jo prvič izvedli v mestu Mantovi leta 1607. To je najstarejša ope-ra, ki je še danes na rednem programu znanih opernih gleda-lišč. Zgodba je razdeljena v 5 dejanj: 1. dejanje: Pevec Orfej in lepa Evridika se poročita na poljani, kjer so vsi veseli. Pastir jima čestita. 2. dejanje: Orfej poje v gozdu, ko mu glasnica sporoči, da je Evridiko med nabiranjem cvetja pičila kača. 3. dejanje:Orfej se odloči, da gre iskat v podzemeljski Had iskat svojo ljubljeno Evridiko. Stražarje uspava s pesmijo. 4. dejanje: Orfej s pesmijo gane Hadovo ženo Prozerpino, da preprosi svojega moža, naj mu vrne ljubljeno Evridiko. Had mu vrne ženo pod pogojem, da se ob vrnitvi na zemljo ne sme ozreti proti Evridiki. Na poti hočejo divje furije, ki veljajo za boginje maščevanja, Orfeju vzeti Evridiko. Orfej se v strahu za Evridiko obrne nazaj in v tistem trenutku, se njena podoba razblini v meglo in za večno izgine. 5. dejanje: Orfej žalostno prepeva na travniku, kjer ga sliši sam bog sonca in lepote Apolon. Nesrečnega pevca se usmili in ga povzdigne visoko v zvezde, med polbogove. Pastirji še danes slavijo Orfejevo zvesto ljubezen do Evridike. Baročno opero je vse bolj preraščalo razkošno in preveč okra-šeno petje. Izstopali so pevski glasovi, medtem ko je bila vse-bina opere v ozadju. To privede do prenove opere, za kar ima največ zaslug nemški skladatelj Cristoph Willibald Gluck. O-peri je vrnil estetsko ravnotežje, kjer sta glasba in besedilo (libreto) povezana v umetniško celoto, ki se ji morajo izvajalci podrediti. Balet, ki ga je izpopolnil Ludvik XIV., je bil vključen v opero le, če je bila vsebina plesna. Zgodba v njegovi operi Orfej in Evridika se od Monteverdijeve v glavnem razlikuje v koncu. Ko Evridika izdihne, se hoče Orfej zabosti. Bog ljubezni Eros mu iztrga bodalo in obudi Evridiko kot nagrado za njuno zvestobo. Zakonca se združeno srečna vrneta na zemljo. Določena zgodba je tudi v mnogih pesmih, ki jih lahko uprizorimo v obliki opere.

venca - recitativ, trop - arija) in oba primera poskusijo zapeti. Ogledajo si sliko Orfeja z liro. Dva učenca po predhodnem dogovoru predstavita zgodbo iz opere Orfej, nakar vsi skupaj prisluhnejo uverturi iz omenje-ne opere Orfej, ki jo orkester igra pred pevskim začetkom. Poslušajo odlomek Orfejeva tožba iz opere Orfej in Evridika: Poiščejo pesem (kjer nastopa več oseb) in jo izvedejo v obliki opere.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 21., 22., 23. Učni sklop: GLASBA V NOVEM VEKU (24 ur od 35) Učna enota: NOVA GLASBENA DELA V BAROKU (10., 11. in 12. ura od 24) Cilji: Učenci ... - poznajo razliko med oratorijem in kantato in obe deli primerjajo z opero, - poznajo sonato, suito, in koncert, ter pomembne glasbenike, - zapojejo znane baročne pesmi in melodije tem iz znanih del. Glasbeni pojmi: oratorij, kantata, muzikolog, suita, sonata, koncert. Med predmetne povezave: zgodovina. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 59 - 68). Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni

razgovor

Oratorij in kantata

Solisti, zbor in

orkester

Oratorij

Kantata

Muzikolog

Inštru-

Uglasbena zgodba z besedilom ni povezana le z opero, tem-več tudi z vokalno inštrumentalnima oblikama, ki se izvajata na koncertnem odru in sta v baroku doživela razcvet. To sta:

- oratorij (cerkvena vsebina) »oratorio« je italijanska beseda, ki pomeni MOLILNICA.

- kantata (posvetna ali necerkvena vsebina)«kantare« je italijanska beseda, ki pomeni PETI.

Tako kot v operi nastopajo tudi v kantati in oratoriju pevci so-listi in pevski zbor. Pevce spremlja ravno tako orkester, celo-ten nastop pa vodi dirigent. Večja opazna razlika od opere je ta, da se pevci med petjem v glavnem ne premikajo in niso igralci, ni pa tudi scenskega in kostumografskega dela. Med najbolj znane oratorije štejemo oratorij Mesija, ki ga je v baroku napisal Georg Friedrich Händl. Med znane kantate pa štejemo kantato Šolski mojster, ki je bila že večkrat omenjena. To je komična kantata za bariton, dvoglasni deški zbor in orkester, ki na šaljiv način predstavlja učitelja pri glasbenem pouku in obsoja vse, ki glasbe ne mara-jo in v tedaj modni latinščini žaluje za znamenitimi starimi mi-sleci. Kantato so dolgo pripisovali Georgu Philippu Telema-nu, pred kratkim pa so muzikologi ugotovili, da jo je napisal Christoph Ludwig Ferhe. Razen vokalno instrumentalnih del, pa so skladatelji v baroku pisali tudi veliko inštrumentalnih del, saj je naraščalo zaniman-je za inštrumentalno muziciranje, ki zelo zaživi v 17. stoletju.

Poslušajo Orfejevo tožbo Che faro iz opere Orfej in Evridika. Povežejo svoje dosedanje zna-nje z novim in primerjajo baroč-no z renesančno glasbo (motet, madrigal). Vejo, da sta kantata in oratorij podobna operi, le da nimata ig-ralskega in scenskega dela ter primerjajo obe deli z opero. Zbrano poslušajo in pojejo od-lomek po notni sliki v samostojnem delovnem zvezku na strani 67. Vejo, da je muzikolog glasbe-nikin raziskovalec, ki raziskuje glasbeno zgodovino. Poslušajo. V samostojnem delovnem zvezku na straneh 59 in 60 si

mentalna glasba

Bogati in

revni

Suita

Sonata

Zaključek

Opombe

Prve orkestre so sestavljala godala, ki so jim dodali nekaj brenkal, pihal, trobil in tolkal. Skladatelji so postopoma ugotavljali, da ima vsako glasbilo svojevrstno izpovedno moč s katerim lahko pričarajo posebna vzdušja in občutja za vladajoči fevdalni sloj. V tem času so izpopolnili orgle, različne predhodnike klavirja, predvsem pa so se proslavili italijanski izdelovalci godal. V drugem sloju pa so se obubožani kmetje aristokratski gospodi večkrat uprli s kmečkimi upori. Naši kmetje, ki so imeli za simbol petelinje pe-ro in zimzeleno vejico so imeli tudi svojo puntarsko pesem. Izpopolnjevanje inštrumentov je vzpodbujalo skladatelje, da so ustvarjali glasbene oblike za solistične inštrumente in orke-stre. Priljubljeno ciklično glasbeno delo, za katerega je zna-čilno, da je to skladba, ki je posebna celota, sestavljena iz do-ločenega niza samostojnih stavkov je bila suita, ki nastane v 16. stoletju. V začetku je bila suita dvodelna plesna skladba za lutnjo. Plesi so se spreminjali, dokler niso določili leta 1640 točno zaporedje plesov: Allemanda (zmerno hiter nemški ples), Couranta (francoski tridobni dvorni ples), Sarabanda (počasen španski ples) in Gigua (živahen škotsko-irski ples). Iz besede zveneti je ob koncu renesanse nastalo ime za inš-trumentalno glasbeno delo, ki se imenuje sonata. Že od sa-mega nastanka je ciklično delo, kar pomeni, da si sledi več zaporednih, krajših stavkov ali delov. Skladba je bila sprva namenjena za ples v mestih in gradovih. Čez čas so sonate začeli izvajati po meščanskih in plemiških hišah. Temu so rekli komorna ali sobna glasba. Baročni skladatelji so pisali sonate za solistična glasbila, zlasti godala in so imele ponavadi štiri stavke. Ob godalih so spremljavo ponavadi igrali na čembalu, orglah ali lutnji. Menuete je pisal tudi Archangelo Corelli, ki je bil skladatelj in prvi poklicni koncertni violinist v zgodovini. Menuet so v času baroka tudi plesali. Dame so se postavile v eno vrsto, kavalirji pa v drugo nasproti njim. Zatem se je plesalec z drobnimi ko-raki približal plesalki in se ji priklonil, ona pa njemu. V drugi sliki je plesalec z drobnimi koraki obkrožil plesalko. V tretji sliki sta si plesalca podala levici in plesalka se je zavrtela pod plesalčevo roko. V zadnji sliki se je plesalec vrnil nazaj na svoje prvotno mesto pred plesalko.

ogledajo slike in vejo kdo so bili trobentači, piskači in goslači. Ponovijo znanja o godalih in izdelovalcih godal (Stradivari idr.). Zapojejo Puntarsko pesem, ki je v Pesmarici na strani 26. Ponovijo znanje in razumejo pojem ciklična ali večdelna skladba in vejo, da med posa-meznimi stavki poslušalci ne ploskajo. Razumejo pojem ko-morna glasba. Po zapisu suitne sheme poslu-šajo odlomek iz Händlove suite Glasba na vodi. Vejo, da je izraz sonata v za-četku označeval vsako inštru-mentalno skladbo v nasprotju s kantato, ki je bila peta skladba. Zaplešejo menuet.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 24., 25. Učni sklop: GLASBA V NOVEM VEKU (24 ur od 35) Učna enota: ANTONIO VIVALDI (1678 - 1741) in GIUSEPPE TARTINI (1692 - 1770) (13. in 14. ura od 24) Cilji: Učenci ... - prepoznajo inštrumentalne zasedbe in glasbeno obliko ter pojejo odlomke iz znanih del, - poznajo znanega Italijana Antonia Vivaldija, ter njegovo glasbo, - ponovijo in nadgradijo znanje o slovenskem »Italijanu« G. Tartiniju. Glasbeni pojmi: Antonio Vivaldi, Giuseppe Tartini, ciklus, Štirje letni časi, Vražji trilček. Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, angleščina, likovna vzgoja. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 59, 68, 69). Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni

razgovor

Ciklus: Štirje letni

časi

Pomlad

Poletje

Jesen

Zima

Ponovitev znanj o glasbenih delih v baroku. Med zelo znanimi baročnimi deli je ciklus oz. zbirka violinskih koncertov Antonia Vivaldija Štirje letni časi. Štiri znane dele si bomo ogledali na video posnetku v izvedbi Nigela Kenne-dya, ob spremljavi orkestra iz Anglije. Prvi koncert je Pomlad. 1. Se s cvetjem vrača pomlad, preko travnikov in livad je stopila do naših vrat lahno. Še potok je oživel, v daljo s pticami odbrzel, prerojen je vesel zapel.

2. Prebudi srce se mlado, naj smeh pride ti v navado in sreča v očeh naj ti zažari.

Pomladi sledi Poletje, oz. koncert št. 2 v G–duru. Najbolj znan je 3. Stavek Presto (hitro), ki ga je uspešno priredila tudi Wanessa Mae in mu dala naslov Storm (nevihta). Antonio Vivaldi je za vsak letni čas je izbral sonet, to je štiri-kitična pesem in z njegovo vsebino izrazil inštrumentalno ob-čutje posameznega letnega časa. Del vsebine soneta o jeseni nam razkriva naslednje besedilo Tomaža Habeta. 1. Kmetič se raduje, jesen ga obdaruje za pot, žulje na rokah. Vse se obrestuje, je že tako brez muje ostaneš bos in nag. 2. Zdaj se veselimo, ob zvokih zavrtimo, jesen bogato proslavimo, da na zimo nihče ne ve za glad. Zadnji v nizu koncertov Štirje letni časi opisuje Zimo. 1.

Ponovijo in utrdijo svoje znanje. Poslušajo 1. stavek Allegro (veselo) iz koncerta št. 1. Zapojejo znani odlomek z besedilom, ki je v Pesmarici na strani 27. Zbrano poslušajo in primerjajo obe izvedbi med sabo. Zapojejo znani odlomek iz pr-vega stavka koncerta številka 3 Allegro (veselo) in ga zbrano poslušajo. Ob poslušanju Vivaldijeve glas-

Giuseppe Tartini

Vražji trilček

Tartinijevi dnevi

Tommaso Albinoni

Marc-Antoine

Charpen-tier

Zaključek

Opombe

stavek ima oznako Allegro Non Molto (ne zelo veselo). Antonio Vivaldi je bil duhovnik in violinski virtuoz iz Benetk. Poleg 350 koncertov je pisal še opere in cerkvena dela. Veliko koncertov in sonat, je v baroku napisal tudi skladatelj in violinski virtuoz Giuseppe Tartini. Rodil se je v Piranu, kjer je bila doma njegova mati (oče je bil iz Firenz). Do osmega leta živel v Strunjanu in hodil v šolo v Koper. V četrtem razredu smo poslušali zelo znano njegovo skladbo. Tartinijeva rojstna hiša je pomemben kulturni spomenik, njegov kip pa krasi osrednji piranski trg. V spomin na skla-datelja prirejajo Tartinijeve dneve, ko glasbeni umetniki na številnih koncertih predstavljajo njegova dela. Poleg godal so se uveljavljali tudi drugi inštrumenti in skladbe zanje. Med eno »najlepših« baročnih skladb mnogi prištevajo skladbo Adagio (počasi), ki jo je napisal Tommaso Albinoni. Marc-Antoine Charpentier (1643-1704), je bil francoski baro-čni skladatelj, ki je še danes znan po svoji hvalnici Te Deum. Preludij oziroma predigra ali uvodna glasba v celotno hvalnico je postal avizo za evrovizijske televizijske prenose. Med zelo znane skladbe tega časa štejemo tudi svetovno zna-no pesem Greensleeves. Pesem govori o neuslišani ljubezni. Znana je postala že v 16. stoletju, ko jo je angleški dramatik William Shakespeare omenil v svojem delu Vesele žene Windsorske. Od takrat do danes jo najdemo v več kot 130 različnih priredbah, zato sodi med »evergreene«. Zakaj ti mar ni za mene več, zakaj odidem naj daleč preč. Saj rad imel sem te zelo in skupaj bilo nama je lepo. Greensleves vsa moja sreča, Greensleeves vsa radost si, Greensleves ti srce si zlato kdo naj z menoj bo kot Greensleves.

be se likovno izrazijo. Ponovijo in utrdijo svoja znanja o Tartiniju. (Piran) Po poslušanem odlomku pre-poznajo sonato Vražji trilček. Ogledajo si sliko v samostojnem delovnem zvezku na strani 69 in povejo, kdo je že bil na Tartinijevem trgu. Ogledajo si slike v samostojnem delovnem zvezku na strani 59 in ob poslušanju skladbe besedo ADAGIO likovno okrasijo. Poznajo pomen besed hvalnica avizo in evrovizija. Poslušajo skladbo, njeno priredbo in jo zapojejo z besedilom (Pesmarica, stran 28). Vejo, da Greensleeves ponaza-rja žensko ime. Zapojejo znano pesem in ob posnetku skladbe zaplešejo.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 26., 27. Učni sklop: GLASBA V NOVEM VEKU (24 ur od 35) Učna enota: GEORG FRIEDRICH HÄNDEL (1685 - 1759) (15. in 16. ura od 24) Cilji: Učenci ... - vedo, da predstavljajo dela G. F. Händla vrh baročne glasbene umetnosti, - poznajo življenje in delo znanega baročnega skladatelja, - s pomočjo Orffovih glasbil zaigrajo odlomek iz znane skladbe. Glasbeni pojmi: Georg Friedrich Händel, krstna izvedba, air. Med predmetne povezave: zgodovina, zemljepis, slovenščina. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 67, 68). Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni

razgovor

Glasba na vodi

Georg Friedrich Händel

Čudež jutra

Leta 1685 sta se v Nemčiji rodila Johann Sebastian Bach in Georg Friedrich Händel, ki sta dosegla vrh baročne glasbene umetnosti. Sle-dnji je vrsto let služboval v Angliji, ki je postala njegova druga domovi-na. Slavo v Londonu si je zagotovil s suito, ki smo jo že omenjali. Naslov suiti ustreza v celoti, saj so jo glasbeniki na krstni izvedbi 19. julija leta 1717 z velikim uspehom igrali v čolnih, s katerim so spremljali kralja Jurija 1, ko se je le-ta vozili po reki Temzi. Njegovemu veličanst-vu je skladba tako ugajala, da je ukazal naj jo ponovijo enkrat pred večerjo in enkrat po njej, čeprav je vsaka izvedba trajala eno uro. Skladatelj Georg Friedrich Händel je ob neki priložnosti dejal: »Obžaloval bi, če bi s svojimi deli ljudi samo zabaval, saj želim, da bi ob poslušanju mojih del postali boljši.« Verjetno je prav zato napisal tudi pesem Čudež jutra. 1. Kakšno čudo se godi, s tesnobo me navdaja. Vse otrpne, vse drhti, se novi dan poraja. In glej, nebo z ognjeno roko pozlati vrhove, poboža kotanje. Vse se leskeče tako, kaj niso tole lepe sanje? 2. Kakšno čudo se godi, z radostjo me opaja, vse se drami, vse budi, vse v novo jutro vstaja. In čuj, čez svet, od sonca razvnet, v tisočerih spevih veselo odmeva. Hej, kdor pomladnih je let, naj jutru hvalnice prepeva. Georg Friedrich Händel je bil rojen 23. februarja 1685 v Halleju v

Po poslušanju odlomka prep-oznajo naslov skladbe Glas-ba na vodi. Razložijo pojem krstna izved-ba in ponovijo znanja o suiti. Poznajo naslednjo anekdoto: Ko se je devetnajstletni Georg vpletel v spor, je bil izzvan na dvoboj z mečem. Ko se je dvo-bojeval, je velik kovinski gumb na njegovem plašču odbil na-sprotnikov meč in skladatel-jevo življenje je bilo rešeno. Usvojijo baročno pesem, ter jo estetsko zapojejo. Vejo, da je Händel živel v An-

Življenje-pis

Oratorij Mesija

Xerxes

Opus

Ognjemet

Nemčiji. Oče je želel, da bi postal sodnik, mati pa, da bi se izšolal za glasbenika. Glasbeno izobrazbo je dobil na začetku pri organistu Zachovu, ki ga pripelje do prvega uspešnega nastopa že pri osmem letu. Bil je tudi drugi violinist v opernem orkestru. Z 19. leti je napisal prvo opero, dve leti pozneje pa je odšel na izpopolnjevanje v Italijo, kjer je ostal tri leta. Od tu se je preselil v London, kjer je bil skladatelj in direktor opere do smrti. Ko je ob koncu življenja oslepel, je svoje skladbe narekoval pisarjem. Med največje Händlove mojstrovine štejemo znan oratorij. Händel je želel oratorij, ki je cerkveno delo, prestaviti iz cerkve v operno dvorano. To mu uspe leta 1732 z oratorijem Estera, s katerim je doživel velik uspeh, saj so ga morali ponoviti kar šestkrat. To mu je bila vzpod-buda za naprej in tako je nastal oratorij Mesija. 250 strani partiture je končal v samo 24. dneh. Krstna ali prva izvedba je bila 13. aprila 1742, kjer je bil tudi kralj Jurij II., ki ga je odlomek, ki smo ga poslušali, tako prevzel, da je vstal in ga poslušal stoje do konca. Tako je nastala navada, da še danes to Alelujo v nekaterih državah poslušajo stoje, kot bi bila himna. Händel je o tem odlomku rekel: »Ko sem pisal ta del, sem mislil, da vidim vsa nebesa pred seboj in samega velikega Boga.« Primerjalno poslušanje Händlove Aleluje iz oratorija Mesija in Aleluje Henrya O. Millsbya. Analiza poslušanega. Znana je tudi melodija z oznako Largo (zelo počasi) iz začetka opere Xerxes, ki je bila prvič izvedena v Londonu leta 1738. Znana dela so še: koncerti, violinska in klavirska dela, opere, orato-riji in suite med katerimi je zelo priljubljena tudi suita, ki jo je Händel napisal leta 1748, za proslavo ob sklenitvi mirovne pogodbe med Angleži in Francozi. Skladbo so v Londonu pričakovali tako željno in nestrpno, da je vaje, ki jih je vodil sam skladatelj šest dni pred proslavo, poslušalo kar 12000 ljudi. Preden se je na proslavi oglasila glasba, je sto en top zagrmel kraljevski pozdrav in naznanil začetek ognjemeta. Suita je doživela velik uspeh in jo med drugim še danes igrajo ob kronanju kralja v Londonu. Naslov te suite je Ognjemet. Poslušani menuet iz suite Ognjemet si bomo laže zapomnili, če ga bomo zapeli z besedilom in ga spremljali z Orffovimi glasbili. 1. Ko v objem noči pride naš svet na nebu se zvezde spet svetle prižgo. Sanje, misli, travnik in cvet polagamo zginjajo, v mraku zamro.

2. Ko že spanec nas lovi, dan poslavlja se, gubi,

gliji skoraj 40 let in imel tudi angleško državljanstvo. Utrdijo znanje o oratoriju, po-slušajo znani odlomek Aleluja iz oratorija Mesija in še sami zapojejo s pomočjo zapisa v samostojnem delovnem zvezku na strani 67. Povejo svoja občutja o poslu-šanem odlomku. Poslušajo še Alelujo Henrya O. Millsbya, primerjajo oba zvočna primera in odgovorijo na primerjalna vprašanja v samostojnem delovnem zvezku, stran 67. Zbrano poslušajo znani odlo-mek Ombra mai fu in rišejo. Utrdijo glasbeni pojem opus in si zapišejo znana dela. Poslušajo posnetek omenjene skladbe in prepoznajo inštru-mente, ki igrajo (pihala, trobila, tolkala). Estetsko izvajajo in pričarajo koncertno vzdušje. Ob posnetku spremljajo suito z Orffovimi glasbili.

Sara-banda iz Suite za čembalo

št.11

Zaključek

Opombe

v mislih mojih lepi trenutki so že vsi. Kar naenkrat nam oči zažive, dobe polet, saj na nebu sveti se v barvah ognjemet.

Poslušanje Sarabande ob spremljanju notnega zapisa. Pogovor o poslušanem. Mnoge skladbe Georga Friedricha Händla izvajajo še danes. Zaradi preprostih in hkrati dovršenih melodij mnoge skladbe glasbeniki izvajajo na sodoben način.

Poslušajo baročno skladbo v sodobni vokalni izvedbi. Poslušajo Sarabando iz Suite za čembalo št. 11, ob poslušanju spremljajo notni zapis v samostojnem delovnem zvezku na strani 68 in odgovorijo na spodnje vprašanje. V zvezke zapišejo definiciji suite in sarabande, ki ju najdejo v samostojnem delovnem zvezku na strani 68 (levo zgoraj). Za domače delo s pomočjo literature ali spletnih strani ugotovijo, iz katerih dežel izhajajo plesi suite. Odgovore zapišejo v samostojni delovni zvezek na strani 68.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 28., 29., 30. Učni sklop: GLASBA V NOVEM VEKU (24 ur od 35) Učna enota: JOHANN SEBASTIAN BACH (1685 - 1750) (17. 18. in 19 ura od 24) Cilji: Učenci ... - vedo, da predstavljajo dela Johanna Sebastiana Bacha vrh baročne glasbene umetnosti, - poznajo njegovo življenje in glasbena dela ter zapojejo znane pesmi, - ob poslušanju opazujejo dele skladb, prepoznajo glasbene inštrumente in igrajo ritmične spremljave. Glasbeni pojmi: Johann Sebastian Bach. Med predmetne povezave: zgodovina, zemljepis. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 64 - 66).

Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Nova

pesem

Kapljica veselja

Toccata in fuga

v d-molu

Življenje-pis

Družina

Čez goro pomlad

hiti

Badineire

Opus

Georg Friedrich Händel, ki je bil za časa življenja zelo znan in cenjen, je bil sodobnik Johanna Sebastiana Bacha, a se nista nikoli srečala. Bach je rekel o Händlu: »To je edini človek, ki bi ga želel spoznati in je edini, ki bi želel biti, če ne bi bil Bach«. Johann Sebastijan Bach je med drugim tudi avtor Kmečke kantate. Iz te kantate je znana pesem Kapljica veselja. 1. Če kaplja rose jutranje oblizne ti nogo, veselje koj po žilah gre do srca in v oko. In že se loti bistrih glav častitljiva modrost.Čemu bi človek bil cmerav, vesela je mladost.

2. Če žarek sonca ranega utrne se z neba, na dnu srca zaspanega prijazno požgečka.

In kot poredna ptičica iz srca skoči smeh, ožari mlada ličeca ugnezdi se v očeh. V Leipzigu, kjer je Johann živel in delal, je veljal za virtuoza na orglah. Ko so ga vprašali, kako mu to uspe, je dejal: »To ni nič težkega. V pra-vem trenutku je potrebno postaviti pravi prst na pravo tipko.« Ena naj-bolj znanih njegovih orgelskih skladb je Toccata in fuga v d-molu. S tem delom je v Nemčiji postal znan in zato so ga klicali od povsod, kjer so imeli dobre orgle, da bi jih preizkusil in ocenil. Johann Sebastian Bach se je rodil 21. marca leta 1685 (kot Händel) v nemškem mestu Eisenach v glasbeni družini. Njegovo otroštvo je bilo težko, saj je že v 10. letu izgubil starše in tako je živel pri starejšem bratu Christophu, tudi glasbeniku. Bil je umirjen, skromen in izredno delaven. Navezal se je na glasbo in se tako razvil v odličnega or-glavca, čembalista in violinista. Sprva je služboval po dvornih kapelah, od leta 1703 pa je bil kantor ali vodja zbora v raznih cerkvah. Največ časa in sicer kar 27 let je bil kantor zbora in organist v Leipzigu. Bil je zelo predan glasbi in svoji družini, saj je kot učitelj učil glasbo tudi svoje otroke. Kar sedem od njegovih dvajset otrok je bilo odličnih glasbenikov. Za svoje učiteljsko delo je pisal tudi krajše otroške pesmi. Pesem Čez goro pomlad hiti, pojemo tudi z besedilom Rad imam. 1. Čez goro pomlad hiti, z rožno kito se krasi. Zdaj je čas za ljubkovanje, zdaj cveto dekliške sanje. Drobni slavec vse noči o ljubezni žvrgoli. 2. Le veselo v jasne dni, da pomlad se ne skali. Naj mladost se s soncem brati, naj zvenijo smehi zlati. Ko bo sneg zamel gore, spet postara se srce. Za svoje družinske člane je Bach napisal več skladb. Zelo znana je sui-ta št. 2 v b–molu za flavto in orkester z naslovom Badinerie. Ob koncu življenja je Bach oslepel. Za časa življenja ni bil tako znan kot je danes in po smrti je potonil v pozabo. Njegovo glasbo ponovno odkrije Felix Mendelsohn, ko je dirigiral 11. 3. 1829 skladbo Matejev Pasion, ki jo je Bach prvič izvedel 100 let prej (15. aprila 1729). To je bila vzpodbuda, da so raziskali vsa Bachova dela, ki so jih zbirali kar 50 let in jih izdali v 60 različnih zvezkih. Kljub mnogim izgubljenim sklad-

Primerjajo sliki znanih skladatel-jev (v samostojnem delovnem zvezku na straneh 64 in 67) ter ponovijo in utrdijo znanja o Georgu Friedrichu Händlu. Estetsko zapojejo znano pesem Kaplica veselja. Vejo, da je kvaliteto orgel preve-ril z uporabo vseh registrov. Utrdijo pojem toccata (udariti) in poslušajo odlomek, ki ga že poznajo iz nižjih razredov. Preberejo utrinek iz življenja J. S. Bacha (samostojni delovni zvezek na strani 66). Vejo, da je s prvo ženo imel 7 otrok, z drugo (hčerko trobentača) pa 13. Spomnijo se znane pesmi iz niž-jih razredov in zapojejo odlomek Čez goro pomlad hiti iz Kmečke kantate, ki jo najdejo v Pesmarici na strani 31. Utrdijo znanje o flavti in orkestru ter poslušajo znani odlomek.

Dobro

uglašeni klavir

Suita št. 3

(Air)

Menurt v G-duru

Zaključek

Opombe

bam je Bachova skladateljska zbirka je ogromna. Danes poznamo preko 200 kantat, oratorije, maše, sonate, suite in druge skladbe, med katerimi ni nobene opere. Zelo so znani tudi Brandenburški koncerti. Znane so tudi fuge iz obsežnega ciklusa skladb (24) Dobro uglašeni klavir.. Isto fugo, ki jo je Bach napisal leta 1722, je v novejšem času priredila tudi skupine The swingels singers. Po vsem svetu pa je danes znana tudi Suita št. 3 v D-duru. Zelo znan je stavek Air. Kljub temu, da je skladatelj Schumann dejal, da je za razumevanje Ba-chove glasbe potrebno glasbeno predznanje, je ravno Bachova glasba, ki jo mladi in glasbeno neizobraženi poslušalci najraje poslušajo in pri-rejajo. Bachov Menuet v G-duru bomo spoznali na več načinov. SO-DO-RE-MI-FA-SO-DO-DO-LA-FA-SO-LA-TI-DO-DO-DO FA-SO-FA-MI-RE-MI-FA-MI-RE-DO-TI-DO-RE-MI- DO- MI-RE SO-DO-RE-MI-FA-SO-DO-DO-LA-FA-SO-LA-TI-DO-DO-DO FA-SO-FA-MI-RE-MI-FA-MI-RE-DO--RE-MI-RE-DO-TI- DO - O. Pesem baročna zdaj zveni, pesem ljubezni radosti, pesem mladosti, pesem norosti, polna okraskov in lepot. Kdo je napisal lep ta ples, ki rečemo mu menuet? To virtuoz na orglah je mojster Johann Sebastian Bach. Johann Sebastian Bach se je v eni od skladb podpisal nesmrtno in neponovljivo, saj je iz tonov, ki predstavljajo njegov priimek sestavil motiv. Ludwig van Beethoven pa je dodal misel »Ne bi se smel imenovati BACH (potok), temveč morje.«

Poslušajo odlomek iz branden-burškega koncerta. Po notnem zapisu v samostojnem delovnem zvezku na strani 64 zapojejo osnovno melodijo (temo) in zatem ob poslušanju na strani 65 spremljajo Fugo št. 21 v C molu. Ob poslušanju posnetka le-tega občuteno spremljajo s prsti. Po poslušanju odgovorijo na spodnja vprašanja. Po ritmičnem nareku skladbo zapišejo z notami in solmizacij-skimi zlogi, ter temu dodajo be-sedilo in zapojejo, zaplešejo ter zaigrajo. Zapišejo tone B, A, C in H in poslušajo sodobne glasbene pri-redbe Bachovih skladb. Za domače delo preberejo Utrinek iz Bachovega življenja, ki ga najdejo v samostojnem delovnem zvezku na strani 66.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 31., 32., 33. Učni sklop: GLASBA V NOVEM VEKU(24 ur od 35) Učna enota: GLASBENI BAROK NA SLOVENSKIH TLEH (20., 21. in 22. ura od 24) Cilji: Učenci ... - poznajo glasbeno življenje in razmere pri nas v času baroka, - poznajo najpomembnejše glasbene ustvarjalce in kulturnike tega obdobja na Slovenskem, - ob poslušanju petju in izvajanju primerjajo slovensko baročno ustvarjanje z evropskim. Glasbeni pojmi: protireformacija, akademija filharmonikov, Janez Krstnik Dolar. Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, verstva in etika. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7 (str. 70, 71). Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvodni

razgovor

Protirefor-macija in Tomaž Hren

Ponovitev znanj o evropski baročni glasbi. Primerjava med najbolj znanima baročnima skladateljema: J. S. Bach G. F. Händel Datum rojstva 1685 1685 Poklic skladatelj-organist skladatelj-organist Bolezen slepota slepota Predniki glasbena družina neglasbeniki Zakonski stan 2x poročen neporočen Potovanje ni potoval veliko potoval Kljub obojestranski želji se nista nikoli v življenju srečala. Pri nas se barok pojavi po zaslugi protireformacije. Dve leti pred zato-nom 16. stoletja so morali zapustiti slovensko ozemlje vsi protestanti in njihovi glasbeniki. Na čelu protireformacije je bil jezuitski škof Tomaž Hren, ki je najbolj znan po tem, da je dal zažgati vse protestantske knjige, žal tudi slovenske. V glasbi pa je bil Tomaž Hren pozitivna osebnost, saj je v slovenske cerkve uvajal orgle, se zavzemal za kvalitetno cerkveno petje ter k nam prinesel številne baročne skladbe. Za njim so odigrali pomembno vlogo jezuitski študenti, ki so uprizarjali verske pa tudi posvetne predstave z glasbenimi točkami. Posvetno umetno glasbo so gojili po mestih in gradovih. Na naših tleh so gostovale italijanske ter nemške operne skupine in skupaj z domačimi plemiči prirejali operne predstave.

Pojejo znano baročne pesmi in utrdijo znanje. V samostojnem delovnem zvezku na strani 69 rešijo spodnjo nalogo (podčrtajo trditve, ki veljajo za glasbo v baroku). Ob podatkih o skladateljih nad-gradijo svoje znanje Povežejo znanje iz slovenščine in zgodovine. Vključujejo se v razlago in utrdi-jo svoje znanje.

J. K. Dolar

Akademija glasbe-nikov

Sara-banda

J. V. Valvasor

Inštru-menti

Jakob Frančišek

Zupan

Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske navaja, da je v tistem času bil na Kranjskem najbolj znani skladatelj Janez Krstnik Dolar, ki je avtor baročne suite Baletti. Najpomembnejše glasbeno središče je v bila Ljubljana. V njej so plemi-či in bogati meščani, ki so se poklicno in ljubiteljsko ukvarjali z glasbo leta 1701 ustanovili Academio Philharmonicorum (Akademijo filhar-monikov). Ta letnica je še danes vidna na stavbi današnje Slovenske filharmonije. To glasbeno društvo je skrbelo za različne glasbene prire-ditve. Zavedali so se pomena glasbe in si za svoje geslo izbrali misel: »Glasba počitek daje, duhu pa neminljivost kaže.« Skladatelj Janez Krstnik Dolar je bil doma v Kranju. Njegovi plesni stavki imajo obliko suite. Sarabanda (počasen španski ples), je tretji stavek njegovih Ballettov. Baron Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske o-menja tudi muzikalne zabavne vožnje po Ljubljanici. Takole piše: »Ljubljanskim prebivalcem nudijo ljublanski glasbeniki veliko zabave, ker se v poletnem času zvečer po večerji vozijo z vsakovrstno godbo sem in tja po njej. Reka se plazi mirno in tiho ter ne moti s šumenjem ubranih zvokov.« Inštrumente tistega časa najdemo tudi v številnih cerkvah in gradovih širom po Sloveniji, kjer freske prikazujejo takratno življenje. Med najlep-še evropske baročne poslikave sodi Vitežka dvorana v gradu Brežice. Znana je tudi cerkev v Grobljah pri Domžalah, kjer je prikazano delo slikarja Franca Jelovška. Iz tega časa so ohranjeni tudi inštrumenti, ki so na ogled v raznih muzejih, še posebej pa v pokrajinskem muzeju v Ptuju. Freska iz gradu Sevnica, ki je na sliki v samostojnem delovnem na strani 71, prikazuje koncert v parku. Glasbeno obdobje barok, ki se je v Evropi končalo v sredini 18. stoletja, je na Slovenskem trajalo nekoliko dlje. Vanj vključujemo tudi skladatelja Jakoba Frančiška Zupana (1734-1810), ki je bil avtor številnih cerkve-nih skladb in prve slovenske opere Belin, katere notni zapis se je žal izgubil. Ohranil pa se je zapis Arie in F pro omni Tempore (Arija v F za vse čase), ki jo najdemo v Pesmarici na strani 34.

Zbrano poslušajo uvodni stavek z naslovom Intrada (vstop). Pojejo pesem Stoji, stoji Ljub-ljanca, ki je v Pesmarici na strani 25, ob razlagi ugotovijo povezanost Akademije filharmonikov s Slovensko filharmonijo ter poslušajo Dollarjevo Trezo številka 1. Ponovijo svoje znanje o suiti in ob poslušanju Sarabande le-to spremljajo po partituri, ki jo najdejo Pesmarici na strani 32. Odgovorijo na vprašanji v samostojnem delovnem zvezku na strani 71. Vejo, da je Valvasor svojo zna-menito Slavo vojvodine Kranj-ske ustvaril v času baroka. Povežejo Händlovo Glasbo na vodi z Ljubljano in poslušajo Gi-gue iz Dolarjevih Ballettov. Ogledajo si sliko v samostojnem delovnem zvezku na strani 71 in se pripravijo na obisk domače cerkve, kjer si og-edajo freske in orgle. Poslušajo Arie in F pro omni Tempore (Arija v F za vse čase) in skladbo spremljajo ob notnem zapisu. Odgovorijo na vprašanje v samostojnem delovnem zvezku na strani 71.

Ljudska glasba

Časovne vzpore-dnice

Zaključek

Opombe

Ob umetni glasbi je nenehno živela in vselej znova nastajala naša ljudska glasba. Med posebne pesmi štejemo tudi pesem z bajeslovno vsebino, v kateri se nadaljuje antično izročilo o Orfeju, ki smo ga že večkrat omenjali. Pesem ima naslov Godec pred peklom. Na straneh 72 in 73 je preglednica Časovne vzporednice iz časa baroka. Ob teh slikah lahko utrdimo znanje. Baročna umetnost 17. in prve polovice 18. stoletja je prešla v svojih zadnjih desetetjih v novo smer z imenom rokoko, ki se je uveljavil zlas-ti na francoskem dvoru. V glasbi je to čas prehoda v novo umetnostno obdobje, ki ga bomo spoznali v naslednjem letu. Po koncu te snovi učenci preverijo svoje znanje.

Ponovijo zgodbo o Orfeju in poslušajo ljudsko pesem Go-dec pred peklom. Ob preglednici Časovne vzporednice utrdijo svoje znanje. Za domače delo preglednico dopolonijo s podatki, ki jih najdejo literaturi ali na spletu.

Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 34. in 35. Učni sklop: GLASBA V NOVEM VEKU (24 ur od 35) Učna enota: ZAKLJUČNO GLASBENO TEKMOVANJE (23. in 24. ura od 24) Cilji: Učenci ... - ob pregledu časovnih vzporednic razumejo povezave med glasbo ter drugimi področji življenja v baroku, - doživljajsko poustvarijo izbrane pesemske in plesne vsebine iz obravnavanega obdobja, - utrdijo in poglobijo razumevanje glasbenega znanje ob prepoznavanju znanih glasbenih odlomkov. Glasbeni pojmi: glasbeni čas. Med predmetne povezave: zgodovina, slovenščina, likovni pouk. Učne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega učenja, razgovor, pripovedovanje. Učne oblike: frontalna, skupinska, individualna. Učna sredstva in pripomočki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in nekoč 7. Zaporedje dejavnosti Učitelj Učenci

Uvod

Preizkus znanja, ogled zvezka in ocenjevanje ter ogled sple-tnih strani na internetu, ki so napisane v učbeniku.

Ocenijo znanje sošolcev.

Utrjevanje znanja

Zaključek

Znanje bomo utrdili še z glasbenim tekmovanjem. V času od začetkov do 18. stoletja je bilo napisanih kar nekaj glasbenih del, ki so se ohranila vse do danes. V tem šolskem letu smo zapeli tudi precej pesmi. Plesali smo že ples Pavano, danes pa bomo zaplesali še Contredance. Za konec rešimo še igro asociacij in preostale naloge v pesmarici in učbeniku.

Utrdijo znanja ob glasbenem kvizu. Prepoznajo naslove skladb. Estetsko pojejo in zaplešejo ob pomoči DVD posnetka. Utrdijo svoje znanje.

Stradivari Claudio Monteverdi Opera Amati Antonio Vivaldi Suita

Polž z napenjalci Giuseppe Tartini Fuga Strunek, kobilica, ubiralka Georg Friedrich Händel Oratorij

Lok Jochann Sebastian Bach Kantata GODALA SKLADATELJI GLASBENE OBLIKE

B A R O K

Vilko Urek OŠ Bizeljsko, Bizeljska cesta 78, 8259 BIZELJSKO

Tel: (07) 4520 – 337 e-mail: vilko.urek@guest.arnes.si

Preverjanje znanja št. 1 za 7. razred Datum_______Ime in priimek:_________________________ Točkovnik 18 – 24 = 2 (zd) 25 – 30 = 3 (db) 31 – 36 = 4 (pdb) 37 – 41 = 5 (odl) Število pridobljenih točk:__________ 1. Dopolni naslednje stavke! V jami Divje babe pri Idriji so našli 45.000 let star inštrument ______________, ki je izdelan iz ____________________. __/1 (me inštrumenta) To nam dokazuje, da so glasbo za zabavo, ples, sporočanje in obrede poznali že _______________________________. __/1 (kdo, kdaj) Stari civilizirani narodi so bili _______________________________, _____________________________________. __/1 Kitajska lestvica imenuje __________________________. Danes jo lahko zapojemo s toni ___ ___ ___ ___ ___. __/2 (ime glasbene lestvice) (imena tronov) Antično glasbeno kulturo sta ustvarila dva naroda ____________________________ in ___________________________. __/2 (ime južno evropskega naroda) (ime srednje evropskega naroda) 2. Obkroži črki pred pravilnima rešitvama! Antična glasba je bila …

a) … večglasno zborovsko petje brez inštrumentalne spremljave. b) … enoglasno petje ob spremljavi inštrumentov, kot so bili lira, kitara in aulos. c) … zelo cenjena umetnost, ki so jo varovale varuhinje z imenom Muze. d) … umetnost, ki je bila dovoljena le v cerkvah in so jo smeli peti le duhovniki. __/1

3. V srednjem veku je cerkveno enoglasno petje prevladovalo v Evropi kar 1000 let. Opiši to glasbo! (POMOČ: kje v cerkvi so peli, kako so se imenovale te pesmi, v kakšnem jeziku so peli in na kako, kdo je lahko pel, ali so igrali na inštrumente, Gregor 1. Veliki) _______________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________________. __/2 4. Kako se imenuje glasbeni zapis za melodijo iz srednjega veka? ______________________. __/1 5. Ta zapis je izpopolnil v 9. stoletju glasbenik iz Italije. Ime mu je bilo _______ iz ___________. On je določil (koliko) (ime skladatelja) (rojstni kraj) ________ notne črte, ter odkril solmizacijske zloge, ki so se takrat imenovali ____ ____ ____ ____ _____ ____. __/2 (število črt) (imena zlogov, ki sestavljajo besedilo korala Sanctus Ianes) 6. Večglasje se pojavi v ________________ stoletju ob tem pa tudi potujoči posvetni glasbeniki. V Franciji so se imenovali (številka stoletja) _______________ v Nemčiji ____________________ s prihodom na gradove postanejo __________________________. __/2 (izraz za posvetne glasbenike) (izraz za posvetne glasbenike) (izraz za posvetne glasbenike) 7. Glasbeniki postanejo cenjeni v 16. stoletju v času preporoda ali ___________________. __/1 Dopolni naslednja stavka! (ime umetniškega obdobja, ki je trajalo od 14. do 16. stoletja) Zborovske skladbe so skladatelji pisali na dva načina: - Prepleteno večglasje, v katerem skladno zveni več samostojnih melodij je ___ ___ ___ __ ___ ___ ___ __ ___ ___.

(izraz za obliko večglasja) __/2 - Večglasje, v katerem je glavna ena melodija, ostali glasovi pa jo dopolnjujejo je ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ __ ___ ___. (izraz za obliko večglasja) 8. Glasbena dela tistega časa so: ___ ___ ___ ___ (glasba v latinskem jeziku za bogoslužja oziroma maše) __/1 Vpiši imena glasbenih del: ___ ___ ___ ___ ___ (večglasna vokalna cerkvena pesem v latinskem jeziku) __/1 ___ ___ ___ ___ __ ___ ___ ___ (večglasna vokalna posvetna pesem v domačem jeziku) __/1 9. Dopolni! Znani renesančni glasbeniki so bili: Nizozemec _____ ____ ________, Anglež _______ ______ Italijan ________ ___________ _____ ______________ in Francoz __________ ______________. __/4

10. Kaj veš o Jakobu Petelinu Gallussu? _____________________________________________________________________________. __/2

11. Zapiši melodijo:

S KORALNO SREDNJEVEŠKO NOTACIJO ALI NEVMAMI (POMOČ: črte, pike, krivulje) __/2

_____________________________________________________________________________________________________

12. Zapiši melodijo: Z RENESANČNIM NOTNIM ZAPISOM (POMOČ: romboidne, karo, kvadratne note) __/2 ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

13. Zapiši melodijo: S »KLASIČNIM« NOTNIM ZAPISOM (POMOČ: četrtinke, polovinke, celinke, osminke, violinski ključ) __/2 __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 14. POSLUŠALSKI PRIMERI! Ob poslušanju dopiši rešitev!

1. primer: Napiši inštrument, ki izvaja skladbo.

2. primer: Napiši ime starega naroda od koder je glasba.

3. primer: Napiši naslov te antične pesmi.

4. primer: Napiši kako se imenuje ta srednjeveška glasba.

5. primer: Napiši naslov tega znanega korala.

6. primer: Kako se imenuje skupina glasbenikov?

7. primer: Napiši naslov tega znanega madrigala!

8. primer: Napiši naslov tega znanega moteta!

__/8

PREIZKUS za OCENJEVANJE ZNANJA št. 1 za 7 . razred Datum:______________Ime in priimek:_________________ Točkovnik 13 – 16 = 2 (zd) 17 – 21 = 3 (db) 22 – 25 = 4 (pdb) 26 – 29 = 5 (odl) Število osvojenih točk:_____/ 29 Ocena __________ 1. O glasbi v daljni preteklosti nam dokazujejo izkopanine. Obkroži dve črki pred pojmoma, ki sta povezana s sliko in posnetkom: a) Jama Divje babe pri Idriji, b) Umetniški ples BALET, c) Glasbena lestvica s solmizacijskimi zlogi, č) 45.000 let stara piščal iz kosti mladega medveda. __/1 2. Za kaj so praljudje uporabljali glasbo? ________________________________, _______________________________. __/1 3. Kateri so bili stari civilizirani narodi? __________________________, _________________. __/1 4. Kaj je PENTATONIKA? ____________________________________________________________________________. __/1 5. Ob poslušanju obkroži imena tonov, ki jih uporabljamo v današnjem času, da boš sestavil PENTATONIKO. SO LA TI DO RE MI FA SO LA TI DO __/ 1 6. V staro grški kulturi je imela glasba zelo velik ugled. Od tu izvira tudi drugo ime za glasbo, ki je ___ ___ ___ __ ___ ___ . __/1 7. Ob poslušanju Seikilove pesmi podčrtaj štiri glasbene pojme, ki označujejo glasbo starih Grkov in Rimljanov! KORALI, ANTIKA, ENOGLASNO petje, SREDNJI VEK, VEČGLASNO petje, LIRA, SOLMIZACIJA, ORFEJ __/2 8. Podčrtaj 2 trditvi. Do 10. stoletja je prevladovalo CERKVENO – NECERKVENO – ENOGLASNO - VEČGLASNO petje. _/1 9. Ob poslušanju srednjeveškega petja dopolni naslednje stavke. V srednjem veku so pevci peli so (kje) na ___ ___ ___ ___ v (kakšnem)___ ___ ___ __ ___ ___ ___ ___ ___ jeziku. Te srednjeveške pesmi, obvezne pri maši je uredil v zbirko papež Gregor I. Veliki. Po njem se še danes imenujejo ____________________________________ ___________________. __/2 10. Skladbe še niso bile zapisane z notami ampak v glasbeni pisavi, ki se imenuje ___ ___ ___ ___ ___. Kasneje, v 9. stoletju je glasbenik iz Italije (kdo) _________________________ iz __________________ določil štiri notne črte, v njih zapisal note, ter ob (poslušaj posnetek) himni Svetega Janeza odkril ___________________________, ki so se takrat imenovali ___ ___ ___ ___ ____ ___. __/2 11. V 10. stoletju se pojavi večglasje, v skladbah v domačem jeziku z besedili, ki so govorila o ljubezni, naravi in živalih. Ob poslušanju potujočih glasbenikov poveži imena teh glasbenikov z imeni dežel koder so potovali:

_____ FRANCIJA 1. TRUBADURJI _____ NEMČIJA 2.. MINNESINGERJI _____ ITALIJA 3. MEISTERSINGERJI _____ NEMČIJA 4. ŽONGLERJI _____ FRANCIJA __/2

12. Glasbeniki postanejo cenjeni v obdobju renesanse ali _______________________________, to je v ______ stoletju. __/1 13. Glasbeniki so v obliki homofonije in polifonije pisali MAŠE, MOTETE in MADRIGALE. POMOČ! Ob poslušanju skladb Musica Noster Amor in Ecce Quomodo Moritur Iustus opiši znani deli v renesansi. jezik, vsebina del … MADRIGAL je ______________________________________________________________________________________. __/2 MOTET je _________________________________________________________________________________________. __/2 14. K imenu skladatelja dopiši današnje ime države, kjer se je rodil!( POMOČ: Belgija, Nemčija, Anglija, Nizozemska, Italija, Francija) Orlando di LASSO __________________________, Giovanni Pierluigi da PALESTRINA ____________________________ Thomas MORLEY __________________________________, Josquin DESPREZ _____________________________. __/2

15. Med glasbene mojstre renesanse sodi tudi znani Slovenec. Poimenuj ga in opiši njegovo življenje! _______________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________________. __/3

16. Zapiši melodijo: - S KORALNO SREDNJEVEŠKO NOTACIJO ALI NEVMAMI (POMOČ: črte, pike, krivulje , pazi na črto) __/2 _____________________________________________________________________________________________________

17. Zapiši melodijo: - Z RENESANČNIM NOTNIM ZAPISOM (POMOČ: romboidne, karo. kvadratne note) __/2 __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Preverjanje znanja št. 2 za 7 . razred Datum:_________Ime in priimek:________________________________________ Točkovnik 18 – 24 = 2 (zd) 25 – 30 = 3 (db) 31 – 36 = 4 (pdb) 37 – 41 = 5 (odl) Število pridobljenih točk:__________ 1. Dopolni naslednje stavke! Renesansi sledi obdobje, ki je prineslo veliko sprememb. To obdobje se imenuje ___ ___ ___ ___ ___ . Leta 1594 napiše v Firencah prvo opero _____________________________, prvo gledališče pa zgradijo v Benetkah ________________________. (kdo – ime in priimek skladatelja) (letnica izgradnje prvega opernega gladališča) Pojavijo se umetniki z veliko glasbene spretnosti. Takemu umetniku rečemo ___ __ ___ ___ ___ ___ ___. Najbolj znan baročni (izraz za tehnično dovršenega umetnika) operni skladatelj v Italiji je bil ______________________, v Nemčiji pa _________________________________. Operi, ki sta ju (kdo – ime in priimek skladatelja) (kdo – ime in priimek skladatelja) napisala opisujeta antičnega pevca ORFEJA. Operi imata naslova ________________, _____________________________.__/4 (naslov opere) naslov opere iz katere je poslušani odlomek) 2. Razen opere so skladatelji v baroku pisati še dve vokalno-inštrumentalni deli, za soliste, zbor in orkester. Ob poslušanju ju opiši KANTATA _________________________________________________________________________________________. __/2 ORATORIJ _________________________________________________________________________________________. __/2 3. Baročni skladatelji so veliko glasbenih del napisali za instrumente. Opiši glavne značilnosti spodaj naštetih del. SUITA _____________________________________________________________________________________________. __/2 SONATA ___________________________________________________________________________________________. __/2 KONCERT _________________________________________________________________________________________. __/2 4. Poslušaj odlomek in dopolni spodnji stavek! Odlomek iz znamenitih koncertov Štirje letni časi z naslovom ________________ je napisal znan italijanski skladatelj ___________________________ ______________________________________. __/2 (ime) (primek) 5. Znan baročni virtuoz Giuseppe Tartini je bil rojen v ____________________. Igral je ___________________________. __/2 (ime rojstnega mesta) (ime inštrumenta 6. Znan nemški baročni skladatelj, ki je zaslovel šele po smrti je ________________ _________________ ____________. __/1 Znana njegova dela so: 1. poslušani primer: _______________________________________________________. __/1 (naslov poslušanega odlomka) 2. poslušani primer: _______________________________________________________. __/1 (naslov poslušanega odlomka) 3. poslušani primer: _______________________________________________________. __/1 (naslov poslušanega odlomka) 7. Najbolj znan skladatelj v času baroka je bil Nemec v Angliji ________________ ________________ _______________. __/1 Znana njegova dela so: 1. poslušani primer: _______________________________________________________. __/1 (naslov poslušanega odlomka) 2. poslušani primer: _______________________________________________________. __/1 (naslov poslušanega odlomka) 3. poslušani primer: _______________________________________________________. __/1 (naslov poslušanega odlomka)

8. Za glasbo pri nas je pomembno 18. stoletje. Letnica __________________ velja za ustanovitev Slovenske filharmonije, ki se je (napiši letnico) se je takrat imenovala ________________________________________________________________________________. __/2 9. Poslušaj eno najbolj znanih del tistega časa pri nas in dopolni stavek! Suita, ki ima naslov ____________________________ je napisal najbolj znan baročni slovenski skladatelj _______________ _________________ _____________________. __/2 10. Podrobno si oglej notni zapis pesmi, ki si jo spoznal pri pouku in reši spodnje naloge! V prostor učitelj po lastni presoji vstavi notno gradivo ustreznega obdobja.

- Na ustrezno črto nad notni zapis zapiši naslov pesmi! __/1 - Izberi oznako za hitrost izvajanja glede na besedilo in jo vpiši na ustrezno črto! POMOČ! Allegro, Moderato, Vivo __/1 V baroku, so skladatelji začeli pisati glasbo z notnim zapisom, ki se je ohranil do danes in ga še danes uporabljamo.

- Z modrim svinčnikom obkroži violinski ključ! __/1

- Z rdečo barvo obkroži vse polovinke v notnem zapisu! __/1

- S svinčnikom obkroži znake za način izvajanja! POMOČ! Glasno, tiho, naraščujoče, zadržano, v tempu, . .. __/2

- Na črto nariši notno vrednost, ki se v pesmi pojavi največkrat in napiši njeno ime! __________________________. __/1

- V pesmi so tudi višaji. Preštej koliko jih je in enega nariši! ___________________________________. __/1

- Napiši znak, ki nakazuje, da pesem ni zapisana v C dur lestvici! _______________________________. __/1

- Zapiši C dur lestvico z notno pisavo, ki je nastala v 17. stoletju in se uporablja še danes. __/2 (POMOČ: violinski ključ, četrtinke, polovinke, celinke, osminke) __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

PREIZKUS za OCENJEVANJE ZNANJA št. 2 za 7 . razred Datum:______________Ime in priimek:_________________ Točkovnik 15 – 19 = 2 (zd) 20 – 24 = 3 (db) 25 – 29 = 4 (pdb) 30 – 33 = 5 (odl) Število osvojenih točk:___ / 33 Ocena_________ 1. Dopolni naslednje stavke z naslednjimi besedami! Benetke, bas, glasbeno obdobje, Orfej, Nemčija, Italija, Dafne, koral, Rim Barok je ____________________________________________________,ki je trajalo od leta 1600 do 1750. Leta 1594 je napisal v Firencah Jacobo Peri prvo ___ ___ ___ ___ ___, prvo gledališče pa zgradijo leta 1636 v mestu _____________________. Najbolj znan baročni operni skladatelj Claudio Monteverdi je bil doma v ______________________, Christoph Willibald Gluck pa v ______________________. Oba sta znana po operah, kjer je glavni junak antični pevec ___ ___ ___ ___ ___. __/3 (poslušani primer) 2. Razen opere so skladatelji v baroku pisati še dve vokalno instrumentalni deli, za soliste, zbor in orkester: Vpiši imena in naslove ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ (petje zgodbe s posvetno vsebino). Glasbeni primer: ______________________________. __/2 (ime glasbenega dela) (naslov glasbenega dela) ___ ___ ___ ___ ___ ___ __ ___ (petje zgodbe s cerkveno vsebino). Glasbeni primer:____________________________. __/2 (ime glasbenega dela) (naslov glasbenega dela) 3. Baročni skladatelji so veliko glasbenih del napisali za inštrumente. Ob opisu glasbenih del napiši njihova imena!

- Večstavčno glasbeno delo za solistični instrument ob spremljavi orkestra je ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___. __/1 - Štiridelna skladba za solistična glasbila, zlasti godala se imenuje ___ ___ ___ ___ ___ ___. __/1

- Skladba iz zaporedja plesnih stavkov je ___ ___ ___ ___ ___. __/1

4. Najbolj znan skladatelj v času baroka je bil ____________________ _____________________ __________________. __/1 5. Najbolj znan baročni skladatelj danes je ___________________ _________________________ ___________________. __/1 6. Oštevilči poslušane glasbene odlomke in dopiši priimke skladateljev, ki so ta dela napisali!: Številka Priimek skladatelja

Brandenburški koncert

POMOČ:

Orgelska skladba Toccata in fuga v d-molu

Antonio VIVALDI

Suita Glasba na vodi

Jochann Sebastian BACH

Sonata št. 2 v b- molu za flavto – Badinerie

Giusepppe TARTINI

Menuet iz suite Ognjemet

Claudio MONTEVERDI

Koncerti za violino Pomlad

Georg Friedrich HĀNDEL

Plesna suita Baletti

Janez Krstnik DOLAR

Oratorij Mesija

__/8

7. Obkroži pravilno rešitev Pri nas so leta 1701 ljubljanski glasbeniki ustanovili Academiae Philharmonicorum Labacenzis, ki je današnja …

a) … Radio televizija Slovenija. b) … Slovenska Filharmonija. c) … Cankarjev dom. d) … Opera in balet. __/1

8. Baron Janez Vajkard Valvasor je v svojem delu Slava vojvodine Kranjske zapisal, da je med tedanjimi glasbeniki bil najbolj uspešen glasbenik avtor suite Baletti Njegovo ime je ________________ ______________________ _______________. __/1 9. Podrobno si oglej notni zapis pesmi, ki si jo spoznal pri pouku in reši spodnje naloge! V prostor učitelj po lastni presoji vstavi notno gradivo ustreznega obdobja.

- Na ustrezno črto nad notni zapis zapiši naslov pesmi! __/1 - Izberi oznako za hitrost izvajanja glede na besedilo in jo vpiši na ustrezno črto! POMOČ! Allegro, Moderato, Vivo __/1 V baroku, so skladatelji začeli pisati glasbo z notnim zapisom, ki se je ohranil do danes in ga še danes uporabljamo.

- Z modrim svinčnikom obkroži violinski ključ! __/1

- Z rdečo barvo obkroži vse polovinke v notnem zapisu! __/1

- S svinčnikom obkroži znake za način izvajanja! POMOČ! Glasno, tiho, naraščujoče, zadržano, v tempu, . .. __/2

- Na črto nariši notno vrednost, ki se v pesmi pojavi največkrat in napiši njeno ime! ________________________. __/1

- V pesmi so tudi višaji. Preštej koliko jih je in enega nariši! _________________________________. __/1

- Napiši znak, ki nakazuje, da pesem ni zapisana v C dur lestvici! _____________________________. __/1

- Zapiši C dur lestvico z notno pisavo, ki je nastala v 17. stoletju in se uporablja še danes. __/2 POMOČ! Ovalne note: Violinski ključ, četrtinke, polovinke, celinke, osminke, __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________