UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI

PENSION SYSTEM IN SLOVENIA Kandidatka: Jožica Pohole Študentka rednega študija Številka indeksa: 81582963 Program: univerzitetni Študijska smer: splošna ekonomija Mentor: dr. Mejra Festić

Železno, julij 2008

2

PREDGOVOR Do konca leta 1999 je v Sloveniji veljalo obvezno pokojninsko zavarovanje, ki je slonelo na tako imenovani medgeneracijski pogodbi. V tem sistemu so se sredstva za izplačevanje pokojnin zagotavljala sproti iz prispevkov aktivnih zavarovancev. Ker sistem obveznega pokojninskega zavarovanja ni mogel več zagotavljati zadostnih sredstev za izplačevanje pokojnin, je bila potrebna korenita sprememba pokojninskega sistema, ki naj bi na starost omogočala upokojencem primeren življenjski standard. Januarja 2000 je začel veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1. Spremembe tega zakona se odražajo v postopnem zniževanju pokojnin iz obveznega zavarovanja, kar velja tako za obstoječe prejemnike pokojnin, pa tudi za vse bodoče upokojence. Namen diplomskega dela je podrobno prikazati novi pokojninski sistem v Sloveniji, ki se je razvil po reformi. Diplomsko delo obsega poleg uvoda in sklepa tri sklope. V prvem sklopu je predstavljen prvi pokojninski steber in delovanje sistema obveznega zavarovanja. Izvajalec obveznega zavarovanja je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Prvi steber se financira s prispevki, ki jih plačujeta zavarovanec in delodajalec. Ko se posameznik vključi v obvezno zavarovanje in ko izpolnjuje zahtevane pogoje, lahko pridobi pravice do pokojnine, pravice do invalidskega zavarovanja, dodatne pravice ter druge pravice. V nadaljevanju so opisani pogoji za pridobitev posameznih pravic. V drugem sklopu so opisani razlogi za uvedbo drugega pokojninskega stebra. V tem stebru ločimo obvezno dodatno zavarovanje in prostovoljno dodatno zavarovanje. V obvezno dodatno zavarovanje se vključujejo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela ter zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč več upravljati. To zavarovanje se financira s pobiranjem prispevkov delodajalcev, in bi se iz tako zbranih sredstev lahko zagotavljale pravice do poklicne pokojnine oziroma do znižane poklicne pokojnine. Pri prostovoljnem dodatnem zavarovanju zavarovanci zbirajo denarna sredstva na osebnih računih z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti zagotovijo dodatne pokojnine. V prostovoljno dodatno zavarovanje se lahko vključijo le zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. V okviru tega zavarovanja ločimo individualno prostovoljno zavarovanje, ki ga plačuje zavarovanec sam in si lahko za vplačano premijo pri odmeri dohodnine uveljavlja davčno olajšavo za celoten znesek premije, ter kolektivno prostovoljno zavarovanje, ki ga za zavarovance plačuje podjetje ali se plačuje kombinirano. Zavarovanec lahko prav tako uveljavlja davčno olajšavo pri odmeri dohodnine za celoten znesek. Pri tem pa mora biti izpolnjen pogoj, da je v pokojninski načrt, ki ga financira delodajalec vključenih najmanj 66- odstotkov vseh zaposlenih. Na koncu drugega sklopa je predstavljen še pokojninski načrt. Tretji sklop predstavlja tretji pokojninski steber, v katerega se lahko ključi vsak na podlagi osebne odločitve in ni potrebno izpolnjevati nikakršnih dodatnih pogojev. Ta je davčno najmanj ugoden, saj lahko zavarovanec uveljavlja znesek vplačanih premij pri dohodninski napovedi le v okviru 3-odstotnega znižanja davčne osnove za odmero dohodnine.

3

Najprej so opisane posamezne oblike zavarovanj za katera se lahko zavarovanci odločijo in varčujejo v okviru teh. Temu sledi predstavitev vzajemnega pokojninskega sklada, pokojninske družbe in zavarovalnice, ki sta izvajalca pokojninskih zavarovanj. Na koncu so prikazane razlike med posameznimi pokojninskimi stebri.

4

KAZALO

1 UVOD ..................................................................................................................................... 6

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskovanja.................................... 6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ............................................................................................ 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ..................................................................................... 7 1.4 Predvidene metode raziskovanja.......................................................................................... 7

2 PRVI POKOJNINSKI STEBER............................................................................................. 8

2.1 Delovanje sistema obveznega zavarovanja ........................................................................ 10 2.1.1 Zavarovanci obveznega zavarovanja ...................................................................... 10 2.1.2 Izvajalec obveznega zavarovanja ............................................................................ 11 2.1.3 Temeljna načela obveznega zavarovanja ................................................................ 12

2.2 Pravice iz obveznega zavarovanja...................................................................................... 12 2.2.1 Pravica do pokojnine............................................................................................... 13

2.2.1.1 Starostna pokojnina.......................................................................................... 13 2.2.1.2 Invalidska pokojnina ........................................................................................ 14 2.2.1.3 Vdovska pokojnina ........................................................................................... 16 2.2.1.4 Družinska pokojnina ........................................................................................ 17 2.2.1.5 Delna pokojnina ............................................................................................... 18

2.2.2 Pravice iz invalidskega zavarovanja ....................................................................... 19 2.2.2.1 Pravica do poklicne rehabilitacije ................................................................... 19 2.2.2.2 Pravica do nadomestila za invalidnost ............................................................ 20 2.2.2.3 Pravica do premestitve in dela s krajšim delovnim časom .............................. 20 od polnega .................................................................................................................... 20 2.2.2.4 Pravica do drugih nadomestil iz invalidskega zavarovanja ............................ 21 2.2.2.5 Pravica do povrnitve potnih stroškov............................................................... 21 2.2.3.1 Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo ..................................................... 21

2.2.3 Dodatne pravice....................................................................................................... 22 2.2.3.2 Pravica do invalidnine ..................................................................................... 22 2.2.3.3 Varstveni dodatek k pokojnini .......................................................................... 22

2.2.4 Druge pravice .......................................................................................................... 23 2.2.4.1 Odpravnina....................................................................................................... 23 2.2.4.2 Oskrbnina ......................................................................................................... 23 2.2.4.3 Pravica do letnega dodatka.............................................................................. 24

3 DRUGI POKOJNINSKI STEBER ....................................................................................... 25

3.1 Razlogi za uvedbo drugega stebra...................................................................................... 25 3.2 Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje....................................................................... 26

3.2.1 Zavarovanci obveznega dodatnega zavarovanja ..................................................... 27 3.2.2 Prispevki za obvezno dodatno zavarovanje ............................................................ 27 3.2.3 Postopek za vključitev v obvezno dodatno zavarovanje......................................... 28 3.2.4 Pravice iz obveznega dodatnega zavarovanja ......................................................... 28

3.3 Prostovoljno dodatno zavarovanje ..................................................................................... 29 3.3.1 Zavarovanci prostovoljnega dodatnega zavarovanja .............................................. 30 3.3.2 Vrsti prostovoljnega dodatnega zavarovanja .......................................................... 30 3.3.3 Pravice iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja .................................................. 31 3.3.4 Pokojninski načrt..................................................................................................... 32

5

4 TRETJI POKOJNINSKI STEBER ....................................................................................... 35

4.1 Oblike prostovoljnega individualnega pokojninskega zavarovanja................................... 35 4.1.1 Življenjsko zavarovanje .......................................................................................... 35

4.1.1.1 Življenjsko zavarovanje za doživetje ................................................................ 36 4.1.1.2 Življenjsko zavarovanje za smrt ....................................................................... 36

4.1.2 Rentno zavarovanje in rentno varčevanje ............................................................... 37 4.1.3 Naložbeni vzajemni sklad ....................................................................................... 37 4.1.4 Naložbene police ..................................................................................................... 38 4.1.5 Individualno vlaganje v vrednostne papirje ............................................................ 39 4.1.6 Nepremičnine .......................................................................................................... 39

4.2 Izvajalci pokojninskih zavarovanj...................................................................................... 40 4.2.1 Vzajemni pokojninski sklad .................................................................................... 40 4.2.2 Pokojninska družba ................................................................................................. 41 4.2.3 Zavarovalnica .......................................................................................................... 42

4.3 Razlike med pokojninskimi stebri ...................................................................................... 42

5 SKLEP................................................................................................................................... 43

6 POVZETEK .......................................................................................................................... 46

LITERATURA......................................................................................................................... 47

VIRI.......................................................................................................................................... 49

SEZNAM SLIK IN TABEL ................................................................................................... 51

6

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskovanja

Z letom 1950 je začel veljati novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je omogočil upokojencem številne bonifikacije, različne privilegije in veliko večjo možnost predčasnega upokojevanja. Slovenci so se lahko po drugi svetovni vojni upokojevali, ko so bili stari okrog 50 let in z manj kot tridesetimi leti delovne dobe. S tem so uživali pokojnino od 30 do 35 let, kar je dalj časa, kot so bili zaposleni. Seveda so se zaradi zgodnjega upokojevanja razmere med aktivnim in pasivnim delom prebivalstva, torej med zavarovanci in upokojenci, vse bolj začelo nagibati na stran upokojencev. Če bi se ta trend nadaljeval, bi v prihodnosti zmanjkalo denarja za pokojnine, kar bi povzročilo hude socialne probleme v državi. Zaradi tega je slovenska vlada v letu 2000 morala sprejeti pokojninsko reformo, ki je močno zaostrila pogoje za upokojevanje.

Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je začel veljati s 1. januarjem 2000 in je razdeljen v tri stebre. Prvi steber predstavlja obvezno pokojninsko zavarovanje iz katerega se izplačujejo današnje pokojnine, vendar se višina le-teh zmanjšuje. S tem se povečuje vloga drugega stebra, ki se deli na obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje ter prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Pogoj za vključitev v drugi steber je, da je oseba zavarovana v okviru prvega stebra. Tretji steber predstavlja individualna prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja, ki jih organizirajo zavarovalnice in banke. V ta zavarovanja se vsak posameznik vključi sam.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Do konca 19. in še v začetku 20. stoletja, so bili ljudje, ki so živeli v današnjih razvitih državah v starostnih letih svojega življenja odvisni od lastnega dela, vse dokler so bili sposobni za delo, pozneje pa so za njih skrbeli družinski člani. Takšne so še zmeraj razmere v današnjih nerazvitih državah. V bogatih razvitih državah pa se je od nemškega kanclerja Bismarcka in njegovih časov naprej začel razvijati moderen sistem pokojninskega zavarovanja, ki je nadomestil znotraj družinsko solidarnost z ostarelimi in za delo nezmožnimi člani družine. Pokojninski sistemi so se nato širili, razvijali in postopoma vključevali vse večji del celotnega prebivalstva. V Sloveniji je do konca 90 –tih let prevladoval sistem, v katerem je aktivni del prebivalstva zagotavljal sredstva za upokojence. Nato se je ta sistem začel krhati, saj se je v državi stopnjeval trend padanja rodnosti, staranja prebivalstva, zmanjševanje števila delovno aktivnega prebivalstva, manjšanje prispevkov v pokojninski blagajni. Zaradi vsega tega problemov država v prihodnosti ne bi bila sposobna zagotoviti sredstev za upokojence, zato so bile spremembe v pokojninskem sistemu nujno potrebne..

Namen diplomskega dela je prikazati tristebrni sistem v Sloveniji in se na ta način čim bolje seznaniti z možnostmi varčevanja, ki nam bo prineslo v času upokojevanja večje pokojnine.

7

Cilji diplomskega dela so usmerjeni v podrobno predstavitev obveznega pokojninskega zavarovanja, znotraj katerega bom proučila krog zavarovancev ter pravice, ki jih prinaša obvezno zavarovanje. Skušala bom ugotoviti, kateri so razlogi, ki so povzročili uvedbo drugega stebra, nato pa bom predstavila dodatno pokojninsko zavarovanje, tako obvezno kot tudi prostovoljno, njihove zavarovance in pravice, ki jim pripadajo. Opisala bom najpogostejše možne oblike varčevanja za višjo pokojnino v okviru tretjega stebra ter predstavila posamezne izvajalce pokojninskih zavarovanj.

Trditve diplomskega dela so naslednje; v razvitih državah prebivalstvo dosega vedno višjo starost velik delež mladih se želi šolati čim dlje in se zaposliti čim pozneje razmerje med aktivnim in pasivnim prebivalstvom pada in bo še naprej padalo kljub daljši delovni dobi se pokojnine nižajo dodatna zavarovanja bodo v prihodnosti predstavljala vse večji del pokojnine

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

V Sloveniji je pokojninsko zavarovanje urejeno z zakonskimi predpisi. Predpostavljam, da se ti predpisi v času raziskave ne bodo bistveno spremenili.

Pri pisanju diplomskega dela se bom omejila na pokojninski sistem v Sloveniji, zato bom pri raziskavi uporabila samo domače vire podatkov: literaturo, članke iz revij, zakonske predpise in baze podatkov na internetu.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Diplomska naloga bo temeljila na makroekonomski raziskavi, saj se bom omejila predvsem na pravice, ki pripadajo zavarovancem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter na naložbe v okviru drugega in tretjega stebra.

Za metodo raziskave bom uporabila deskriptivni pristop, ker bom opisovala delovanje sistema obveznega in dodatnega zavarovanja. Pri deskriptivnem pristopu bom uporabila komparativno metodo, saj bom skušala ugotoviti razlike med posameznimi pokojninskimi stebri ter metodo kompilacije, s katero bom povzela spoznanja, stališča in ugotovitve različnih avtorjev.

8

2 PRVI POKOJNINSKI STEBER V Sloveniji je, tako kot v večini drugih evropskih držav, staranje prebivalstva nekaj neizogibnega, saj stopnja rodnosti pada, življenjska doba prebivalcev pa se daljša. Vse to je vedno bolj obremenjevalo javne finance in s tem tudi aktivno prebivalstvo, saj je bil pokojninski sistem do leta 2000 osnovan na enostebrnem sistemu. K poslabšanju razmerja med aktivnimi zavarovanci in upokojenci je dodatno prispeval tudi porast brezposelnosti ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja ter pospeševanje predčasnega upokojevanja. Zakonske spremembe sredi osemdesetih let so omogočile predčasno upokojevanje in poceni dokupovanje manjkajoče delovne dobe za upokojitev. Delodajalci so s tem reševali probleme presežnih delavcev, to pa je bila boljša rešitev tudi za delavce, saj so bile pokojnine v primerjavi s plačami boljše in tudi redno izplačane. Kako se je razmerje med zaposlenimi in upokojenci slabšalo je razvidno iz slike 1. Do konca leta 1960 je vladalo razmerje 5 zavarovancev na enega upokojenca. Sredi osemdesetih so na enega upokojenca prišli 3 zavarovanci. To razmerje se je v letih med 1998 in 2001 zmanjšalo na 1,7 zaposlenega na enega upokojenca, v letu 2004 pa že na 1,5 zaposlenega na enega upokojenca. Izračuni, ki so bili izvedeni kažejo, da bo do leta 2025 vsak zaposleni s prispevki iz plače financiral državno pokojnino približno za enega upokojenca. Iz tega sledi, da bodo pokojnine čez 20 let vsaj za 40 odstotkov nižje od današnjih, kar bo imelo negativen vpliv na življenjski standard posameznikov (Žvipelj, 2006). Slika 1: RAZMERJE MED ZAVAROVANCI IN UPOKOJENCI.

Vir: Prva pokojninska družba, 2007.

9

Porast predčasnega upokojevanja, porast brezposelnosti, širitev pravic iz pokojninskega sistema, dozorevanje pokojninskega sistema in demografska gibanja so vzroki, zaradi katerih so pokojninski sistemi, ki so osnovani na načelu PAYG (Pay-as-you-go), to je sistem sprotnega prispevnega kritja, kjer se prispevki zavarovancev sproti in neposredno namenjajo za izplačilo pokojnin, postajali vse manj stabilni (Stanovnik 1996, 49). Sistem pokojninskega zavarovanja v Sloveniji ni bil edini , ki je zašel v težave, tudi drugi sistemi po svetu so imeli vse večje težave in to ne glede na politični ali gospodarski ustroj države in ne glede na to, da so ti sistemi po svetu izredno različni in pisani. Zaradi tega so v večini držav začeli pospešeno izvajati pokojninske reforme (Prijatelj 130, 1996). Z reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bil sprejet zakon s katerim, naj bi se rešili dosedanji problemi pokojninskega sistema. Glavni cilj pokojninske reforme so (Slovenija jutri, 2005):

povečanje spodbud za daljše aktivno obdobje posameznika zagotavljanje plačevanja prispevkov za pokojninsko zavarovanje od vseh vrst

prihodkov posameznika in na ta način povečanje višine prispevkov v pokojninsko blagajno

oblikovanje ustrezne kombinacije socialne sprejemljivosti in ekonomske vzdržnosti v obveznem pokojninskem zavarovanju

sistemska ločitev kolektivnega in individualnega zavarovanja uvedba dodatnih spodbud za prostovoljno pokojninsko zavarovanje.

Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-1, je stopil v veljavo 1.1.2000 in je v slovenski prostor vnesel zaostritev upokojitvenih pogojev. Najpomembnejše spremembe zakona so (Skupna pokojninska družba, 2007):

postopno višanje starosti upokojitve postopno višanje števila let za odmero pokojninske osnove z današnjega povprečja

10 na povprečje 18 najboljših zaporednih let znižanje pokojninske osnove s 85% na 72,5% povprečne pokojninske osnove razmerje med najvišjo in najnižjo pokojnino je največ 1: 4.

Vrednosti pokojnin iz obveznega zavarovanja se sicer znižujejo, da pa zavarovanec na starost ne bi prejemal skupno nižjih prejemkov, mu skozi pokojninsko reformo, ki uvaja tristebrni sistem zavarovanja, omogoča, da si z različno kombinacijo vplačil v obstoječe stebre zagotovi primeren standard za starost (Kranjc Žnidaršič 2000, 37). Država skozi novi tristebrni sistem posamezniku daje na voljo različne načine varčevanja za starost, ki jih tudi različno davčno spodbuja. Novi sistem v prvem stebru ohranja dosedanji dokladni sistem financiranja ter skozi drugi in tretji steber uvaja nov naložbeni sistem financiranja (Kranjc Žnidaršič 2000, 37).

10

Po novem zakonu je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja zasnovan na treh stebrih:

1. steber: obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti

2. steber: obvezna in prostovoljna dodatna pokojninska in invalidska zavarovanje 3. steber: pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi individualnega

varčevanja za starost. 2.1 Delovanje sistema obveznega zavarovanja Pri nas se je sistem obveznega pokojninskega zavarovanja uvedel po drugi svetovni vojni, ko je postalo starostno zavarovanje obvezno in centralizirano. Za financiranje tega sistema, ki je značilen za prvi steber še danes, je bil predviden dokladni sistem, po katerem se sredstva za izplačevanje pokojnin sproti zbirajo iz prispevkov aktivnih zavarovancev oziroma njihovih delodajalcev. Jamstvo daje država, ki se zaveže, da bo sproti zagotavljala zadostna sredstva za izplačevanje pokojnin tudi za sedanje zavarovance, saj bo tudi od naslednjih generacij zavarovancev pobrala toliko prispevkov in davkov, kolikor bo potrebno za izplačevanje pokojnin, ko jih pričakujejo sedanji zavarovanci (Štrovs 1984, 12-23). Prednost obveznega zavarovanja je v širokem spletu zavarovanj, ki jih pokriva in ki dajejo posamezniku občutek finančne varnosti, ko dopolni določeno starost, ob nastopu invalidnosti, smrti in podobno. Njegova pomanjkljivost je v tem, da je v primeru nastanka posameznega zavarovalnega primera, kot je starost, invalidnost in podobno, znesek nadomestila, ki ga zavarovanec prejme, v primerjavi z njegovim osebnim dohodkom nizek, tako da mu ne zagotavlja standarda, ki ga je navajen (Kranjc Žnidaršič 2000, 49). 2.1.1 Zavarovanci obveznega zavarovanja V Sloveniji je zavarovanje za vse zavarovance obvezno in enotno. V obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju so zavarovani vsi delavci, ne glede na državljanstvo, zaposleni pri domačih in tujih fizičnih in pravnih osebah, mednarodnih organizacijah in diplomatskih predstavništvih na ozemlju Republike Slovenije. Obvezno so zavarovane tudi vse fizične osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali kako drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic. Prav tako so obvezno zavarovani tudi lastniki ali solastniki podjetij, vrhunski športniki in šahisti ter kmetje in člani njihovih gospodarstev. Zavarovanje teče tudi brezposelnim osebam, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ter osebam, ki opravljajo javna dela. Obvezno so zavarovani celo zaporniki, ki med prestajanjem kazni delajo s polnim delovnim časom (Košak 57-58, 1996). Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju omogoča prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje za nekatere osebe, ki se lahko pod določenimi pogoji vključijo v zavarovanje (npr. v času študija, brezposelnosti, skrbi za otroka, mlajšega od 7 let, in drugih primerih, kot jih določa zakon) (Zpiz, 2007).

11

Slika 2: STRUKTURA ZAVAROVANCEV PO VRSTI ZAVAROVANJ V LETU 2006. Vir: Zpiz, 2007. Iz slike 2 je razvidno, da je največji delež zavarovancev zaposlenih pri pravnih osebah, kar 78,7 %, temu sledijo zavarovanci zaposleni pri zasebnikih 7,7 %, zasebniki 6,2 %. Kot vidimo se nato delež zavarovancev po vrsti zavarovanja zmanjšuje; prostovoljni zavarovanci zavzemajo 2,8 %, brezposelni 1,9 %, kmetje 1,6 %, starševstvo 0,9 % ter učenci v gospodarstvu 0,2 %. V letu 2007 je bilo v Sloveniji povprečno 543.473 upokojencev. Od tega je bilo 322.780 (61,9%) prejemnikov starostnih pokojnin, 94.511 (17%) invalidskih pokojnin, 65.601 (11,6%) družinskih pokojnin, 3.829 (0,8%) prejemnikov vojaških pokojnin ter 3.157 (0,5%) prejemnikov pokojnin po prejšnjem Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, 25.913 (5,1%) vdovskih pokojnin in 17.432 (3,1%) državnih pokojnin, kar je razvidno iz slike 2 (Zpiz, 2007). Slika 3: STRUKTURA POKOJNIN PO VRSTAH POKOJNIN 2007.

Vir: Zpiz, 2007.

12

2.1.2 Izvajalec obveznega zavarovanja Nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je javni zavod s sedežem v Ljubljani. Ta je bil v tej obliki zasnovan 20. oktobra 1992 in je univerzalni pravni naslednik prejšnje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Obvezno zavarovanje se financira s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje aktivnih zavarovancev in delodajalcev, s sredstvi iz državnega proračuna ter iz drugih virov. Stopnje oziroma višino prispevkov določa Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije. Osnova za obračunavanje prispevkov je bruto plača oziroma bruto zavarovalna osnova (Zpiz, 2007). Plačevanje prispevkov urejata Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakon o prispevkih za socialno varnost. Za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačujejo naslednji prispevki (Zpiz, 2007):

prispevek zavarovancev, ki znaša 15,50% prispevek delodajalcev, ki znaša 8,85% prispevek delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem od 4,20% do 12,60% prispevki za posebne primere zavarovanj.

2.1.3 Temeljna načela obveznega zavarovanja Temeljna načela obveznega zavarovanja so ( Uradni list RS 2004, 2):

z obveznim zavarovanjem se zavarovancem na podlagi dela, njihovih prispevkov, po načelih vzajemnosti in solidarnosti, zagotavljajo pravice za primer starosti, invalidnosti, smrti, telesne okvare ter potrebe po stalni pomoči in postrežbi.

za delovanje obveznega zavarovanja je potrebna odgovornost države, delodajalcev, kot tudi osebna odgovornost vseh zavarovancev.

v obvezno zavarovanje se lahko prostovoljno vključijo tudi osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno zavarovanje.

2.2 Pravice iz obveznega zavarovanja Ko se posameznik vključi v obvezno zavarovanje, ima možnost, da pridobi vse pravice, ki so določene z zakonom, vendar mora za njihovo pridobitev izpolnjevati zahtevane pogoje. Zavarovanec pridobi pravice iz obveznega zavarovanja s plačilom prispevkov, razen če za posamezne primere zakon ne določa drugače. Iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko pridobimo pravice do pokojnine, pravice iz invalidskega zavarovanja, dodatne pravice ter druge pravice.

13

2.2.1 Pravica do pokojnine Za večino zavarovancev so najbolj pomembne pokojnine. Poznamo starostno, invalidsko, vdovsko, družinsko ter delno pokojnino. 2.2.1.1 Starostna pokojnina Pogoja za pridobitev starostne pokojnine po novem pokojninskem zakonu sta dva ( Akvizitor, 2006);

potrebno je dopolniti določeno starost ter imeti dovolj let pokojninske dobe.

Najnižje starosti so predpisane posebej za ženske in za moške. Ženska lahko pridobi pravico do starostne pokojnine (Zpiz, 2007):;

pri 56 letih ter 36 letih in 9 mesecih pokojninske dobe pri 61 letih ter vsaj 20 in več let pokojninske dobe pri 63 letih ter vsaj 15 letih zavarovalne dobe.

Moški lahko pridobi pravico do starostne pokojnine (Zpiz, 2007);

pri 58 letih in 40 letih pokojninske dobe pri 63 letih in vsaj 20 in več let pokojninske dobe pri 65 letih in vsaj 15 let zavarovalne dobe.

Z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so se upokojitveni pogoji za ženske precej zaostrili, medtem ko pomenijo nespremenjeno situacijo za moške v primerjavi z prejšnjim režimom. Za pridobitev starostne pokojnine se poleg pokojninske dobe zavarovanca upošteva kot dodatna doba tudi šest dvanajstin (Viktor 2007, 42):

časa zaključenega šolanja na dodiplomskem in podiplomskem študiju, časa dejanskega obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali

usposabljanja za rezervni sestav policije ter časa, v katerem je bil prijavljen kot brezposelna oseba ali kot iskalec zaposlitve.

Zavarovanec lahko pridobi pravice do starostne pokojnine tudi pri nižji starosti ob izpolnjevanju naslednjih pogojev (Štrovs, 2000):

če so se ženske vključile v obvezno zavarovanje preden so dopolnile 18 let v osebnih okoliščinah, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem zavarovanca če je zavarovanec skrbel in vzgajal rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan

Slovenije, vsaj pet let če je zavarovanec opravljal delo, za katero se mu je štela zavarovalna doba s

povečanjem ali dela v poklicih, ki ga zaradi narave in teže dela po dopolnitvi določene starosti ni mogoče uspešno upravljati.

14

Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove. V letu 2008 se pokojninsko osnovo praviloma izračuna s pomočjo povprečnih mesečnih plač in zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki, iz katerihkoli najugodnejših zaporednih osemnajstih let zavarovanja od vključno leta 1970 dalje.

Višina starostne pokojnine je odvisna od višine pokojninske osnove in dopolnjene pokojninske dobe. Kako dolga bo dopolnjena pokojninska doba je odvisno od višine odstotka, ki se uporabi za odmero starostne pokojnine. Višina odstotka se razlikuje glede na spol zavarovanca. Od 1. januarja 2008 znaša najnižja pokojninska osnova 494,65 €, najvišja pa 1.978,60 €. 2.2.1.2 Invalidska pokojnina Invalidnost pomeni, da se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev ali ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje. Obstoj invalidnosti ugotovi invalidska komisija Zavoda skladno z zakonom (Viktor 2007, 45). Invalidnost lahko nastane zaradi:

poškodbe pri delu bolezni poklicne bolezni poškodbe izven dela.

Invalidska pokojnina je invalidski nadomestek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje, ki so določeni z zakonom. Invalidska komisija razvrsti zavarovanca, pri katerem je podana invalidnost v eno izmed treh kategorij (Zpiz, 2007):

I. kategorija: če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, zavarovanec pa nima več preostale delovne zmožnosti.

II. kategorija: če se njegova delovna zmožnost za poklic zmanjša za 50% ali več. III. kategorija: če z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo

s polnim delovnim časom, lahko pa določeno delo opravlja vsaj s polovico polnega delovnega časa, oziroma če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% ali če še vedno lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen.

Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec pri katerem je nastala (Štrovs 2000,143):

invalidnost I. kategorije invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne

rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star več kot 50 let

15

invalidnost II. in III. kategorije, vendar mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev

oziroma prerazporeditev, ker je moški že dopolnil 63 let oziroma ženska 61 let. Zavarovanec pridobi pravice do invalidske pokojnine (Uradni list 2004, 17):

če pride do invalidnosti zaradi poškodb pri delu ali zaradi poklicne bolezni, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo

če pride do invalidnosti zaradi posledic bolezni ali poškodbe izven dela, pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, oziroma če ima določen status.

Če je pri zavarovancu nastala invalidnost pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje ali je dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe. Če pa je invalidnost nastala po dopolnjenem 21. letu starosti, pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, če z dopolnjeno pokojninsko dobo pokriva najmanj eno tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti (Zpiz, 2007). Čas od dopolnitve predpisane starosti do dneva nastanka invalidnosti se imenuje delovna leta. V ta leta se ne šteje čas služenja vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe ali usposabljanja za rezervni sestav policije ter čas prijave pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali kot brezposelna oseba. Delovna leta se izjemoma računajo drugače pri tistem zavarovancu, ki je postal invalid po dopolnjenem 21. letu starosti, vendar pa pred dopolnjenim 30. letom starosti. Ta zavarovanec lahko pridobi pravico do invalidske pokojnine, če z dopolnjeno pokojninsko dobo pokriva eno četrtino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti pa do dneva nastanka invalidnosti (Viktor 2007, 48). Zavarovancu z višjo izobrazbo se pogoj ene tretjine oziroma ene četrtine računa od dopolnjenega 23. leta starosti, zavarovancu z visoko strokovno izobrazbo pa se računa od dopolnjenega 26. leta starosti(Zpiz, 2007). Višina invalidske pokojnine je odvisna od več elementov (Viktor 2007, 48):

višine pokojninske osnove vzroka za nastanek invalidnosti dopolnjene pokojninske dobe dopolnjene starosti zavarovanca na dan invalidnosti.

Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način, kot za odmero starostne pokojnine.

16

2.2.1.3 Vdovska pokojnina Vdovska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu partnerju umrlega zavarovanca ali uživalca pokojnine in tudi razvezanemu zakoncu ali partnerju v zunajzakonski skupnosti, če ta izpolnjuje pogoje, ki so določeni z zakonom (Viktor 2007, 5). Za pridobitev pravice do vdovske pokojnine morajo biti izpolnjeni splošni pogoji, ki se nanašajo na umrlega zavarovanca ali uživalca določenih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter posebni pogoji, ki se nanašajo na vdovca oziroma vdovo. Če je bil umrli zavarovanec, so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je (Zpiz, 2007):

dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali deset let pokojninske dobe ali izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine.

V primeru, da je bil umrli uživalec pravic, so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je užival (Zpiz, 2007):

starostno ali invalidsko pokojnino ali katero od pravic na podlagi invalidnosti.

Če je smrt zavarovanca nastopila zaradi poškodbe pri delu ali bolezni, ki je poklicne narave, pridobi vdovec ali vdova pravico do vdovske pokojnine ne glede na to, koliko pokojninske dobe je umrli dopolnil. Pod posebnimi pogoji lahko pridobi vdova oziroma vdovec pravico do vdovske pokojnine, če je (Uradni list 2004, 25):

dopolnil-a predpisano starost 53 let oziroma 48 let, vendar v tem primeru le, če ob smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic ni imel-a lastnosti zavarovanca-ke ali pa

ne glede na starost, če je bil-a ob smrti zavarovanca ali uživalca pravic nezmožen-na za dela ali je to postal-a v enem letu po njegovi smrti ali če ji je po smrti zavarovanca ali uživalca pravic ostal otrok ali več, ki jih je dolžen-na preživljati. Če v tem primeru postane popolnoma nezmožen-na za delo, obdrži pravico do pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.

Izjemni primeri v katerih lahko vdova ali vdovec pridobi pravico do vdovske pokojnine so (Viktor 2007, 5):

če do zavarovančeve smrti še ni dopolnil-a 53 let starosti, dopolnil-a pa je 48 let, lahko po preteku čakalne dobe, ko dopolni 53 let pridobi pravico do vdovske pokojnine

če vdovec/vdova, ki ob smrti zavarovanca ali uživalca pravic ni imel-a lastnosti zavarovanca-ke, še ni dopolnil-a 48 let starosti, dopolnil-a pa je 44 let, potem lahko pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 48 let starosti

če je umrli zavarovanec/zavarovanka ob sklenitvi zakonske zveze že dopolnil 58 let / 55 let in 8 mesecev starosti pridobi vdova/vdovec pravico do vdovske pokojnine, če je z umrlim zakoncem imel-a skupnega otroka ali če je zakonska zveza trajala najmanj eno leto. Ta pogoj se ne upošteva v primeru, če je bila zakonska zveza razvezana preden je umrli zavarovanec/zavarovanka dopolnil-a 58 let/ 55 let in 8 mesecev starosti in nato ponovno sklenjena po dopolnitvi te starosti.

17

Do vdovske pokojnine ima pravico vdova, če se ji je otrok rodil 300 dni po smrti zavarovanca ali uživalca pravic. Do te pravice je upravičena tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo zavarovanca z njim živela v življenjski skupnosti in je ta po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali je v takšni skupnosti živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadarkoli imela skupnega otroka (Štrovs, 2000). Osnova za odmero vdovske pokojnine je znesek starostne in invalidske pokojnine, odvisno pač od tega, kateri znesek je za vdovca oziroma vdovo ugodnejši. 2.2.1.4 Družinska pokojnina Družinska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrlega zavarovanca ali upokojenca, če je ta dopolnil določeno pokojninsko dobo in izpolnjuje pogoje, ki so določeni z zakonom. Za pridobitev pravice do družinske pokojnine morajo biti izpolnjeni splošni pogoji, ki se nanašajo na umrlega zavarovanca ali uživalca pravic ter posebni pogoji, ki se nanašajo na družinske člane, kateri uveljavljajo pravico do družinske pokojnine. V primeru, da je bil umrli zavarovanec, so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je le-ta (Zpiz, 2007):

dopolnil vsaj pet let zavarovalne dobe ali deset let pokojninske dobe ali izpolnjeval pogoje, ki so bili potrebni za pridobitev pravice do starostne ali

invalidske pokojnine. Če pa je bil umrli uživalec pravic, potem so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je užival (Zpiz, 2007):

starostno ali invalidsko pokojnino ali katero od pravic na podlagi invalidnosti.

Če je smrt zavarovanca nastopila zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, potem so pogoji na njegovi strani izpolnjeni ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil umrli. Pravice do pokojnine po umrlem se pridobijo tudi v primeru, če sodišče izda pravnomočno odločbo, s katero razglasi zavarovanca za pogrešanega (Viktor 2007, 51). Pravico do družinske pokojnine lahko pridobijo (Uradni list 2004, 26-27):

1. otroci (zakonski, nezakonski in posvojenci), pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal

do dopolnjenega 15. leta oziroma do končanega šolanja, vendar največ do 26. leta starosti

do dopolnjenega 15. leta, če se je ta prijavil pri zavodu za zaposlovanje, vendar največ do dopolnjenega 18. leta starosti

18

če so postali popolnoma nezmožni za delo do starosti, do katere jim je

ugotovljena družinska pokojnina oziroma do konca šolanja oziroma dokler traja taka nezmožnost

ki so postali popolnoma nezmožni za delo po starosti, do katere jim je zagotovljena družinska pokojnina oziroma po končanem šolanju, če jih je pokojni do svoje smrti preživljal

ki so v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju v času vajeništva ali učnega razmerja.

2. starši (mati, oče, mačeha ali očim in posvojitelji, če jih je zavarovanec preživljal); če so ti do smrti zavarovanca dopolnili 58 let ali so bili ob smrti zavarovanca popolnoma nezmožni za delo, vendar v tem primeru ko dopolnijo 58 let trajno obdržijo družinsko pokojnino.

3. bratje in sestre, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti in nimajo lastnih sredstev za preživljanje.

Osnova za odmero družinske pokojnine je znesek starostne ali invalidske pokojnine, odvisno je seveda od tega, kateri znesek je za upravičence ugodnejši. Višina družinske pokojnine je odvisna od števila in vrste družinskih članov, ki so upravičeni do pokojnine po umrlem zavarovancu. V primeru, da so do družinske pokojnine upravičeni samo ožji družinski člani ali samo širši družinski člani se družinske pokojnine odmeri v naslednji višini (Zpiz, 2007):

za enega člana 70 odstotkov za dva člana 80 odstotkov za tri člane 90 odstotkov za štiri ali več članov pa 100 odstotkov.

Če pa so do družinske pokojnine upravičeni tako ožji, kot tudi širši družinski člani, se ožjim odmeri družinska pokojnina v ustreznem odstotku, omenjenem v prejšnjem odstavku, širšim članom pa pripada preostali del osnove za odmero družinske pokojnine (Zpiz, 2007). 2.2.1.5 Delna pokojnina Delna pokojnina je posebna vrsta pokojnine, ki je po višini nižja od starostne pokojnine. Do te pokojnine so upravičeni le delavci, ki so v delovnem razmerju, ne pa tudi druge osebe, vključene v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Viktor 2007, 56). Namen te pokojnine je blažji prehod iz aktivnega statusa v status uživalca pokojnine, saj v praksi mnogim ta prehod povzroča težave. Ko upravičenec uživa delno pokojnino ima v tem času tako status delavca, kot tudi status uživalca pokojnine s ustreznimi pravicami in obveznostmi, ki izvirajo iz posameznega od njih (Zpiz, 2007).

19

Zavarovanec lahko uveljavi pokojnino in ne potrebuje soglasja delodajalca, pri katerem je v delovnem razmerju, če je (Zpiz, 2007):

že izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v delovnem razmerju največ s polovico polnega delovnega časa.

Delna pokojnina znaša le polovico starostne pokojnine do katere bi bil upravičen zavarovanec glede na to, kakšno ima dopolnjeno pokojninsko dobo in koliko znaša starost na dan, ko uveljavlja te pravice. 2.2.2 Pravice iz invalidskega zavarovanja 2.2.2.1 Pravica do poklicne rehabilitacije S poklicno rehabilitacijo se zavarovanec usposobi za drug poklic ali delo, tako da se ustrezno razporedi oziroma zaposli in znova vključi v delovno okolje ali pa se usposobi za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu delovno mesto prilagodi z ustreznimi tehničnimi pripomočki (Štrovs 2000, 152). Zavarovanec, ki pridobi pravico do poklicne rehabilitacije, se je dolžan usposabljati za ustrezno delo z obveznostmi, ki so določene v pogodbi o poklicni rehabilitaciji. Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec (E-uprava, 2003-2007):

pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let starosti in ki se lahko glede na preostalo delovno zmožnost usposobi za drugo delo, katero bo

lahko opravljal s polnim delovnim časom. Poklicna rehabilitacija se lahko opravi z izobraževanjem na ustreznih šolah, s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v drugih oblikah delovnega usposabljanja ali pa z izobraževanjem ob delu, če se s tem strinja zavarovanec (Uradni list 2004, 19). Za čas poklicne rehabilitacije pripada zavarovancu denarno nadomestilo za obdobje od pridobitve te pravice pa do konca rehabilitacije v višini 100% invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti. Zavarovancu, ki se v tem obdobju usposablja ob delu, pa pripada pravica do nadomestila v višini 40% invalidske pokojnine (Uradni list 2004, 20). Zavarovancem, ki so državljani Republiki Slovenije je dolžan zagotoviti poklicno rehabilitacijo delodajalec, pri katerem je bil zaposlen v času invalidnosti, ostalim zavarovancem pa zavod. Stroški, ki so nastali v času rehabilitacije pokriva zavod.

20

2.2.2.2 Pravica do nadomestila za invalidnost Pravica do nadomestila za invalidnost je pravica do denarnega nadomestila, ki je povezana s kategorijo invalidnosti in delovno pravnim statusom delovnega invalida. Pravico do nadomestila za invalidnost si pridobi (Zpiz, 2007):

delovni invalid II. kategorije invalidnosti, ki je dopolnil 50 let starosti in ima preostalo delovno zmožnost

delovni invalid III. kategorije invalidnosti, če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% ali če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni več zmožen opravljati delo za katerega je bil razporejen

če je bil ob nastanku invalidnosti brezposeln oziroma ni bil obvezno zavarovan mu je njegovo delovno mesto prenehalo neodvisno od njegove volje če je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi se ponovno zaposli na drugem delovnem mestu.

Nadomestilo za invalidnost se odmeri od invalidske pokojnine delovnega invalida, ki bi mu pripadala na dan nastanka invalidnosti. 2.2.2.3 Pravica do premestitve in dela s krajšim delovnim časom od polnega Pravico do premestitve na drugo delovno mesto ima (Zpiz, 2007):

delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je končal poklicno rehabilitacijo delovni invalid II. kategorije invalidnosti, starejši od 50 let, ki mu ni zagotovljena

poklicna rehabilitacija, vendar je zmožen za delo na drugem delovnem mestu brez usposabljanja

delovni invalid III. kategorije invalidnosti, če se ugotovi, da se je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšala za manj kot 50 odstotkov

delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ki lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, ni pa zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen pred nastankom invalidnosti.

Zavarovancem in delovnim invalidom, ki imajo sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji zagotovi pravico do premestitve njihov delodajalec. Ostalim zavarovancem, ki so upravičeni do premestitve pa zagotavlja to pravico Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavarovanec, pri katerem je ugotovljena III. kategorija invalidnosti in ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. To pravico si pridobi tudi zavarovanec s II. kategorijo invalidnosti, ki je že dopolnil 50 let starosti in ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa (Uradni list 2004, 21). Zavarovancem, ki imajo sklenjeno delovno razmerje v Republiki Sloveniji zagotavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega delodajalec.

21

2.2.2.4 Pravica do drugih nadomestil iz invalidskega zavarovanja Iz invalidskega zavarovanja se lahko pridobi tudi pravica do delne invalidske pokojnine. Pravica do delne invalidske pokojnine se zavarovancu odmeri v odstotku od invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, v višini (Uradni list 2004, 21):

50%, ko zavarovanec dela s polovico polnega delovnega časa 37,5%, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 5 ur dnevno 25%, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno 12,5%, ko zavarovanec dela s krajšim delovnim časom 7 ur dnevno.

Delna invalidska pokojnina se poveča če (Zpiz, 2007):

zavarovanec ni več zmožen za delo na delovnem mestu, za katero je razporejen in je zato premeščen na drugo delovno mesto, za 30%

zavarovanec izgubi delo brez lastne volje ali krivde, za 40%. Povečana delna invalidska pokojnina lahko znaša največ 80% invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti. Ta pokojnina se zavarovancu zmanjša za 30%, če le-ta po lastni volji ali krivdi prekine delovno razmerje. 2.2.2.5 Pravica do povrnitve potnih stroškov Do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem oziroma uživanjem pravic ima zavarovanec, kadar ga zavod napoti ali pokliče v drug kraj zaradi opravljanja zdravstvenih preiskav in podaje mnenja izvedencev, ali če ga napoti v drug kraj zaradi poklicne rehabilitacije. Do povračila potnih stroškov ima tudi oseba, ki je bila zadolžena za spremljanje prej omenjenega zavarovanca (Uradni list 2004, 24). Višina povračila potnih stroškov se določi na podlagi ugotovljenega zneska stroškov prevoza, hrane in namestitve, ki so nastali v času potovanja in bivanja v drugem kraju. Zavod s splošnim aktom določi vrsto in način uporabe prevoznega sredstva, pri čemer upošteva zdravstveno stanje zavarovanca in dolžino poti. Prav tako določi tudi potovalne pogoje, način uveljavljanja povračila potnih stroškov ter znesek povračila stroškov prehrane in namestitve v času potovanja in bivanja v drugem kraju (Uradni list 2004, 24). 2.2.3.1 Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo Dodatek za pomoč in postrežbo lahko pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci kot mesečni denarni prejemek, ki je namenjen poplačilu dela stroškov, nastalih zaradi potrebe po stalni negi i pomoči druge osebe za opravljanje osnovnih življenjskih potre, ki so nastale kot posledica trajnih sprememb v zdravstvenem stanju (Viktor 2007, 23).

22

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo prejemniki starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine ter nekateri zavarovanci, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. 2.2.3 Dodatne pravice 2.2.3.2 Pravica do invalidnine Invalidnina je denarni prejemek, ki ga pridobi zavarovanec v primeru telesne okvare. Do invalidnine je upravičen uživalec pokojnine ali zavarovanec, pri katerem je ugotovljena določna vrsta in stopnja telesne okvare, ki je nastala med uživanjem pokojnine ali zavarovanjem. Seveda mora zavarovanec ob njenem nastanku izpolnjevati pokojninsko dobo, potrebno za pridobitev invalidske pokojnine. Slednji pogoj ni potreben, če je do telesne okvare prišlo zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ali če je nastala v času uživanja starostne ali invalidske pokojnine (E-uprava, 2003-2007). Telesne okvare se glede na težo razvrščajo v naslednje stopnje (Uradni list 2004, 32):

1. stopnja predstavlja 100 % telesne okvare 2. stopnja predstavlja 90 % telesne okvare 3. stopnja predstavlja 80 % telesne okvare 4. stopnja predstavlja 70 % telesne okvare 5. stopnja predstavlja 60 % telesne okvare 6. stopnja predstavlja 50 % telesne okvare 7. stopnja predstavlja 40 % telesne okvare 8. stopnja predstavlja 30 % telesne okvare

Invalidnina se tako odmeri glede na stopnjo in vzrok nastanka telesne okvare v času njenega nastanka. 2.2.3.3 Varstveni dodatek k pokojnini Varstveni dodatek je mesečni denarni dodatek upokojencu, ki ima pokojninsko dobo krajšo od 40 let za moške oziroma 38 let za ženske. Pri tem mora izpolnjevati premoženjski cenzus in njegova pokojnina mora biti nižja od osnove za odmero dodatnih pravic (E-uprava, 2003-2007). Pogoji, ki jih mora izpolnjevati uživalec starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine za pridobitev pravice do varstvenega dodatka so (Zpiz, 2007):

imeti mora stalno prebivališče v Republiki Sloveniji njegova pokojnina ne sme doseči osnove za odmero dodatnih pravic

23

skupaj z ostalimi družinskimi člani ne sme imeti drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje

njegovo premoženje in premoženje družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu ne sme preseči določenega cenzusa.

Osnova za odmero dodatnih pravic od 1. januarja 2007 znaša 369,49 EUR, njena višina pa se spreminja enkrat letno. V primeru, da uživalec pokojnine prejema nižji znesek pokojnine, kot znaša osnova za odmero dodatnih pravic, potem je upravičen do varstvenega dodatka. Višina varstvenega dodatka k starostni in invalidski pokojnini je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe, k vdovski in družinski pokojnini pa od števila družinskih članov. Osnova za odmero varstvenega dodatka je razlika med zneskom osnove za odmero dodatnih pravic in zneskom pokojnine upravičenca, ki to pravico uveljavlja (Zpiz, 2007). 2.2.4 Druge pravice 2.2.4.1 Odpravnina Pravico do odpravnine pridobi vdovec ali vdova, ki ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine (Uradni list 2004, 28). Odpravnina je enaka šest mesečnim zneskom vdovske pokojnine, ki bo jo upravičenec pridobil v primeru, če bi zanjo izpolnjeval pogoje. Izplačilo je odvisno od statusa upravičenca in se opravi v šest mesečnih obrokih (Viktor 2007, 59). Ko vdovec ali vdova izpolni pogoje za starostno, invalidsko ali vdovsko oziroma družinsko pokojnino se mu preneha izplačevati odpravnina. Izplačevanje le-te se preneha tudi v primeru če vdovec ali vdova stopi v zavarovanje, ali če sklene novo zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti (Uradni list 2004, 28). 2.2.4.2 Oskrbnina Pravico so oskrbnine ima vdovec ali vdova po prenehanju izplačevanja odpravnine, če se je le-ta v 30 dneh od dneva izgube pravice do odpravnine prijavil na zavodu za zaposlovanje in če izpolnjuje premoženjske pogoje za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Pravico do pravice oskrbnine ima vdovec ali vdova, ki je izgubil pravico do vdovske pokojnine, ker še ni dopolnil 53 let starosti in se je v 30 dneh od dneva izgube pravice do vdovske pokojnine prijavil na zavodu za zaposlovanje (Uradni list 2004, 28). Oskrbnina znaša toliko, kot bi znašala vdovska pokojnina, če bi upravičenec zanjo izpolnjeval pogoje, vendar ne več kot znaša osnova za odmero dodatnih pravic. Vdovec ali vdova ima pravico do oskrbnine največ 24 mesecev po prenehanju izplačevanja odpravnine oziroma vdovske pokojnine (Viktor 2007, 59).

24

Vdovec ali vdova izgubi pravico do oskrbnine če ne izpolnjuje več premoženjskih pogojev za pridobitev pravice do varstvenega dodatka in če neupravičeno ne izpolnjuje obveznosti, ki so določeni s predpisi o zaposlovanju (Uradni list 2004, 28). 2.2.4.3 Pravica do letnega dodatka Letni dodatek se določi v dveh različnih višinah tako, da lahko prejmejo (Viktor 2007, 59).

uživalci pokojnin višji znesek, katerih pokojnina je v mesecu izplačila letnega dodatka enaka ali nižja od zneska osnove

nižji znesek uživalci pokojnin, pri katerih pokojnina v mesecu izplačila letnega dodatka presega znesek osnove

nižji znesek uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja, priznanih po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in uživalci delne invalidske pokojnine, nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost. Slednjim se letni dodatek izplača, če ne prejemajo plače, če niso vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravice iz invalidskega zavarovanja.

Letni dodatek se ne izplača tistim, ki prejemajo delne pokojnine in polovico pokojnine.

25

3 DRUGI POKOJNINSKI STEBER Za razliko od prvega stebra, ki temelji na dokladnem sistemu, drugi steber obsega privatne poklicne sheme, ki se financirajo s prispevki zaposlenih in njihovih delodajalcev. Ko govorimo o drugem stebru, mislimo na naložbeni sistem financiranja, ki predstavlja zbiranje sredstev na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, ki so določeni v pokojninskem načrtu, zagotovijo dodatne pokojnine ali pravice. Mesečni prispevki se obrestujejo po dogovorjeni obrestni meri ali glede na dobiček, ki ga upravljavci sklada dosežejo z naložbami (Filipič 103-104,1996). V drugi steber spada dodatno pokojninsko zavarovanje, pri katerem ločimo obvezno in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je lahko kolektivno ali individualno. Za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje so izdelani pokojninski načrti, ki opredeljujejo vsa razmerja med zavarovanci in izvajalci zavarovanj, izvajajo pa se v celoti po naložbenem načelu (Končina, 2000). Glavne prednosti dodatnega pokojninskega zavarovanja so (Kranjc Žnidaršič 21, 2000):

mogoče je varčevanje v manjših mesečnih zneskih država omogoča visoke davčne olajšave na premije varčujemo v bruto in ne neto zneskih naložbe zbranega denarja se zaupajo profesionalcem v skladu z zakonom je poskrbljeno za ustrezno varnost in razpršenost naložb, kar

veča verjetnost, da bo prihranjen denar omogočal življenjsko raven tudi v starosti. Pomanjkljivost drugega stebra je v tem, da je določen najvišji znesek vplačil kot davčna olajšava, ki jih lahko zavarovanec določi za dodatno pokojninsko zavarovanje. Seveda lahko posameznik varčuje tudi nad zakonsko določenim zneskom, vendar za ta del nima priznanih davčnih olajšav. 3.1 Razlogi za uvedbo drugega stebra Kot smo že omenili prvi pokojninski steber zagotavlja minimalno socialno varnost za starost. Zaradi podaljševanja pričakovane življenjske dobe, zmanjšanja rodnosti ter staranja prebivalstva, se bo pokojnina na podlagi vplačevanja prispevkov v tem stebru bistveno znižala v primerjavi s sedanjimi pokojninami in ne bo zadoščala za primeren življenjski standard v starosti. Posamezniki se lahko odločijo za varčevanje v tretjem stebru, vendar zaradi minimalnih davčnih olajšav za posameznika in nič olajšav za delodajalca, ni zelo zanimivo. Prednost tega sistema se vidi v neomejenih premijah, vendar je rizičnost tega zavarovanja bistveno večja.

26

Tako nista dovolj samo prvi in tretji steber, temveč je potreben tudi drugi steber in razlogov za to je več (Sindikat novinarjev Slovenije, 2006):

obstaja nezaupanje do discipline posameznika, da bo plačeval prispevke za bodočo dodatno pokojnino v tretjem stebru, kljub relativno visokem osebnem dohodku

delodajalec svojim zaposlenim z vključitvijo v drugi steber nudi večjo socialno varnost

v okviru prvega stebra so pokojnine omejene pokojnina je pravzaprav odložena plača tretji steber, ki je sestavljen iz individualnih varčevanj, je iz gospodarskega vidika

finančno bolj tvegan kot kolektivna zavarovanja, ki jih ponuja drugi steber padec natalitete in rast pričakovane življenjske dobe povzročata težje financiranje

pravic iz prvega stebra drugi steber naj bi pripomogel k večji pravičnosti, saj bo posameznik prejel samo

to, kar je na svojem individualnem računu sam privarčeval povečala bi se varnost prihrankov in svoboda izbire posameznika

Uvedba dodatnega pokojninskega zavarovanja bo postopno zagotovila posamezniku primeren življenjski standard v starosti, zmanjšal se bo pritisk na obvezni del pokojninskega zavarovanja, vsak posameznik bo za svojo starost sam prevzel odgovornost. 3.2 Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje Pri obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju gre za zbiranje prispevkov delodajalcev z namenom, da bi se iz zbranih sredstev zagotavljale dodatne pravice za vse tiste, ki imajo več kot 15 let do upokojitve oziroma opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela. Dodatne pravice naj bi se zagotavljale tudi za zavarovance, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati. Ta sredstva se zbirajo v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), ki ga upravlja Kapitalski sklad Republike Slovenije (Belinger, 2000). V SODPZ je vključenih že 38.038 članov. Iz slike 4 pa je jasno viden trend naraščanja članov v obdobju od aprila 2006 do aprila 2008.

27

30.00031.00032.00033.00034.00035.00036.00037.00038.00039.000

apr.0

6m

aj.0

6ju

n.06

jul.0

6av

g.06

sep.

06ok

t.06

nov.

06de

c.06

jan.

07fe

b.07

mar

.07

apr.0

7m

aj.0

7ju

n.07

jul.0

7av

g.07

sep.

07ok

t.07

nov.

07de

c.07

jan.

08fe

b.08

mar

.08

apr.0

8

mesec

štev

ilo č

lano

v

Slika 4: NARAŠČANJE ŠTEVILA ČLANOV SODPZ.

Vir: Kapitalska družba, 2008. 3.2.1 Zavarovanci obveznega dodatnega zavarovanja V obvezno dodatno zavarovanje se vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela ter zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati (Gornjak, 2005). Delovna mesta, na katerih se zavarovanci vključijo v obvezno dodatno zavarovanje zaradi težavnosti ali škodljivosti dela, se določijo v primerih, ko so izpolnjeni sledeči pogoji (Uradni list 2004, 60):

da delavci opravljajo dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu

da obstajajo v zvezi z opravljanjem del večji škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu, da so bili uporabljeni vsi ukrepi za njihovo odpravo ali zmanjševanje

da se opravlja delo v okoliščinah iz prejšnjih dveh alinej v polnem delovnem času, pri čemer se za polni delovni čas šteje tudi delovni čas, krajši kot polni delovni čas, ki je določen z zakonom.

3.2.2 Prispevki za obvezno dodatno zavarovanje Prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje plačujejo zgolj delodajalci. Prispevek se od odvisnosti od delovnega mesta plačuje v enakih prispevnih stopnjah, ki so bile v veljavi do uveljavitve obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Le-ti imajo enak davčni status kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delodajalec je dolžan plačati prispevke po prispevnih stopnjah, ki so prikazane v tabeli 1 (Moja naložba, 2001).

28

Tabela 1: PRISPEVKI ZA OBVEZNO DADATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE.

Stopnja delovnega mesta Stopnja povečanja zavarovalne dobe Prispevna stopnja

I. od 12 na 14 mesecev 4,20% II. od 12 na 15 mesecev 6,25% III. od 12 na 16 mesecev 8,40% IV. od 12 na 17 mesecev 10,55% V. od 12 na 18 mesecev 12,60%

Vir: Kapitalska družba, 2008. Prispevki se plačujejo mesečno in sicer v roku, ki je določen za plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 3.2.3 Postopek za vključitev v obvezno dodatno zavarovanje Delodajalci so dolžni plačevati prispevke za obvezno dodatno zavarovanje za delovna mesta, za katera se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Posebna komisija lahko na podlagi kriterijev in meril določi tudi druga delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje (Slovenija 2006, 201). Z zakonom se lahko poleg že obstoječih delovnih mest določijo tudi nova, na katerih se zavarovanci vključijo v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje v primerih, ko je uspešno opravljanje dejavnosti omejeno z določeno starostjo, ker gre za dela v tistih poklicih, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi narave in teže dela v tolikšni meri pešajo, da zaposlenemu onemogočajo nadaljnje uspešno opravljanje iste poklicne dejavnosti po dopolnitvi določene starosti (Uradni list 2004, 60). Minister za socialo in delo določi posebno komisijo, ki je zadolžena za ugotavljanje obveznosti dodatnega pokojninskega zavarovanja. 3.2.4 Pravice iz obveznega dodatnega zavarovanja Zavarovancem na podlagi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pripada pravica do poklicne pokojnine. Kriteriji za določanje višine in oblike poklicne pokojnine se določijo s pokojninskim načrtom. Pravice iz obveznega dodatnega zavarovanja se izplačujejo v obliki (Uradni list 2004, 61):

poklicne pokojnine, ki se izplačuje uživalcu v mesečnih zneskih od pridobitve poklicne pokojnine pa do izpolnitve pogojev za pridobitev pokojnine v obveznem zavarovanju

znižanje poklicne pokojnine, ki se izplačuje v mesečnih zneskih od upokojitve v obveznem zavarovanju do zavarovančeve smrti.

29

Uživalec poklicne pokojnine se lahko ob pridobitvi pravice do poklicne pokojnine v skladu s pokojninskim načrtom odloči za drugačno obliko izplačila poklicne pokojnine. Če se odloči za odložitev začetka uživanja poklicne pokojnine, mu delodajalec ni več dolžan plačevati prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (Uradni list 2004, 61): V času od poklicne upokojitve do upokojitve v obveznem zavarovanju je uživalec poklicne pokojnine zdravstveno zavarovan in se mu od mesečnega zneska poklicne pokojnine obračunavajo prispevki v skladu z zakonom, ki ureja plačilo prispevkov za socialno varnost (Slovenija 2006, 202). Kot smo že omenili, se višina in oblika poklicne pokojnine določi s pokojninskim načrtom, ki mora poleg omenjenih postavk vsebovati še (Uradni list 2004, 61):

način izračuna poklicne pokojnine minimalni zajamčeni donos na vplačane prispevke pogoje za pridobitev poklicne pokojnine investicijsko strategijo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja višino prispevkov za posamezna delovna mesta

Pri tem je potrebno upoštevati, da pogoji za pridobitev poklicne pokojnine ne smejo biti določeni različno glede na spol zavarovanca, in da za pravice v pokojninskem načrtu obveznega pokojninskega zavarovanja jamči država. 3.3 Prostovoljno dodatno zavarovanje Prostovoljno dodatno zavarovanje je zavarovanje, pri katerem zavarovanci vplačujejo sredstva na svoj račun z namenom, da bodo ob upokojitvi iz tega lahko pridobili dodatno pokojnino. Izvajalec prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj po potrjenih pokojninskih načrtih so pokojninski skladi, ki se lahko oblikujejo kot vzajemni pokojninski sklad ali pokojninska družba (Abanka, 2002). Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje obsega dve fazi (Moja naložba, 2001):

varčevalno obdobje, v katerem zavarovanec plačuje premijo, ki se knjiži na njegov osebni račun pri pokojninski družbi. Ta sredstva nato upravljavec sklada nalaga v skladu z naložbeno politiko, ki je opredeljena v pokojninskem načrtu in določena z Zakonom o zavarovalništvu.

obdobje črpanja, v katerem se zavarovancu izplačuje dodatna pokojnina, ki jo krije zavarovanje. Višina le-te se izračuna na vrednost sredstev, ki jih je zavarovanec privarčeval v varčevalnem obdobju.

30

3.3.1 Zavarovanci prostovoljnega dodatnega zavarovanja V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo le zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Ta pogoj je določen zato, da dodatno zavarovanje ne bi bilo neposredna konkurenca sistemu obveznega zavarovanja. V primeru, da se zavarovanec lahko svobodno odloči o tem, ali se bo vključil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri zavodu, ki se financira po dokladnem načinu, ali pa v sistem dodatnega zavarovanja, ki se financira po naložbenem principu, bi se zavarovanec odločil naložbeni način zavarovanja (Štrovs 2000, 211-212). Slika 5: NARAŠČANJE ŠTEVILA VKLJUČENIH V PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE. Vir:Mddsz, 2003. Slika 5 nam prikazuje število zavarovancev, ki so se vključili v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v obdobju med 1.1.2001 in 30.6.2004. Od 1.1.2001 do 30.6.2003 je število zavarovancev v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju naraščalo postopoma. Precejšen dvig zavarovancev lahko opazimo v obdobju med 30.6.2003 in 30.9.2003, ko se je preko 150.000 javnih uslužbencev vključilo v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ker je bil s 1.8.2003 sprejet Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence. 3.3.2 Vrsti prostovoljnega dodatnega zavarovanja V okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja poznamo kolektivno in individualno obliko, lahko pa gre tudi za kombinacijo obeh. Če gre za kombinacijo obeh potem premijo hkrati plačujeta delodajalec in delavec (Slovenija jutri, 2005). Individualno prostovoljno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko vključi zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Pri tem zavarovanju je zavezanec za vplačilo premije posameznik, ki plačuje premijo v

31

pokojninski sklad iz svoje neto plače, kjer se mu prizna olajšava do celotnega davčno določenega zneska, to je 24% prispevkov za obvezno pokojninske in invalidsko zavarovaje iz bruto plače oziroma 5,844% bruto plače. Lahko vplačuje tudi več, vendar se višja premija ne šteje v davčne olajšave oziroma se lahko šteje v okvir 3% splošnih olajšav. Pri tem je potrebno opozoriti, da je vplačana premija davčna olajšava le v času vplačevanja, dodatna pokojnina pa je v času prejemanja obdavčena. Stroški, ki nastanejo z vplačevanjem premij so določeni s pokojninskim načrtom. Za določeni vplačani znesek posameznika upravljavec pokojninskega sklada obračuna vstopne stroške, tako da na račun posameznika ne celoten vplačan znesek. Omeniti je potrebno še stroške upravljanja, ki se ne zaračunavajo direktno posamezniku ampak zmanjšujejo donos v posameznem letu ter izstopne stroške, ki nastanejo pri izstopu iz pokojninskega načrta (Burnik 2000). Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključi zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja preko delodajalca, ki v celoti ali le delno financira pokojninski načrt. Da se ta vplačila lahko štejejo v davčno olajšavo za delodajalca, mora biti v načrt vključenih najmanj 66% vseh zaposlenih v rednem delovnem razmerju. Lahko je določeno, da del premije plačujejo delodajalci sami v sklad s kolektivno pogodbo, če pa to vprašanje v kolektivni pogodbi ni urejeno, se pokojninski načrt oblikuje v skladu s pogodbo med delodajalci in zaposlenimi. V kolektivno pogodbo se ne more vključiti posameznik, samozaposlena oseba in posameznik, ki je pretežni lastnik podjetja, zavoda ali zadruge, v kateri je zaposlen (Čotar, 2005). 3.3.3 Pravice iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja S prostovoljnim dodatnim zavarovanjem se zavarovancu prostovoljnega pokojninskega zavarovanja zagotavlja pravica do dodatne starostne pokojnine v obliki mesečne pokojninske rente ter pravica do dodatne invalidske pokojnine in pravica do dodatne družinske pokojnine. Pravico do dodatne starostne pokojnine si zavarovanec pridobi če (Burnik, 2000):

je dopolnil starost 58 let je uveljavil pravico do pokojnine po predpisih o obveznem pokojninskem

zavarovanju je od vključitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje preteklo najmanj

10 let. Pravico do starostne pokojnine pridobi z dnem, ko je izpolnjen zadnji od pogojev iz prejšnjega odstavka. Če zavarovanec pridobi pravico do pokojnine preden izpolni pogoje za pridobitev dodatne starostne pokojnine, ima pravico zahtevati mirovanje prostovoljnega dodatnega zavarovanja od dneva pridobitve pravice do pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev dodatne starostne pokojnine. Lahko pa nadaljuje z vplačevanjem premij v prostovoljno dodatno zavarovanje do izpolnitve pogojev za dodatno starostno pokojnino (Uradni list 2004, 79).

32

Zavarovanec, ki ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje lahko pridobi pravico do predčasne dodatne starostne pokojnine še preden izpolni pogoje za dodatno starostno pokojnino, v primeru, da je bil vključen v prostovoljno dodatno zavarovanje najmanj 15 let, da je dopolnil 53 let in je vključen v prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu, ki zagotavlja pravico do predčasne dodatne starostne pokojnine (Burnik, 2000). Zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne invalidske pokojnine, če zavarovanje po pokojninskem načrtu krije plačilo dodatne invalidske pokojnine. Ta pravica se prične izplačevati v naslednjem mesecu po nastopu zavarovalnega primera (Uradni list 2004, 79). Prostovoljno dodatno zavarovanje nudi tudi pravico do dodatne družinske pokojnine, če zavarovanje po pokojninskem načrtu krije dodatno družinsko pokojnino. Uživalec te pravice je oseba, ki je po predpisih o obveznem pokojninskem zavarovanju upravičena do družinske oziroma vdovske pokojnine (Uradni list 2004, 79).

3.3.4 Pokojninski načrt

Pokojninski načrt je najpomembnejši dokument dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj predstavlja pogodbo, v kateri so določene pravice zavarovanca in obveznosti izvajalca pokojninskega načrta (Prva pokojninska družba 2001, 3). Med seboj se pokojninski načrti morajo razlikovati po tem, ali so namenjeni individualnemu pokojninskemu zavarovanju ali kolektivnemu dodatnemu zavarovanju. Če bo del ali celotno zavarovalno premijo za svoje zaposlene plačal delodajalec, se obvezno pristopi k kolektivnemu pokojninskemu načrtu. V primeru, da delodajalec ne plačuje zavarovalne premije, posamezniki pristopijo k individualnemu pokojninskemu načrtu (Mddsz, 2007). Pokojninski načrt predhodno odobriti minister, pristojen za delo. Zahtevo za odobritev pokojninskega načrta vloži izvajalec tega načrta. Če pa le-ta ni vpisan v sodni register, vloži zahtevo njegov ustanovitelj. Ko minister odobri zahtevo za pokojninski načrt, mora najkasneje v 60 dneh od dneva prejema popolne zahteve za odobritev izdati odločbo o odobritvi načrta. Nato se v skladu z zakonom pokojninski načrt vpiše v davčni register, na podlagi katerega je možno uveljavljanje davčnih olajšav (Uradni list 2004, 64). Zavarovanci se morajo pred sklenitvijo zavarovalnih pogodb dobro seznaniti z njimi, saj je pokojninski načrt najpomembnejši akt. Pozorni morajo biti na (Akvizitor, 2006):

način vplačevanja premij kakšne donose nudi izvajalec davčne in druge olajšave višina vstopnih stroškov višina provizije izvajalca višina izstopnih stroškov višina stroškov v primeru predčasnega izstopa iz zavarovanja

33

kaj je s privarčevanimi sredstvi v primeru začasnega ali trajnega prenehanja

plačevanja premij kaj je s sredstvi v primeru menjave ali odhoda iz podjetja, ko gre za skupinsko

zavarovanje kakšno naložbeno politiko načrtuje izvajalec kako je z obdavčitvijo v primeru predčasnega dviga sredstev način revalorizacije privarčevanih sredstev izračun mesečne pokojnine na osnovi zakonsko predpisanih donosov in na osnovi

načrtovanih donosov kdo je ustanovitelj izvajalca pokojninskega zavarovanja ugled in referenca ustanoviteljev izračun predčasne pokojnine ter ali nudi izvajalec tudi invalidsko, družinsko ali mogoče kakšno drugo obliko

zavarovanja. Plačevanje premij Premija je denarni znesek, ki ga zavarovanec plačuje po pogodbi z izvajalci pokojninskega zavarovanja. Namen le- teh je, da si pod dogovorjenimi pogoji privarčujejo sredstva za dodatno pokojnino. Višina premije je zakonsko omejena, če jo zavarovanec uveljavlja kot olajšavo pri plačilu dohodnine, v nasprotnem primeru pa omejitve ni in jo zavarovanec plačuje glede na svoje plačilne zmožnosti (Mojdenar, 2001). Zavarovanci plačujejo premije mesečno, lahko pa se z izvajalci pokojninskega zavarovanja dogovorijo za polletna ali letna plačila. V obdobju varčevanja lahko zavarovanci spreminjajo višino premije, vendar morajo o tem pogodbeno dogovoriti z izvajalci. Vplačane premije mora izvajalec pokojninskega zavarovanja voditi na osebnem računu zavarovanca. Če plačujeta premijo delno zavarovanec in delno podjetje, se višina vplačane premije izkazuje ločeno za zavarovanca in ločeno za podjetje (Akvizitor, 2006). Minimalna in maksimalna premija se usklajujeta z rastjo plač v Republiki Sloveniji. Davčne olajšave Znesek davčne olajšave za premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja lahko znaša največ 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma 5,844% pokojnine zavarovanca, vendar ne sme presegati 1844,24 € letno (Marcon, 1999). Če plačuje premijo delodajalec v korist zavarovanca, se mu vplačane premije priznajo kot olajšava pri davku na dobiček. Podjetje plačuje premijo iz bruto osebnih dohodkov, od vplačanega zneska premije pa ne odvaja prispevkov za socialno varnost. Če pa premijo plačujeta tako zavarovanec kot delodajalec, uveljavlja zavarovanec prednostno pravico do davčne olajšave, delodajalec pa uveljavlja le razliko med premijo, ki jo je vplačal zavarovanec in z zakonom določeno najvišjo možno premijo, ki je še predmet davčnih olajšav (Mojdenar, 2001). Kot smo že omenili se davčna olajšava prizna le, če je pokojninski načrt odobren s strani ministra pristojnega za delo in če je vpisan v davčni register.

34

Zaradi davčnih olajšav, ki jih ima podjetje, je plačevanje premij preko podjetja ugodno tako za zavarovanca kot za podjetje. Zavarovancu se za višino neplačanih prispevkov zviša izplačilo njegove neto plače, s tem lahko doseže ugodnejše povprečje plač, ki se štejejo v osnovo za izračun obvezne pokojnine, ki bo zato višja. Stroški Stroški, ki nastanejo pri dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju se delijo na vstopne stroške, izstopne stroške in upravljavsko provizijo. Vse tri vrste stroškov obremenjujejo privarčevana sredstva in vplivajo na višino dodatne pokojnine (Prva pokojninska družba 2001, 5). Vstopni stroški se obračunavajo ko zavarovanci stopajo v posamezno zavarovanje ter tudi pri vplačilu vsake premije v celotnem varčevalnem obdobju. Višina vstopnih stroškov je pri različnih izvajalcih različna in se giblje v prvem letu zavarovanja med 3% in 8,7%, po tretjem letu pa večina izvajalcev te stopnje znižuje (Mojdenar, 2001). Izstopni stroški se obračunajo ko zavarovanec preneha z zavarovanjem. Višina stroškov se giba do 1% vseh plačanih sredstev. Če gre za redno prenehanje zavarovanja ali ko gre za prestope med izvajalci ponavadi izvajalci teh stroškov ne zaračunavajo. Pri pokojninskih načrtov nastanejo še stroški upravljavske provizije, ki znašajo okoli 1,5% letne vrednosti vplačanih sredstev (Mojdenar, 2001). Veliko ljudi misli, da bodo zaradi visokih stroškov imeli nižje pokojnine, vendar to ni res, saj ti izvajalci ponavadi ponujajo večje donose, kar prinaša zavarovancem višjo pokojninsko rento. Zato je ob sklenitvi zavarovanja pomembno, da se zavarovancu predloži čim popolnejši izračun pokojnine.

35

4 TRETJI POKOJNINSKI STEBER

Tretji steber predstavljajo individualna prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja

zavarovalnic po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V njega se lahko vključi vsak, na podlagi osebne odločitve in pri tem ni potrebno izpolnjevati nikakršnih dodatnih pogojev.

Tretji steber pomeni nadstandard, saj se splača v njem sodelovati le, če smo že vključeni v

prvi in drugi steber. Ta je tudi davčno najmanj ugoden, saj prinaša zavarovancu najnižje davčne olajšave medtem ko za delodajalca teh ni (Kranjec, 2001).

Prednost tega stebra je, da je mogoče vplačevati neomejen znesek premije, kar je podobno kot pri drugem stebru. Vendar je davčno olajšavo pri vplačilih v tretji steber mogoče uveljavljati le v okviru 3-odstotnega znižanja davčne osnove pri odmeri dohodnine, kar je tudi glavna pomanjkljivost tega stebra. Tako naj bi tretji steber zagotavljal večjo varnost državljanom ob upokojitvi ter posredno z mobilizacijo likvidnih sredstev ljudi povečeval raven naložb v gospodarstvu.

4.1 Oblike prostovoljnega individualnega pokojninskega zavarovanja

Vsak posameznik mora za zagotavljanje socialne varnosti vplačevati v državno pokojninsko blagajno, iz katere v okviru dokladnega sistema pridobiva pokojnino. Ker pa sredstva v državni blagajni niso zadostna za zadovoljevanje potreb upokojencev in njihovih družinskih članov, se odločajo za dodatne oblike varčevanja. Tako varčujejo za starost v obliki različnih življenjskih zavarovanj, rentnih varčevanj in rentnih zavarovanj, vlagajo v vzajemne sklade, naložbene police in vrednostne papirje ali pa se odločijo za nakup nepremičnin.

Tovrstno varčevanje je namenjeno predvsem zavarovancem, ki imajo finančne zmožnosti za to in si lahko privoščijo visoko tveganje, ki mu lahko sledijo visoki donosi, vendar le ti niso gotovi.

4.1.1 Življenjsko zavarovanje Življenjsko zavarovanje se uvršča med najbolj razširjena in raznolika osebna zavarovanja. V zadnjih letih so postala ta zavarovanja, katerih namen je tudi varčevanje, ena najpogostejših oblik varčevanja in naložb v Sloveniji. Sklenitev življenjskega zavarovanja je ena od možnosti, kako poskrbeti za bližnje v primeru zavarovančeve smrti ali pa si omogočiti lastno varno starost, saj za vzdrževanje želenega standarda v prihodnosti pokojnina morda ne bo zadoščala. Tovrstno zavarovanje lahko sklenemo v različnih življenjskih situacijah in zaradi različnih razlogov, priporoča pa se sklenitev le tega v času aktivnega življenja, saj ima všteto visoko varnostno in naložbeno komponento.

36

4.1.1.1 Življenjsko zavarovanje za doživetje

Življenjsko zavarovanje za doživetje je zavarovanje, ki se samostojno uporablja zelo poredko. Pri tovrstnem zavarovanju dobimo izplačano zavarovalno vsoto le v primeru, da doživimo datum, ki je določen v zavarovalni pogodbi. V primeru, da umremo pred iztekom dogovorjenega obdobja, zavarovalnica ne izplača nič in je upravičenec v vsakem primeru lahko le zavarovanec sam (Abanka, 2002). Ta oblika zavarovanja je primerna za tiste, ki bi radi zavarovali svoj življenjski standard in torej dajejo prednost varnosti pred donosom.

4.1.1.2 Življenjsko zavarovanje za smrt

Poznamo dve obliki življenjskega zavarovanja za smrt, to je življenjsko zavarovanje za vse življenje, ki se sklene za vse življenje, tako da do škodnega dogodka zagotovo pride ter terminsko življenje zavarovanje, ki se sklene le za nekaj let in pri katerem ni nujno da pride v tem času do škodnega dogodka (Abanka, 2002).

Pri tem zavarovanju dobi upravičenec izplačano zavarovalnino le v primeru smrti zavarovanca v nasprotnem primeru se zavarovalnina ne izplača.

Takšno zavarovanje lahko uporabimo v različne namene (Abanka, 2002):

za preskrbetje svojih najbližnjih, ki so odvisni od naših dohodkov in ki jim le-ti v primeru naše smrti ugasnejo

omogoča vračilo kredita v primeru smrti kreditojemalca zagotavlja pokrivanje izpada podjetniška dohodka zaradi smrti določene ključne

osebe zagotavlja varovanje dediščine.

Kombinacija prej omenjenih življenjskih zavarovanj predstavlja mešano življenjsko zavarovanje, ki poleg rizika doživetja (varčevalna funkcija ) krije tudi tveganje smrti (funkcija socialne varnosti ). Zavarovanje pokriva izplačilo zavarovalne vsote v primeru smrti zavarovanca skupaj z do tedaj ustvarjenim presežkom. Varčevanje pa pokriva izplačilo zavarovalne vsote za primer doživetja ob izteku zavarovalne dobe skupaj z ustvarjenim presežkom (Marcon in Svetič, 2002). Prednosti mešanega življenjskega zavarovanja (Slovenica Življenje, 2006):

namenjeno je povečevanju posameznikove socialne varnosti in se lahko prilagodi potrebam vsakega posameznika

ob izteku zavarovanja se zavarovalna vsota izplačuje v obliki rente za določen ali nedoločen čas izplačevanja

pod ugodnimi pogoji se lahko sklene dodatno nezgodno zavarovanje primerno je za zakonce ali partnerje, saj se za vsakega otroka, ki se po devetih

mesecih trajanja zavarovanja dodatno izplača 3% od dogovorjene zavarovalne vsote.

37

4.1.2 Rentno zavarovanje in rentno varčevanje Rentno zavarovanje predstavlja obliko izplačila zavarovalne vsote na podlagi predhodno vplačanih premij, ponavadi do smrti. Zanj se odločimo, kadar želimo zagotoviti ekonomsko varnost v času, ko bomo upokojeni. Poznamo različne oblike rentnega zavarovanja, ki ga ločimo glede na (Abanka, 2002):

metode vplačevanja premij: enkratno vplačilo, večkratno vplačilo obljube zavarovalnice: polna, čista ali doživljenjska renta, renta z zajamčenim časom izplačevanja, renta z zajamčenim zneskom izplačila

začetek izplačevanja rente: takojšnja renta, odložena renta število rentnih zavarovancev: posamična renta, povezana renta način izplačevanja rente: v nominalnih denarnih enotah, v realnih denarnih enotah,

z dobičkom. Rentno varčevanje je varčevanje na dolgi rok, po poteku katerega si komitent zagotovi v prihodnosti dodatne, stalne in redne dohodke. Takšno varčevanje lahko traja od 5 do 20 let, prav tako tudi izplačevanje le-te lahko teče do 20 let. Renta je prenosljiva, zato lahko varčevalec že ob sklenitvi rentnega varčevanja ali vsaj en mesec pred začetkom izplačila rente določi, kdo jo bo prejemal. Pri tem varčevanju banka določi le minimalne zneske obročnega ali depozitnega varčevanja, tako da je za vsakogar, ki se bo odločil za to obliko varčevanja, prepuščena možnost izbiranja (Gorenjska banka, 2001). Razlika med rentnim zavarovanjem in varčevanjem je v tem, da v primeru smrti zavarovanca v zavarovalnem obdobju pri mešanem življenjskem zavarovanju dobijo upravičenci izplačano dogovorjeno zavarovalno vsoto skupaj z dobički, v primeru rentnega zavarovanja pa le dogovorjeno zavarovalno vsoto brez dobičkov. 4.1.3 Naložbeni vzajemni sklad

Vedno več ljudi se odloča, da bo za doseganje lepše prihodnosti svoje prihranke vložila v vzajemne sklade. Pri tem se moramo zavedati, da so naložbe v vzajemne sklade dobra izbira le v primeru, da z donosi, ki jih prinašajo klasične oblike varčevanja nismo zadovoljni, hkrati pa nimamo ne znanja, časa in ne želje, da bi posamezne naložbe izbrali in upravljali sami.

Vzajemni sklad je premoženje vlagateljev, ki je vloženo v veliko število različnih vrednostnih papirjev (delnice, obveznice, zakladne menice, blagajniške zapise ter druge z zakonom dovoljene naložbe). S premoženjem vzajemnega sklada upravlja družba za upravljanje, katerega cilj je povečanje premoženje sklada in s tem povečanje premoženja vlagateljev (Mojfond, 2005).

Omejitev za vstop v vzajemni sklad ni, saj lahko vanj vstopi kdorkoli. Najmanjši znesek za

vstop je praviloma vrednost ene točke, ki tipično znaša od nekaj sto do nekaj tisoč bivših slovenskih tolarjev. Kako se bo gibala vrednost točke posameznika sklada je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev, saj vrednost točke lahko raste ali pada, zato

38

so prihodnji donosi lahko višji ali nižji kot v preteklosti. Če želi posameznik izstopiti iz sklada je to mogoče že v nekaj dneh ko sprejme to odločitev (Mojfond, 2005).

Vzajemne sklade razvrščamo glede na glavna področja investiranja, pričakovani donos in

tveganje v tri skupine(Mojfond, 2005): delniške sklade, ki večino premoženja namenijo nakupu delnic, pri tem pa sta

pričakovani donos in tveganje nadpovprečna obvezniške sklade, ki večino premoženja namenijo za obveznice, pričakovani

donos in tveganje sta podpovprečna mešani skladi, ki skušajo doseči dobro ravnotežje med delnicami in obveznicami,

pričakovani donos in tveganje sta povprečna. Glavne lastnosti vzajemnih skladov so (Volksbank, 2007):

prilagodljivost; vanje lahko vlagajo tako posamezniki in podjetja, sami se odločajo o višini in času vplačanih premij

likvidnost; varčevanje v sklade je dolgoročna naložba, kljub temu pa lahko prodate svoje točke delno ali v celoti kadarkoli

donosnost je v največji meri odvisna od prihodnjega splošnega gibanja tečajev vrednostnih papirjev na domačem in svetovnem trgu kapitala, zato vrednost glavnice in donosov ni zagotovljena

preglednost; kakšno vrednost premoženja ima posameznik je znana vsak trenutek, saj družbe za upravljanje vsak dan objavljajo vrednosti točk vzajemnih skladov v dnevnih časopisih in na spletnih straneh družb za upravljanje

tveganost obstaja, saj vzajemni skladi niso bančna storitev in niso vključeni v sistem zajamčenih vlog, ki velja za depozite, prav tako banka za te produkte ne jamči in nima nikakršnih obveznosti

stroške si sklad zaračunava za svoje upravljanje- upravljavsko provizijo, ki se zaračunava dnevno pred izračunom vrednosti enote premoženja in je odvisna od posameznega sklada ter vstopno provizijo ob vsakem vplačilo v sklad.

Preden se stranke odločijo za vstop v določen vzajemni sklad je pomembno, da pred tem dobro preverijo veljavne pogoje in lastnosti storitev.

4.1.4 Naložbene police Ena izmed oblik prostovoljnega pokojninskega zavarovanja je tudi naložbena polica, ki je plod sodelovanja med zavarovalnicami in vzajemnimi skladi in predstavlja drugo ime za naložbeno življenjsko zavarovanje. Za naložbeno življenjsko zavarovanje je značilno, da smo življenjsko zavarovani in ob enem varčujemo v enem ali več vzajemnih skladih, ki jih glede na stopnjo tveganja in pričakovane donose izberemo sami. Naložbena zavarovanja so ponavadi donosnejša od nekaterih oblik življenjskega zavarovanja, vendar nam ta vedno ne zagotavljajo, da se nam bodo povrnila vsa vložena sredstva (Finančna hiša, 2008).

39

Ločimo naložbene police z garancijo, ki so namenjena tistim, ki želijo kar najvarneje oplemenititi svoje premoženje, saj ponujajo tako kapitalsko garancijo, kot tudi garancijo najvišje vrednosti ter naložbene police brez garancije (Finančna hiša, 2008). Naložbeno življenjsko zavarovanje je primerno za tiste, ki želijo ustrezno oplemenititi svoj vložek na kapitalskem trgu, obenem pa so pripravljeni prevzeti tveganje.

4.1.5 Individualno vlaganje v vrednostne papirje

Individualno vlaganje v vrednostne papirje je še ena izmed oblik, ki jo uvrščamo v tretji

steber pokojninskega zavarovanja. V tem primeru govorimo o naložbah v stvarno premoženje, saj vrednostni papir izkazuje delež vlagatelja v stvarnem premoženju. Ločimo delnice in deleže v investicijskih skladih. Kratkoročno so te naložbe manj likvidne, prisotno je tečajno tveganje, investitor pa mora poznati tržne razmere.

Individualno vlaganje v vrednostne papirje poteka preko borze, kjer lahko sodelujejo samo

borznoposredniške hiše. Posameznik lahko sam spremlja stanje na trgu in daje naročila za transakcije ali pa svoja sredstva prepusti v upravljanje borzni hiši. Na borzi lahko nastopamo samo z večjimi zneski. Vlagatelj sam določi, kakšna bo sestava portfelja, vendar prihrankov ne more razpršiti tako, kot če jih vložil v vzajemne sklade. Zato lahko ima vlagatelj večji dobičke ali pa večjo izgubo.

Delnice so primerne za dolgoročne naložbe, ki trajajo vsaj 7 let. V primeru, da vlagatelj

nujno potrebuje denar, mora prodati vrednosti papir tudi v neugodnem času, s tem pa ima izgubo.

4.1.6 Nepremičnine

Zadnja izmed oblik prostovoljnega pokojninskega zavarovanja s katero lahko varčujemo za pokojnino so nepremičnine. Nepremičnine so zazidljiva in nezazidljiva zemljišča, stanovanjske in poslovne stavbe ter drugi objekti. Donos nepremičnin lahko povečamo z oddajanjem le-teh v najem, za kar prejemamo sprotni dohodek v obliki najemnin ali pa jih zastavimo.

Nepremičnine so razmeroma varna naložba, saj ni tveganja zaradi inflacije. Če se pojavi

kakšna gospodarska kriza, obdržijo določeno vrednost. Vrednost nepremičnine ni odvisna od gibanja na trgu vrednostnih papirjev, temveč od lokacije (dražja zemljišča so v mestnih središčih), infrastrukture (prometne povezave, hrup, zelene površine, okolje,...) ter same kakovosti.

V Sloveniji je v zadnjih letih mogoče zaznati povečano vlaganje v nepremičnine, predvsem

v zazidljiva zemljišča, saj se vrednost le-teh dolgoročno povečuje, ker je zazidljiva zemlja omejena, število prebivalstva pa narašča. Umestno pa je tudi vlaganje v lastniška stanovanja, saj se predvsem mlade družine srečujejo z velikim pomanjkanjem stanovanj.

40

Nepremičnine pa ne prinašajo samo dobička, ki se pokaže šele dolgoročno, temveč tudi stroške. Tako nastanejo stroški vzdrževanja, stroški za administrativna opravila, za iskanje najemnikov, ... 4.2 Izvajalci pokojninskih zavarovanj Izvajalci pokojninskih zavarovanj se delijo na pokojninske sklade, ki so po zakonu lahko organizirani kot vzajemni pokojninski skladi (odprti ali zaprti) ali pokojninske družbe ter zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja. Opravljanje prostovoljnih dodatnih zavarovanj obsega naslednje vrste poslov (Mddsz, 2007):

sklepanje zavarovanj ali zbiranje premij upravljanje s premoženjem vzajemnega pokojninskega sklada in izplačevanje pokojnin.

4.2.1 Vzajemni pokojninski sklad

Vzajemni pokojninski sklad je premoženje, ki je financirano s sredstvi zbranimi z

vplačilom premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja oziroma ustvarjenimi z upravljanjem s temi sredstvi. To premoženje je namenjeno kritju obveznosti do zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Vzajemni pokojninski sklad je v lasti zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Zavarovanec pa postane lastnik sorazmernega dela vzajemnega pokojninskega sklada takrat, ko začne vplačevati premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja (Uradni list 2004, 67). Sklad se oblikuje in upravlja izključno v korist zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ni pravna oseba in mora imeti najmanj 1000 članov.

Vzajemni pokojninski sklad mora imeti svojega upravljavca. Ta je lahko zavarovalnica, kapitalski sklad ali banka. Naloge upravljavca so (Mddsz, 2007):

zbiranje premij dodatnega pokojninskega zavarovanja

vodenje osebnih računov sklada

upravljanje s premoženjem vzajemnega pokojninskega sklada

izplačevanje odkupne vrednosti premoženja. Vzajemni pokojninski skladi morajo za izplačevanje pokojninske rente skleniti pogodbo s pokojninsko družbo ali zavarovalnico. Tako sklad po končani dobi zavarovanja posamezniku le obračuna odkupno vrednost premoženja ter mu ga izplača oziroma izbere zavarovalnico, pri kateri sklene v imenu in za račun zavarovanca polico življenjskega zavarovanja. Na podlagi te police začne posameznik prejemati dodatno starostno pokojnino.

41

Ločimo dve vrsti vzajemnih pokojninskih skladov (Uradni list 2004, 67-69): zaprti je tisti, katerega člani lahko postanejo samo zavarovanci prostovoljnega

dodatnega zavarovanja, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki je ustanovitelj sklada. Ustanovi ga lahko delodajalec (gospodarska družba, več gospodarskih družb, Republika Slovenija, zadruga, ki se šteje za veliko gospodarsko družbo ter javni zavodi, ki imajo več kot 1000 zaposlenih), ki je oblikoval pokojninski načrt.

odprti pa članstva v skladu ne pogojuje z delovnim razmerjem pri določenem delodajalcu. Ustanovi ga lahko zavarovalnica ali banka, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja zavarovalništvo oziroma bančništvo.

Ustanovitelj mora za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada pridobiti dovoljenje agencije za trg vrednostnih papirjev, ustanovljene v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev. Razlog za varčevanje v vzajemnih skladih je doseganje potencialno višjih donosov kot bi jih vlagatelj dosegel z drugačnimi oblikami varčevanja. 4.2.2 Pokojninska družba Pokojninska družba je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji in ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Gre za specializirano obliko zavarovalnice, ki se od splošnih zavarovalnic razlikuje po naslednjem (Mddsz, 2007):

organizirana je kot delniška družba imeti mora najmanj 15000 zavarovancev (razen v prvem letu) opravlja lahko samo zavarovalne posle prostovoljnega dodatnega zavarovanja.

Pokojninska družba lahko opravlja samo dejavnosti prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki zajema opravljanje naslednjih poslov (Uradni list 2004, 74):

zbiranje premij prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in vodenje osebnih računov zavarovancev

upravljanje s premoženjem pokojninske družbe izplačevanje pokojninske rente upravljanje z zaprtimi in odprtimi vzajemnimi pokojninskimi skladi.

Organa pokojninske družbe sta uprava in nadzorni svet. Uprava mora imeti najmanj dva člana (to je lahko samo oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave zavarovalne delniške družbe, določene z zakonom o zavarovalništvu), ki pokojninsko družbo zastopata in predstavljata v pravnem prometu, nobeden pa ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje pokojninske družbe za celoten obseg poslov. Pokojninska družba mora imeti tudi nadzorni svet, katerega člani ne smejo biti osebe, ki so povezane s pravnimi osebami, v katerih je pokojninska družba udeležena z več kot 5% kapitalskim deležem in vsaj ena tretjina teh mora biti imenovana na predlog zavarovancev pokojninske družbe (Uradni list 2004,75).

42

4.2.3 Zavarovalnica Zavarovalnica je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja dejavnost zavarovanja oseb in njihovega premoženja. Pokojninski načrt lahko izvajajo samo tiste zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja po zakonu, ki ureja zavarovalništvo. Je edina institucija, ki po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko opravlja vse možne vrste zavarovanj, ki jih krije prostovoljno dodatno zavarovanje ter vse posle v obeh obdobjih zavarovanj, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje.

Zavarovalnica zbira prispevke lastnikov zavarovalnih polic v obliki premij in tako

pridobljena sredstva naloži v skladu z naložbeno politiko, ki jo ima opredeljeno v okviru svojega pokojninskega načrta.

4.3 Razlike med pokojninskimi stebri V tabeli 2 so prikazane razlike med pokojninskimi stebri. V prvem stebru se v okviru obveznega zavarovanja plačujejo prispevki, ki jih plačujeta zavarovanec in delodajalec. Obe vplačili pomenita za delodajalca v celoti priznan strošek, ki je tudi davčni odhodek, za zavarovanca pa odbito postavko pri izračunu osnove za plačilo dohodnine. Dohodnina se plača, ko prične zavarovanec prejemati pokojnino. V okviru drugega stebra ločimo dodatno obvezno zavarovanje in prostovoljno dodatno zavarovanje, znotraj tega pa individualno in kolektivno zavarovanje. V okviru obveznega dodatnega zavarovanja je zavezanec za plačilo prispevkov, ki imajo enak davčni status kot prispevki za obvezno pokojninsko zavarovanje, delodajalec. Pri individualnem zavarovanju je zavezanec za plačilo premije zavarovanec. Ta jo plačuje iz svojega neto osebnega dohodka in se mu prizna olajšava pri plačilu dohodnine do celotnega davčno določenega zneska, ki znaša do 24 odstotkov prispevkov. Če si zavarovanec v okviru drugega stebra plačuje višje prispevke, za ta del ne dobi davčnih olajšav. Pri kolektivnem zavarovanju je zavezanec za plačilo premij delodajalec. Pri tem zavarovanju je davčna spodbuda v okviru najvišjega mogočega zneska na posameznika največja, ker je na osebni varčevalni račun vplačan celotni znesek, za katerega se dogovorita delodajalec in delojemalec, pri tem pa nihče nanj ne plača davkov in prispevkov. Za podjetje pomeni tako plačilo strošek, vendar ne davčni odhodek, zmanjšuje pa davčno osnovo v celotnem znesku.

43

Znotraj tretjega stebra je zavezanec za plačilo lahko samo zavarovanec, samo delodajalec ali oba. Posameznik lahko znesek zavarovanja uveljavlja kot oprostitev pri plačilu dohodnine v okviru 3 odstotkov, podjetje pa mora na neto znesek, ki ga plačuje, obračunati vse prispevke in davke. Navedeni znesek je za podjetje strošek in davčni odhodek. Pri prejemanju pokojnine iz tega naslova se ne plačuje dohodnina, saj je bila ta že plačana. Tabela 2: RAZLIKE MED POKOJNINSKIMI STEBRI.

I. steber II. steber III. steber

Obvezno zavarovanje Dodatno zavarovaje Dodatno

zavarovanje

Dodatno obvezno

zavarovanje

Dodatno prostovoljno zavarovanje

Prostovoljno Kolektivno

Način financiranja

Dokladni sistem Naložbeni sistem Naložbeni

sistem

Plačila kot Prispevki Prispevki Premije Premije Premije

Vplačuje delodajalec

DA DA NE DA NE/DA

Vplačuje zavarovanec

DA NE DA NE DA/NE

Davčne olajšave na prispevke/

premije

a) Davek od dobička – kot

olajšava NE DA

b)Davek od dobička – kot

odhodek DA DA NE DA

Prispevki DA DA NE DA NE

a) Dohodnina v okviru 3%

splošnih olajšav DA DA DA

b) Dohodnina v celotnem znesku DA DA DA DA NE

Plačilo dohodnine ob prejemu

pokojnine/Rente DA DA DA DA NE/DA

Vir: Kranjc Žnidaršič (2000,57).

44

5 SKLEP Zaradi spremenjenih demografskih trendov kot so staranje prebivalstva, nižja stopnja rodnosti, vse daljše življenjske dobe prebivalstva in posledično visoke obremenitve javnih financ ter aktivnega prebivalstva, je bila pokojninska reforma pri nas neizbežna. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je prinesel novosti skoraj v vseh delih sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Nanašajo se tako na pogoje za pridobitev pravic, odmero le-teh, pridobitev in uživanje kot tudi na področje odmere in pobiranja prispevkov ter zagotavljanja možnosti različnih oblik zavarovanja v okviru sheme obveznih in prostovoljnih pokojninskih in invalidskih zavarovanj. Do reforme je bil v veljavi dokladni sistem, ki je temeljil na medgeneracijski solidarnosti. Po novem zakonu se je ta obdržal v obliki prvega stebra, vendar so se pogoji v okviru le-tega močno zaostrili. Višanje starosti upokojitve, višanje števila let za odmero pokojninske osnove ter znižanje pokojninske osnove so ukrepi, ki pomenijo postopno zniževanje pokojnin iz prvega stebra. Mnogi bodoči upokojenci bodo tako prejemali nižje mesečne prejemke iz prvega stebra, kar ne bo zadoščalo za udobno življenje, zato bo potrebno zmanjšanje nadomestiti s prejemki iz drugega stebra. Drugi steber ponuja druge načine pokojninskega zavarovanja in prenaša del odgovornosti zagotavljanja primernih pokojnin na delodajalce in posredno na delavce same. Pogoj za vključitev v drugi steber je vključenost v prvi steber. Naložbeni sistem financiranja predstavlja zbiranje sredstev na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti zagotovijo dodatne pokojnine ali pravice. Drugi steber je sestavljen iz dveh delov-obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje je obstajalo že pred reformo. Namenjeno je ozkemu krogu ljudi, ki opravljajo dela, katerih po določeni starosti ni moč več opravljati, ali dela, ki so škodljiva zdravju. To obliko zavarovanja izvaja Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga je ustanovil ZPIZ. V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo vsi zaposleni ali upokojenci. Za to zavarovanje so izdelani pokojninski načrti, ki opredeljujejo vsa razmerja med zavarovanci in izvajalci zavarovanj. Ta zavarovanja se izvajajo po naložbenem načelu z vplačili na osebni račun posameznika ter z davčnimi olajšavami, ne glede na to ali premije vplačuje posameznik sam ali organizacija, kjer je zaposlen ali kombinirano. Višina premije je omejena navzdol in navzgor na ta način, da se nad določenim zneskom vplačana premija ne šteje več za davčno olajšavo. Država se je odločila za tako visoke davčne olajšave v okviru drugega stebra z namenom, da bi dosegla čim večje število zavarovancev, s tem pa bi preprečila poglabljanje socialnih razlik. Tretji steber tvorijo individualna prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To obliko zavarovanja je bilo mogoče skleniti že pred reformo, saj gre v bistvu za različne oblike življenjskih zavarovanj, rentna

45

varčevanja in zavarovanja, vlaganje v vrednostne papirje in nepremičnine, itd. Premije lahko vplačuje vsak, ne glede na to ali je zaposlen ali upokojenec. Premije niso omejene, vendar se kot davčna olajšava upoštevajo le v okviru 3% olajšav po zakonu o dohodnini, če pa se premije plačuje delodajalec, se upoštevajo kot boniteta. Pretežni del današnjih upokojencev prejema praviloma le eno vrsto dohodka in sicer pokojnino iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Le- te pa bodo v prihodnosti bistveno nižje od današnjih in ne bodo omogočale mirne in udobne starosti. Zato je pomembno, da prične aktivno prebivalstvo varčevati v okviru drugega ali tretjega stebra in si s tem zagotovi primeren življenjski standard v starosti.

46

6 POVZETEK Januarja 2000 je bila sprejeta pokojninska reforma s katero je stopil v veljavo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1, ki se po novem deli na tri stebre. Pokojninsko zavarovanje prvega stebra nudi zavarovancu ob upokojitvi osnovno pokojnino, ki izvira iz obveznega zavarovanja oziroma plačila prispevkov. Zavarovanje v drugem stebru se deli na obvezno dodatno in na prostovoljno dodatno zavarovanje. Obvezno dodatno zavarovanje nudi zavarovancu poklicno pokojnino. Gre za zbiranje prispevkov delodajalcev z namenom, da bi se iz zbranih sredstev zagotavljale dodatne pravice za vse tiste, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela in za zavarovance, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati. Pri prostovoljnem dodatnem zavarovanju zavarovanci vplačujejo sredstva na svoj račun z namenom, da bodo po upokojitvi iz tega lahko pridobili dodatno pokojnino. V okviru tega zavarovanja poznamo kolektivno in individualno obliko, lahko pa gre tudi za kombinacijo obeh. Tretji steber predstavlja prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje. V slednje sodijo različna življenjska zavarovanja in druge oblike prostovoljnega varčevanja posameznikov, s katerimi si bodo zagotovili višje pokojnine. Ključne besede: pokojninska reforma, tristebrni sistem, pokojnina. ABSTRACT

In January 2000 was accepted pension reform with which her stepped to worth Law concerning pension and disability insurance ZPIZ-1, that round new divides on three pillars.

Pension scheme first of pillar offers to policyholder against retirement elementarily pension that originates from of obligatory insurance or of payment of contributions.

Insurance in second pillar divides on obligatorily additionally and on voluntarily additionally. Obligatorily additional insurance offers policyholder professional pension. It is gathering of contributions of employers with intention that can from gathered means assured of assitional right for all that, that do particularly heavy and to health harmful work, and for policyholders, that they are doing works, that them for certain age is not strength successfully occupationally to do. At voluntary additional insurance policyholders save up on own bill with intention that they will be able to gain additional pension from this round retirement. We know collective and individual shape in frame of this insurance, it can be combination of both.

Third pillar is introducing voluntarily individual pension scheme. We place here different life assurances and other shapes of voluntary economizing of individuals with which they will ensure higher pension. Key words: pension reform, three pillars sistem, pension.

47

LITERATURA 1. Belinger, Štefan. 2000. Naj bo vaša jesen topla in prijetna [online] Izbrani članki iz

Bančnika. Available: http://www.skb.si/info/ban/info-ban-2000-01.html [30.05.2007]. 2. Burnik, Marko. 07.11.2000. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje [online]

Inštitut Jožef Štefan. Available. http://www.ijs.si/dod_pok_zav.html [30.05.2007]. 3. Čotar, Mateja. 28.09.2005. Bomo ob upokojitvi stari 72 let? [online] Profit. Available:

http://www.profit-on.net/index.php?id=8&lang=sl&article_id=60 [07.02.2007]. 4. Filipič, Peter. 1996. Kapitalski pokojninski skladi kot verjeten dejavnik nadaljnjega

razvoja pokojninskega sistema Slovenije. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije. 5. Gornjak, Mojca. 2005. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje [online] Kapital.

Available: http://www.revijakapital.com/kapital/poddrobnogledom.php?idclanka=842&oznaci=po... [25.04.2007].

6. Končina, Miroslav.09.03.2000. Drugi steber pokojninske reforme[online] Gospodarski

vestnik. Available: http://www.finance.si/show?id=33644&pool=gv [25.04.2007]. 7. Košak, Andrej. 1996. Ekonomska neenakost zavarovancev. Ljubljana: Zveza ekonomistov

Slovenije. 8. Kranjec, Samo. 07.01.2001. Za vlaganja nimamo oprijemljivih meril [online] Finance.

Available: http://www.finance.si/?MOD=show&id=1589 [30.05.2007]. 9. Kranjc, Žnidaršič Alenka. 2000. Kako prevzeti odgovornost za lastno starost. Ljubljana:

Gospodarski vestnik. 10. Marcon, Petra in Barbara, Svetič. 04.03.2002. Izrinjajo življenjsko zavarovanje [online]

Gospodarski vestnik. Available: http://www.finance.si/show?id=37093&pool=gv [25.04.2007].

11. Prijatelj, Janez. 1996. Reforma pokojninskega sistema: razlogi, odprta vprašanja in možne

rešitve. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije. 12. Prva pokojninska družba. 2001. Sodelovanje bogati. Ljubljana: Prva pokojninska družba. 13. Slovenija. Zakoni itd. 2006. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Ljubljana: GV Založba. 14. Stanovnik, Tine. 1996. Financiranje pokojninskih sistemov. Ljubljana: Zveza

ekonomistov Slovenije. 15. Stanovnik, Tine. 2002. Javne finance. Ljubljana; Ekonomska fakulteta . 16. Štrovs, Marko. 1984. Novi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ljubljana:

ČGP Delo-TOZD Gospodarski vestnik.

48

17. Štrovs, Marko. 2000. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ljubljana: Gospodarski

vestnik. 18. Štrovs, Marko. 10.02.2000. Pokojninsko zavarovanje po novem zakonu [online]

Gospodarski vestnik. Available: http://www.finance.si/show?id=33621&pool=gv [25.04.2007].

19. Uradni list RS. 2004. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. [online] Uradni

list. Available: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200420&dhid=67781 [07.02.2007].

20. Viktor, Maks. 2007. Pokojnine. Ljubljana: Maks Viktor d.o.o. 21. Viktor, Maks. 2007. Statistični podatki in primerjave za Slovenijo. Ljubljana: Maks

Viktor d.o.o. 22. Žvipelj, Gregor. 20.07.2006. Za dostojne pokojnine bomo morali poskrbeti sami [online]

Profit. Available: http://www.profit-on.net/index.php?id=8&lang=sl?article_id=445 [07.02.2007].

49

VIRI 1. Abanka. 2007. Pokojninska reforma in zakaj se je potrebno dodatno zavarovati [online].

Available: http://www.abanka.si/storitve.asp?MapId=452 [10.04.2007]. 2. Abanka. 2002. Zavarovanja [online]. Available:

http://www.abakna.si/pomoc.asp?MapaId=561 [21.06.2007]. 3. Akvizitor d.o.o. 2006. Pokojninska zavarovanja [online]. Available:

http://www.akvizitor.si/default.asp?mID=menu_zavarovalnistvo&pID=pokoj_zav [07.0.2007].

4. Akvizitor d.o.o. 2006. Dodatna pokojninska zavarovanja [online]. Available:

http://www.akvizitor.si/default.asp?mID=menu_zavarovalnistvo&pID=dod_pokoj_zav [07.02.2007].

5. E-uprava. 2003-2007. Kako pridobim pravico do poklicne rehabilitacije? [online].

Available: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=691&sid=284 [14.08.2007].

6. E-uprava. 2003-2007. Kako pridobim varstveni dodatek k pokojnini?[online]. Available:

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=745&sid=37 [14.08.2007].

7. E-uprava. 2003-2007. Pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo[online].

Available: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=745&sid=368 [14.08.2007].

8. E-uprava. 2003-2007. Pridobitev pravice do invalidnine [online]. Available: http://e-

uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=745&sid=369 [14.08.2007]. 9. Finančna hiša. Naložbeno življenjsko zavarovanje-naložbena polica [online]. Available:

https://www.draksic.si/?site=content&m=2&s=9 [26.01.2008]. 10. Gorenjska banka. 2001. Rentno in preudarno varčevanje [online]. Available:

http://www.gbkr.si/html/arhiv%202001/pr_16052001.html [01.10.2007]. 11. Kapitalska družba. 2008. Pokojninski načrt za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje

[online]. Available: http://www.kapitalska-druzba.si/_files/127/sodpz_pokojninski_nacrt.pdf [25.04.2008].

12. Mddsz. 2007. Delovna področja [online]. Available:

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/ [28.06.2007].

13. Mddsz. 2003. Informacija o razvoju dodatnega pokojninskega zavarovanja v letu 2003.

[online].Available: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/dpz_inf03.pdf [20.05.2007].

50

14. Moja naložba. 2001. O pokojninski reformi [online]. Available: http://www.moja-

nalozba.si/reforma.html [07.02.2007]. 15. Mojfond. 2005. O vzajemnih skladih [online]. Available:

http://mojfond.com/pokojnina.htm [21.06.2007]. 16. Mojdenar. 2001. Dodatna pokojninska zavarovanja [online]. Available:

http://www.mojdenar.com/ZAVAROVALNISTVO/pokojnina/pokojnina.asp [03.02.2007].

17. Mojdenar. 2001. Pokojninska reforma v Sloveniji [online]. Available:

http://www.mojdenar.com/zavarovalnistvo/refora/reforma.asp?language= [23.04.2007]. 18. Prva pokojninska družba. 2007. Reforma pokojninskega sistema [ online]. Available:

http://www.prva.net/pokojninska_reforma.asp?FolderId=111 [03.02.2007]. 19. Sindikat novinarjev Slovenije. 2006. Kaj bi s pokojnino [online]. Available:

http://www.novinar.com/sindikat/projekt_vse.asp?id=71 [30.05.2007]. 20. Skupna pokojninska družba d.d . 2007. O reformi [online]. Available:

http://www.skupna.si/pokojninska-reforma/o-reformi/ [30.05.2007]. 21. Slovenica Življenje. 2006. Mešano življenjsko zavarovanje [online]. Available:

http://www.slovenica-zivljenje.si/sl/insurance.cp2?cid=5A106500-EC7E-83D3-CC57-... [21.06.2007].

22. Slovenija jutri. 2005. Kako do varne starosti [online]. Available:

http://www.slovenijajutri.gov.si/uploads/tx_publikacije/varna_starost.pdf [30.05.2007]. 23. Volksbank. 2007. Vzajemni skladi [online]. Available:

http://www.volksbank.si/prebivalstvo/skladi/ [01.10.2007]. 24. Zpiz. 2007. Financiranje [online]. Available: http://www.zpiz.si/src/financiranje/

[25.04.2007]. 25. Zpiz. 2007. Kako do varstvenega dodatka [online]. Available:

http://www.zpiz.si/pravice/varstveni_dodatek.html [14.08.2007]. 26. Zpiz. 2007. O nekaterih pravicah [online]. Available: http://www.zpiz.si/src/pravice/

[25.04.2007]. 27. Zpiz. 2007. Pokojnine [online]. Available: http://www.zpiz.si/src/pokojnine/

[25.04.2007]. 28. Zpiz. 2007. Zavarovanci [online]. Available: http://www.zpiz.si/src/zavarovanci/

[25.04.2007].

51

SEZNAM SLIK IN TABEL Slika 1: RAZMERJE MED ZAVAROVANCI IN UPOKOJENCI. ........................................ 8 Slika 2: STRUKTURA ZAVAROVANCEV PO VRSTI ZAVAROVANJ V LETU 2006. .. 11 Slika 3: STRUKTURA POKOJNIN PO VRSTAH POKOJNIN 2007................................... 11 Slika 4: NARAŠČANJE ŠTEVILA ČLANOV SODPZ. ........................................................ 27 Slika 5: NARAŠČANJE ŠTEVILA VKLJUČENIH V PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE. ....................................................................................... 30 Tabela 1: PRISPEVKI ZA OBVEZNO DADATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE. . 28 Tabela 2: RAZLIKE MED POKOJNINSKIMI STEBRI. ...................................................... 43