Polarna Območja

Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta

Oddelek za geografijo

Antropogene klimatske spremembe (Seminarska naloga)

POLARNA OBMOČJA Arktika in Antarktika

Mentor: Avtor: David Marin dr. Igor Žiberna št. indeksa: F0028602

Študijsko leto 2011/2012

Polarna območja Stran 1

KAZALO VSEBINE 1. Polarna območja ........................................................................................................................................... 2

1.1 Arktika .................................................................................................................................................... 2

1.2 Antarktika ............................................................................................................................................... 3

1.3 Ranljivost in prilagoditvena kapaciteta .................................................................................................... 3

2. Kopenski in morski ekosistemi ....................................................................................................................... 3

2.1 Arktika .................................................................................................................................................... 3

2.2 Antarktika ............................................................................................................................................... 4

2.3 Permafrost (merzlota) ............................................................................................................................. 4

3. Sladkovodni sistemi....................................................................................................................................... 5

3.1 Arktika .................................................................................................................................................... 5

3.2 Antarktika ............................................................................................................................................... 5

4. Prebivalstvo polarnih območij ....................................................................................................................... 5

5. Domneve o prihodnosti ................................................................................................................................. 6

5.1 Albedo snega, ledu in vegetacije ............................................................................................................. 6

5.2 Umikanje ledenikov in gladina morja ....................................................................................................... 6

5.3 Selitev vrst .............................................................................................................................................. 6

5.4 Metanovi hidrati ..................................................................................................................................... 6

5.5 Predvidene spremembe atmosfere ......................................................................................................... 6

5.6 Sprembembe v oceanih ........................................................................................................................... 7

5.7 Spremembe na kopnem .......................................................................................................................... 7

5.7.1 Arktika ........................................................................................................................................... 7

5.7.2 Antarktika ...................................................................................................................................... 7

6. Temeljni vplivi in ranljivost v prihodnosti ....................................................................................................... 8

6.1 Sladkovodni sistemi ................................................................................................................................ 8

6.2 Kopenski sistemi ..................................................................................................................................... 8

6.3 Posledice zaradi sprememb v strukturi ekosistema .................................................................................. 9

6.4 Vpliv na izrabo virov, tradicionalno ekonomijo in način življenja .............................................................. 9

7. Vodni ekosistemi in njihova vloga .................................................................................................................. 9

7.1 Vodni ekosistemi in njihova vloga na Arktiki ............................................................................................ 9

7.1 Vodni ekosistemi in njihova vloga na Antarktiki ..................................................................................... 10

8. Vpliv globalnega segrevanja na prebivalstvo ................................................................................................ 10

9. Obalna območja in majhni otoki .................................................................................................................. 10

10. Zaključek ................................................................................................................................................... 11

11. Viri in literatura ......................................................................................................................................... 11


1. Polarna območja

Polarna območja postajajo vse bolj ekonomsko in politično-geografsko pomembna. Na trenutne

globalne spremembe so zelo ranljiva, saj se prav na teh območjih v zadnjih letih kaže najhitrejše

segrevanje ozračja. Vpliv globalnih sprememb na polarnih območjih pa bo v naslednjih 100 letih

povročil številne posledice tudi v preostalem delu sveta. Vseeno pa je stvar zelo zapletena, tudi

natančne posledice in vplive je zelo težko napovedati.

1.1 Arktika V zadnjih desetletjih se je ozračje na območju Arktike v primerjavi s povprečjem segrelo za dvakrat.

Severno od 60° s. g. š. se je tako od leta 1970 povprečno segrelo za 1-2° C. Nedavno segrevanje (1980

do danes) je na Arktiki največje pozimi in spomladi, ko je segrevanje doseglo tudi do 1° C na

desetletje. Jeseni in poleti je to segrevanje manjše. Večje je na območju severne Azije in severno-

zahodne severne Amerike. Severna Atlantska morja kažejo manjše segrevanje v enakem časovnem

obdobju, verjetno zaradi tesne povezanosti s hladnimi globinami, ki imajo na segrevanje večji vpliv.

Temperature v visoki troposferi in stratosferi

so se v zadnjih desetletjih znižale, kar je

posledica zviševanja toplogrednih plinov, ter

zmanjšanja statosferskega ozona od leta

1979. Količina padavin se je v zadnjem

obdobju povišala, čeprav trendi kažejo, da le

za odstotek na desetletje. Ni pa dokaza, da bi

se posledično pojavilo več neviht. Poleg

vidnega zmanjševanja števila ledenikov in

količine ledu se manjša tudi količina trajno

zamrznjenih tal (permafrost). Spremembe pa

ne izključujejo tudi sprememb v vegetaciji.

Trava se marsikje spreminja v grmičevje - na

primer v severnem delu ameriške Arktike in

tudi drugod. Na Arktiki trenutno živi 4

milijone prebivalcev. V 20. stoletju se je

demografska sestava zaradi priseljevanja

tako spremenila, da avtohtoni prebivalci

predstavljajo le še 10 % vsega prebivalstva.

Ti so povročili številne socialne, kulturne in ekonomske spremembe. 2/3 prebivalcev živi v naseljih, ki

štejejo več kot 5000 prebivalcev. Izboljšalo se je zdravstvo, transport, infrastruktura in tudi dostop do

vode. Izboljšan je dostop do zunanje trgovine z živili. V glavnem ima Arktika mlado sestavo

prebivalstva, ki z visokim številom rojstev hitro narašča. Število rojstev je višje od svetovnih povprečij,

pričakovana življenjska doba pa je nižja. Politika se med posameznimi deli razlikuje. Arktika tako

počasi, a vendar zanesljivo postaja vse bolj pomembna v svetovni politiki in ekonomiji.

Slika 1: Arktika


1.2 Antarktika Meritve kažejo, da se temperaturni trendi po vsej Antarktiki precej razlikujejo. Vse meteorološke

postaje kažejo močno in pomembno segrevanje v zadnjih 50 letih. Vendar, če gledamo obdobje v

zadnjih tridesetih letih, kaže 12 postaj segrevanje, 7 postaj pa ohlajanje ozračja.

Le po ena iz kategorije (segrevanje, ohlajanje)

kaže 10 % zviševanje. Globalno gledano lahko

ugotovimo, da se območje Antarktike segreva.

Na območjih, kjer se soočajo z ohlajanjem, npr.

postaja Amundsen-Scott na južnem polu, ni

pravih dokazov o direktnem vplivu ohlajanja,

toda ponekod drugod je ohlajanje povzročilo

vidne posledice, npr. povečane koncentracije

CO2 v zraku vodijo k upadu koncentracije CO2 v

oceanih, kar pomeni, da postaja voda bolj kisla.

1.3 Ranljivost in prilagoditvena kapaciteta Ranljivost je stopnja, pri kateri se mora nek

sistem soočiti z določenimi posledicami.

Prilagoditvena kapaciteta ali odpornost je

sposobnost soočenja s težavo, kjer se odkrijejo

možnosti soočenja s posledicami.

2. Kopenski in morski ekosistemi

Čeprav globalno segrevanje vpliva na veliko

kopenskih in morskih sistemov, pa obstajajo

vrste, ki na globalno segrevanje niso ranljive, saj

so se na težke razmere delno prilagodile.

Na polarna območja iz preostalih, prijaznejših delov sveta prihaja vedno več vrst. Ker so večje,

močnejše, iznajdljivejše, so polarne vrste v primerjavi z njimi večinoma nemočne. Veliko vrst za svoj

obstoj namreč potrebuje posebne razmere, kot so na primer snežna odeja. Polarne rastline in živali

na napade pesticidev in parazitov niso imune, ti pa se danes razvijajo hitreje kot kadarkoli. Izumiranje

vrstam v veliki meri grozi že to, da so vrste zelo ogrožene, zmanjšanje števila vrst v določenem delu

prehranjevalne verige pa vodi še k dodatnemu izumiranju ostalih. Tako lahko splošno izumiranje

temeljnih vrst vpliva na celoten ekosistem.

2.1 Arktika V ekosistemih Arktike se sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe med posameznimi

vrstami rastlin zalo razlikuje. Tiste, ki se razmnožujejo s kloniranjem, imajo relativno nizek prilagodljiv

potencial, tiste, ki se razmnožujejo s pomočjo žuželk, lahko prilagodijo svoje življenjske cikle, mikro-

organizmi pa sodijo med vrste, ki imajo visok prilagoditveni potencial. Prilagoditvene zmožnosti

sedanjega ekosistema na Arktiki so v glavnem nizke.

Slika 2: Antarktika


Pomanjkanje zmožnosti prilagajanja bo, kot že v

preteklosti, privedlo do selitev vrst, ne pa do

popolne prilagoditve. Zaradi višanja temperatur

zraka in vode na območju Beringovega morja se

sedaj subarktični pogoji gibljejo vse bolj proti

severu. Tako na severu Beringovega morja zdaj

prevladujejo razmere, ki so nekaj let nazaj še na

jugovzhodnem delu. Različne vrste, kot so razni

morski sesalci (npr. morski lev) sedaj zamenjujejo

oceanske ribe.

Študije iz leta 2004 kažejo, da se zaradi segrevanja

morskega površja v severovzhodnem delu Atlantika

povečuje količina fitoplanktona, zmanjšuje pa se v

toplejših predelih sveta. Spremenljive razmere bodo

imele velik vpliv tudi na ostale pomembne vrste,

predvsem ribe, od katerih so odvisni plenilci, kot so

že prej omenjeni morski sesalci.

2.2 Antarktika Dokazi kažejo velike regionalne spremembe na

območjih kopenskih in morskih ekosistemov, ki se

soočajo s globalnim segrevanjem. Trenutno se na

območju, kjer ni lesu, pojavljata le dve vrsti domačih

cvetočih rastin (Colobanthus quitensis) in

(Deschampsia Antarktika). Pojav teh rastlin je

posledica prav zviševanja temperatur. Tudi na

drugih območjih se vpliv segrevanja močno pozna,

predvsem v pojavu alg, lišajev, mahov. Velike

vegetacijske spremembe se pričakujejo tudi v

prihodnje.

2.3 Permafrost (merzlota) Permafrost, ki je opredeljen kot površinski zemeljski

material, ki ostane na, ali celo pod 0°C neprekinjeno

dve ali več let, je na Arktiki, njenih visokogorskih

regijah in v manjšem obsegu tudi na Antarktiki

(vendar tukaj brez stalnega ledenega pokrova),

močno razširjen. Če povzamemo posledice vpliva

segrevanja permafrosta na okolico, lahko rečemo,

da se bodo posledice kazale predvsem pri

infrastrukturi, ki je sedaj zgrajena trdnih tleh.

Slika 3: Trenutno in projecirano stanje ledenega pokrova na Arktiki


3. Sladkovodni sistemi

3.1 Arktika Podnebne spremembe so že v preteklosti in bodo tudi v prihodnosti imele velik vpliv na sladkovodne

sisteme Arktike. Prvotni vplivi (npr. spremembe v količini snega/ledu/vode) igrajo pomembno vlogo v

procesu globalnega segrevanja.

Zgodovinsko gledano, so se Arktični sladkovodni ekosistemi že prilagodili veliko različnim in

dolgoročnim časovnim obdobjem, tako bo v naslednjih 100 letih kombinacija velikih dogodkov in

hitrih sprememb v življenjskemu okolju ekosistemu na Arktiki pravtako omogočila hitro prilagoditev.

Posledica bodo tako pozitivni, kot negativni učinki.

Študije kažejo, da bodo negativni vplivi najbrž presegli pozitivne, kar pomeni, da sladkovodni sistemi

na globalne spremembe niso popolnoma odporni. S človeške perspektive bo s teh sprememb vseeno

možno potegniti nekaj dobrega (povečan in lažje dostopen vodni promet, izraba hidroenergije,

izboljšan dostop do pitne vode ipd.). Po drugi strani bo potrebno zgraditi strukture, ki bodo

preprečevale poplave, ki bi lahko nastale zaradi topljenja snega in taljenja ledu. Tak sistem bo

povzročal preglavice tistim, ki veliko dajo na kulturni in socialni pomen rabe sladkovodnih vod.

3.2 Antarktika Sladkovodni sistemi Antarktike so manjši in se pojavljajo v manjših količinah od tistih na Arktiki, na

klimatske spremembe pa zato niso nič manj ranljivi. Temperatura zraka (Signy Island) se je v zadnjih

50 letih dvignila za 1°C, v obdobju od leta 1980-1995 pa se je temperatura vode višala celo nekajkrat

hitreje kot temperatura zraka. To je ena najhitrejših reakcij na klimatske spremembe na južni poluti.

Kot posledica se je letno obdobje brez ledu podaljšalo za 4 tedne. Polek tega se je območje z trajnim

snegom in ledom od leta 1951 zmanjšalo za 45 %. Povečala se je količina organskih in anorganskih

snovi v jezeru. Prišlo je tudi do hitrega širjenja krznenih tjulnov, predvsem zaradi zmanjšanja količine

ledu in večje površine, ki je sedaj na voljo za življenje. Podobne spremembe se pričakujejo tudi na

območu ostalih sladkovodnih sistemov na Antarktiki.

4. Prebivalstvo polarnih območij

Niti otoki Arktike, niti Antarktike nimajo stalne poselitve ljudi, kot jo poznamo drugod po svetu.

Velika večina ljudi so le delavci v znanstvenih postajah in poletni obiskovalci - turisti. V nasprotju s

tem, pa arheološki zapisi kažejo, da so ljudje na Arktiki živeli že na tisoče let. V preteklosti so se med

temi prebivalci izvajale sezonske selitve med posameznimi kraji in izmenjava med nomadskim in

polnomadskim življenjem med posameznim letom. Danes večina prebivalcev živi v stalnih skupnostih

le v nizko ležečih območjih. Socialno-ekonomskim spremembam navkljub, skupnosti želijo ohraniti

medsebojno ekonomsko povezavo med kopnim in morjem, ki jim omogoča dejavnosti povezane z

minerali, ogljikovodikom in razvojem ostalih virov. Skupnosti se lokalnim okoljskim spremembam že

prilagajajo. Čeprav se bo zaradi segrevanja gospodarstvo na polarnih območjih izboljšalo, vse ne bo

imelo pozitivih posledic. Selitev posameznikov v skupnosti bo omejilo določene aktivnosti, ki jih le-ti

opravljajo sedaj. Več bo »lenuhov«, manj mobilnosti med posameznimi kraji in povečalo se bo

sodelovanje v ekonomiji, kar bo zmanjšalo sposobnost individualcev, ki sedaj priskrbujejo hrano z

bližnje okolice.


Ti trendi vplivajo na prilagoditveno kapaciteto tako pozitivno, kot negativno. Povečan dostop do

zunanjih trgovin in novih tehnologij bo izboljšal sposobnost raziskovanja in napredovanja ekonomije,

vendar bo povečan čas, porabljen za ekonomijo, zmanjšal tistega, ki bi ga prebivalstvo lahko porabilo

za raziskovanje prilagoditvenih sposobnosti na podnebne spremembe. V nekaterih primerih se bo

zgodilo, da avtohtona ljudstva ne bodo želela uveljaviti novih strategij, saj se jim bodo zdela

nespremenljiva, njihovo življenje se namreč nanaša na njihovo tradicijo in kulturo. Inuitska

konferenca npr., je že izoblikovala spor s senatom Združenih držav, saj menijo da bodo vnesene

spremembe kršile osnovno potrebo po človekovih pravicah.

Trenutno pa nihče ne ve, kolikšna je v glavnem mera prilagoditvene kapacitete na polarnih območjih,

ali kakšni bodo končni vplivi na prebivalstvo in posledice prilagoditvenih ukrepov.

5. Domneve o prihodnosti

Na polarnih območjih so pričakovane naslednje spremembe, ki lahko imajo globalne posledice in

povratne učinke:

5.1 Albedo snega, ledu in vegetacije Sneg, led in vegetacija preko albeda in efekta izolacije igrajo glavno vlogo v globalnem klimatskem

sistemu. Ker se zmanjšuje količina snega in ledu, se posledično spreminja tudi albedo, kar bo vodilo

še k dodatnim klimatskim spremembam.

5.2 Umikanje ledenikov in gladina morja Umik ledenikov na Arktiki in pospešeno taljenje robov ledenega pokrova Grendlandije, bodo skupaj s

povečanim dotokom rek vplivali na količino vode v Arktičnem oceanu. Zvišala se bo tudi gladina morja.

5.3 Selitev vrst Vrste, ki se sezonsko selijo z nižjih geografskih širin do polarnih območij, se zedaj zanašajo na

posebne habitate, ki jim omogočajo preživetje. Če pa bodo ti habitati ogroženi s strani globalnih

klimatskih sprememb, se bodo učinki pokazali tudi v skupnostih in v prehranjevalnih verigah. Habitati

so verjetno neposredno ogroženi z vplivi, kot so sušenje ribnikov in mokrišč.

5.4 Metanovi hidrati V arktičnih sedimentih so znatne količine metanovih hidratov. Ko se površje segreva, se ta metan

sprošča in atmosfera prejme še dodatne koncentracije metana, ki še povečujejo efekt tople grede.

5.5 Predvidene spremembe atmosfere

Ozračje Arktike bi se naj do leta 2100 segrelo za 2 do 9°C. Predvideno segrevanje je najvišje za sever

in sicer za jesen in zimo. Najvišje bi naj bilo na območju polarnih oceanov in morij, ki so ledeni pokrov

že izgubili. Na kopnem se kaže manj sezonskih nihanj, čeprav te regije niso bile dobro proučene. V

nasprotju z Arktiko, se na Antarktiki predvidevanja razlikujejo, še posebej na celinah. A vendar se tudi

tukaj v nekaterih simulacijah (ozek pas južnega oceana Antarktike), kaže umikanje morskega ledu.


Globalna količina padavin naj bi se v 21. stoletju povišala za 10 do 20 %, vendar pa se med

posameznimi modeli predvidevanja precej razlikujejo. V toplejših delih se bo sneg spreminjal v dež,

kar bo vplivalo na površinsko hidrologijo in tudi na kopenske sisteme. Razmerje med dežjem in

snegom naj bi se povečalo predvsem tam, kjer so temperature že danes le blizu 0°C. Povečala se bo

tudi razlika med količino padavin in evapotranspiracijo (prehajanje vode v obliki vodne pare z

zemeljske površine in skozi listne reže rastlin v ozračje). Predvideno povečanje do leta 2080 je 10 do

30 %. Učinki teh sprememb pa so za vplive na sladkovodne cirkulacije negotovi.

5.6 Sprembembe v oceanih Študije menijo, da se bo območje, pokrito z ledom do obdobja med leti 2080-2100 zmanjšalo nekje

do 31 %. Rezultat modela je, da bo izguba ledu višja poleti, kot pozimi. Izguba ledu poleti bo

spremenila količino vlage v severnih obalnih regijah in bo vplivala tudi na toplenje ledenikov, ki so

danes večino leta obkroženi z ledom. Pravtako se bo povečal vodni promet.

5.7 Spremembe na kopnem

5.7.1 Arktika Čeprav je sezonska količina snežne odeje na

kopnem zelo spremenljiva, ima pomembne učinke

na podlago in na lokalno podnebje, predvsem s

svojimi izolacijskimi lastnostmi in visokim albedom.

V Evraziji, in v manjši meri v Severni Ameriki, se je

letno obdobje brez snega zvišalo za 5-6 dni na

desetletje (v zadnjih treh). Zmanjšanje dobe snega

je izrazito predvsem spomladi. Projekcije iz različnih

podnebnih modelov se na splošno strinjajo, da se

bodo te spremembe nadaljevale.

Verjetni učinki vključujejo povečanje površinske temperature, časovne spremembe začetka pomladi,

čas nastanka vode iz staljenega ledu in nove kmetijske možnosti. Projekcije se strinjajo, da se bo umik

ledenikov na Arktiki nadaljeval, kar bo posledično vplivalo na gladino svetovnega morja. Hladnejša

notranjost je odebeljena z ledom, verjetno kot posledica nedavne visoke količine padavin, medtem

ko se na obalnem območju ledena skorja tanjša. Rezultati kažejo, da se bo do sredine 21. stoletja

količina trajno zamrznjenih tal na severni poluti zmanjšala za 20-30 %. Do leta 2080 pa kar do 50 %.

5.7.2 Antarktika Stanje ledenega pokrova na polotoku Antarktike je najbrž edino, ki jasno prikazuje odgovor na

sodobne podnebne spremembe, medtem, ko spremembe za večji del zahodne in vzhodne Antarktike

niso tako jasne, vseeno pa jih ne smemo izključiti. Za zahodno Antarktiko obstaja teorija, da je

nedavno tanjšanje ledu rezultat nedavne oceanske spremembe, vendar je še premalo oceanografskih

meritev, da bi lahko to potrdili. Dejansko pa obstajajo dokazi, da deglaciacija, ki je nastala kot

posledica zadnje ledene dobe še ni končana.

Slika 4: Zimska idila na Arktiki


Študije, ki temeljijo na satelitskih opazovanjih, pa ne zagotavljajo dokazov o masovnih spremembah

ledenega pokrova na Antarktiki. Nekateri označujejo debeljenje, drugi pa kažejo le malo sprememb.

Permafrost na območjih brez ledu, sezonske snežene odeje in ledeniških jezer sicer obstaja, vendar

na izredno majhnih območjih.

6. Temeljni vplivi in ranljivost v prihodnosti

6.1 Sladkovodni sistemi Nekateri sladkovodni sistemi se po Arktiki v celoti raztezajo, mnogi pa se napajajo iz rečnih in

jezerskih sistemov južneje. V zadnje pol stoletja se je kombiniran pretok iz šestih največjih evrazijskih

rek povečal za približno 7 % ali v povrečju za 2 km3 letno. V ocean Arktike je bil v poznem 20. stoletju

opazen tudi povečan dotok z ledenikov, ledenih kep in ledenega pokrova, lahko ga primerjamo celo z

dotokom preko rek. Tak trend več ali manj velja za zimo, manj jasno pa je, kaj bi se lahko dogajalo

poleti. Nekatere študije celo napovedujejo, da bi se dotok vode močno zmanjšal, saj bi zaradi visokih

temperatur izhlapevanje bilo večje od količine padavin. Po predvidevanjih naj bi se do poznega 21.

stoletja skupen dotok rek v Arktični ocean povečal za 10-30 %. Dodaten vir vode bodo ledeniki, ki se

bodo topili, večinoma tisti z Grenlandije.

6.2 Kopenski sistemi Podnebne spremembe so v zadnjih 20.000 letih izoblikovale tok biotske raznovrstnosti, ekosistemov,

njihov obseg, strukturo in funkcije. Raznolikost vrst na Arktiki je trenutno zelo majhna, deloma zaradi

preteklega izumiranja vrst. Kot skupina so npr. sesalci danes veliko bolj odporni na podnebne

spremembe kot v preteklosti.

Tradicionalno ekološko znanje iz Kanade je zabeležilo naslednje trenutne spremembe v ekosistemu:

Bežna rast vegetacije v vzhodnih predelih, kot posledica toplejših in manj sušnih poletij, povečana

rastlinska biomasa v zahodnih predelih, širjenje nekaterih obstoječih vrst in opažanja nekaterih južnih

vrst. Polarna lisica in polarna gos sta na primer upadli, rdeča lisica in nekatere južne vrste ptic pa so

razširile še severneje.

Dokaz nedavnih sprememb v vegetaciji pa je naravnost očarjiv. Posnetki z zraka kažejo na 200

lokacijah na Aljaski kar 70 % povečano vegetacijo. Gozdna meja se je pomaknila 10 km proti severu, 2

% aljaške tundre pa so v zadnjih 50 letih nadomestili gozdovi. Na nekaterih območjih se je gozna meja

znatno povišala, na subarktičnem Švedskem v 20. stoletju npr. za 60 metrov, ponekod se je celo

znižala. Močvirja so na nekaterih območjih arktične Rusije povzročila smrt številnih dreves. Vzorec

spreminjanja gozdne meje se lahko primerja recimo s spremembami v zgodnjem holocenu. Na

Švedskem se je poleg gozdnih sprememb, z vlagoljubnimi rastlinami nadomestilo tudi nekaj

suholjubnih. Obstajajo tudi dokazi o spreminjanju dolžine letnih časov, vendar se od lokacije do

lokacije spremembe razlikujejo. Na Aljaski se vsako desetletje toplejša polovica leta podaljša za 3 dni,

v severni Evraziji pa za 1 dan.

Arktične živali bodo pri globalnem segrevanju najbolj na udaru. Spremembe v snežni odeji in

zamrzovalno-odtajalnem ciklusu bodo vplivale tako na dostop do hrane, kot na zaščito pred plenilci.

Pojavile se bodo spremembe v migracijskih navadah vrst, reprodukciji, novi tekmeci, plenilci, paraziti

in tudi bolezni.


Južne vrste danes že konstanto dosegajo območja Arktike, nekaj pa se tam tudi že uveljavlja. Primer

je severnoameriška kuna zlatica, ki bo iskanju hrane postala tudi napadalna. Sočasno se pravtako

spreminjajo selitvene navade ptic selivk, ki sedaj območje Arktike zapuščajo kasneje. Poskusi

prilagoditvenih razmer rastlin so pokazali, da se rastline na podnebne spremembe (1-3°C), hitro

prilagodijo. Do leta 2100 naj bi gozd zamenjal do 10 % površin, ki je sedaj prekriva tundra, nekateri

viri poročajo tudi do 50 %. Do leta 2080 pa bo tundra zamenjala 15-25 % polarnih »puščav«. Tako se

bo območje, primerno za proizvodnjo, skupaj povečalo za 70 %.

6.3 Posledice zaradi sprememb v strukturi ekosistema Zaradi širjenja gozda in grmovja nad tundro, bo segrevanje zmanjšalo odbojnost (albedo) zemljišča.

To lahko vpliva na regionalno in na globalno podnebje. Višje temperature, daljše obdobje toplih

mesecev in vegetacije, bodo na dolgi rok verjetno povečali količino proizvedene fotosinteze,

segrevana tla pa bodo na kratki rok povečale izpust emisij toplogrednih plinov v ozračje. Prejekcije

kažejo, da bosta Arktika in okolica postala šibak vir sproščanja karbona, čeprav je o tem veliko

negotovosti. Vlaga, kot posledica povečane količine padavin in topljenja permafrosta, bo povečala

tokove metana v povezavi z ogljikovim dioksidom. Spremembe v liniji gozdnih površin bodo pripeljale

tako do negativnih, kot pozitivnih vplivov na podnebje. Recimo v Arktični Rusiji bo nižji albedo, kar bo

pustilo pozitivne posledice, saj bo ozračje topleje, v centralni Kanadi pa bodo koncentracije karbona v

zraku pustile negativne učinke.

6.4 Vpliv na izrabo virov, tradicionalno ekonomijo in način življenja Viri hrane na kopnem polarnih območij vključujejo severne jelene, lose, vole, ptice selivke ter njihova

jajca in rastline. Divji in udomačeni jeleni so še posebej pomembni, saj zagotavljajo tako hrano,

zavetje, oblačila, orodja, kot tudi transport, v nekaterih primerih tudi tržno blago. Les in premog s teh

območij se kot gorivo uporabljata po vsem severu.

Kmetijstvo na južnih delih Arktike je omejeno s kratko, hladno dobo in pomankanjem infrastrukture,

vključujoč omejene količine lokalnih trgovin, zaradi nizke populacije in velikih razdalj do večjih

trgovin. Severna meja kmetijstva se lahko opredeli do tja, kjer najvišje dnevne temperature še

dosegajo 10° C. Do sredine 21. stoletja se bo ta meja pomaknila za okoli 10 km proti severu v večini

Sibirije, drugod (npr. v Rusiji) pa tudi do 100 km. Tako bo globalno segrevanje nudilo možnosti tudi za

razširitev kmetijstva, gozdarstva, trgov in infrastrukture, kjer le-ti že obstajajo oziroma so v razvoju.

7. Vodni ekosistemi in njihova vloga

7.1 Vodni ekosistemi in njihova vloga na Arktiki Temperature vode v severnem Atlantiku so v zadnjih 200 letih zelo nihale. Spreminjanje klimatskih

razmer Arktičnega morja je glavni vzrok (najbolj očitno z zmanjšanjem količine morskega ledu) za

spremembe v biotski raznovrstnosti, distribuciji in produktivnosti morskih organizmov. Redčenje in

manjšanje obsega arktičnega morskega ledu bo verjetno bistveno spremenilo sestavo ekosistemov, ki

so v tesni povezavi z morskim ledom. Polarna trska (riba) npr., je odličen vir hrane za mnoge morske

sesalce, ki pa z manjšanjem količine ledu, izginja. Tudi tjulni in mroži so odvisni od morskega ledu, saj

na njem počivajo, se hranijo. Zgodenj razpad ledu ne bo pripeljal le do večje umrljivosti, vendar tudi

do sprememb v obnašanju tistih živali, ki bodo preživele. Na drugi strani tudi polarni medvedi

dostopajo do svojega plena po morskem ledu, od njega pa je odvisen tudi grenlandski kit.


7.1 Vodni ekosistemi in njihova vloga na Antarktiki V zadnjih 200 letih so nekatere vrste tjulnov in kitov prišle na rob izumrtja, nato pa se je razvilo še

ribištvo. Od leta 1960 so ribe s kostmi tako izčrpali, da si večina vrst še danes ni opomogla. Tekom 20.

stoletja so se bistveno spremenile temperature zraka, količina morskega ledu in temperatura oceana

krog polotoka Antarktike. V škotski regiji, ki je bila eno glavnih območij lovljenja, so se spopadli s 50 %

izgubo morskih rakcev. Rakci so trenutno eden glavnih virov hrane za mnoge plenilce, nadaljno

zmanjševanje ledenega pokrova pa bo količino polarnih rakcev še dodatno zmanjšalo. Možnosti

prilagajanja polarnih vrst so v večini primerov tako nizke, da se na zvišanje temperature med 5-10°C

sploh ne morejo prilagoditi.

8. Vpliv globalnega segrevanja na prebivalstvo

Direktne posledice (poškodbe in smrt) se v glavnem pričakujejo kot posledica izpostavljenosti pred

temperaturnimi ekstremi in vremenskimi dogodki. Povečana količina padavin bo povročila pretoke

drobirja, snežne plazove, ter padanje kamenja. Nevihte in visoka vlažnost pa so povezane s bolezni

dihal, srca in ožilja. Na drugi strani pa se bo pogostost nekaterih poškodb, npr. ozebline, podhladitev,

nesreče, znižala.

Spremenljivosti podnebja bo imela tudi vrsto zapletenih, posrednih vplivov na človeka. Ko se bodo

živalske vrste širile proti severu, se bodo sočasno širile tudi bolezni, kot so steklina, ki jo prenaša

rdeča lisica, klopni meningoencefaritis (vnetje možganov). Z novimi vrstimi se bodo pojavili novi viri

hrane, pravtako s pomočjo razširjene vegetacije, kot tudi s kmetijstva. Jasno je tudi, da ti vplivi ne

bodo spremenili le okolja, temveč bodo imeli vpliv tudi na gospodarstvo, tehnologijo in politiko. S

povečano količino rek in taljenjem permafrosta se bo povečala erozija, ki bo vplivala na trdnost

infrastrukture.

Socialne, kulturne in gospodarske spremembe, ki se pojavljajo v zadnjih 50 letih, se bodo zelo

verjetno nadaljevale tudi v prihodnje. V skupnostih se bodo uveljavile določene spremembe, vse

skupaj pa bo na preizkušnjo postavilo tako skupnosti, kot njihovo zmožnost prilagajanja na nove

razmere.

9. Obalna območja in majhni otoki

Erozija na infrastrukturo in kulturno pomembnost mest najhuje vpliva tam, kjer so območja

naraščujoče gladine morja, kjer segrevanje sovpada z območji, ki so sezonsko brez morskega ledu in

kjer je razširjen permafrost. To je predvsem v zahodni Kanadi Arktike, na severni Aljaski in vzdolž

ruske obale Arktike. Skupnosti, ki se nahajajo na živi skali so na erozijo manj ranljive. V krajih kot so

Varandey (Rusija) erozija vodi do uničevanja celotnih stanovanjskih naselij in industrijskih objektov.

Okolica arktičnih narodov je odgovorna za pomemben del globalnih emisij CO2, Arktika pa je tudi

pomemben vir fosilnih goriv. Kot drugod po svetu, je tudi tukaj stopnja prilagajanja ljudi kritična, še

posebej za tiste, ki živijo v tesnem odnosu z bližnjim okoljem. Na Arktiki ljudje delajo fleksibilno,

pogosto menjavajo delovno mesto in imajo več služb s skrajšanim delovnim časom. V preteklosti so

odzivi na velike podnebne in okoljske spremembe vključevali spreminjanje velikosti skupine ali pa

sezonske cikle v ustrezne nove lokacije. Mnogo teh strategij, z izjemo skupnih selitev, se danes v

različnih oblikah še vedno pojavlja.


Prilagajanje na nekatere spremembe že poteka. S prihodom novih vrst in podaljševanjem letnih časov

se ponujajo dodatne priložnosti za kmetijstvo, tudi v višjih geografskih širinah, zagotavljajo pa tudi

možnosti za višjo proizvodnjo hrane. Povečan ekoturizem lahko poveča spodbudo za zaščito okolja.

Vendar bo izkoristek teh potencialno pozitivnih vplivov zahteval veliko gospodarsko in ekonomsko

podporo. Trenutno je malo znanega o tem, kako se skupnosti in posamezniki, avtohtoni ali

neavtohtoni prebivalci med seboj razlikujejo in kako se bodo odzvali na negativne posledice.

Učinkovitost lokalnih prilagoditvenih strategij je vzdolž Arktike zelo različna in vednost o tem, zakaj se

nekateri deli prilagodijo lažje, hitreje, medtem, ko so ostali na spremembe bolj ranljivi, pa čeprav se

poslužujejo enakih virov in ekoloških značilnosti, je zelo nizka.

10. Zaključek

Taljenje ledu in permafrosta infrastrukturi Arktike predstavljata resnično grožnjo, vse skupaj pa se

dodatno začini še z izločevanjem nafte in plinov. Stroški sanacije poškodovane infrastrukture so lahko

zelo visoki in za družbo izredno pomembni. Če bodo razmere presegle načrtovanim kriterijem, bodo

tudi stavbe, ki so posebej namenjene gradnji na permafrostu, utrpele veliko škodo. Stopnja obalne

erozije je na območju, ki je bogato z ledom že sedaj visoka, ob dvigu morske gladine pa se bo le še

povečala. Če bi npr., želeli preseliti celotno vas Kivalina (Aljaska), bi vse skupaj stalo približno 54

milijonov dolarjev. Pozitiven vpliv segrevanja pa je, da se bodo stroški, namenjeni kurjavi, skupno

znižali za 15 %, čas kurjave pa kar za cel mesec.

Zamrznjena jezera in reke so v preteklosti bile glavne poti, oz. povezave med manjšimi naselji. Manjša

debelina ledu bo zmanjšala zmožnost lokalnega transporta in čas v letu, ko bodo ta manjša naselja

med seboj povezana, bo krajši. Sčasoma bodo potrebne nove metode, nova prevozna sredstva in

nove poti. Kjer bo možen dostop po vodi, bo smiselno razmišljati o razširjenem vodnem prometu. Na

kopnem obstaja edina možnost gradnje tistih cest, ki bodo vse leto neodvisne od vremena. Bodo pa

za to seveda potrebni veliki stroški. Več odprtih voda bo ustvarilo več možnosti za križarjenja, tako se

bodo novo priložnosti odprle tudi v turizmu. Projekcije do leta 2050 kažejo, da bo na severnem morju

125 dni v letu z manj kot 75 % ledenega pokrova.

Trenutno sta ribolov in turizem na Antarktiki edini gospodarski dejavnosti. V letu 2005/06 je

Antarktiko obiskalo več kot 27.000 turistov. Hitro narašča tudi industrija. Več ali manj so posledice

globalnega segrevanja tako na severu, kot na jugu našega modrega planeta enake.

Tudi brez podnebnih sprememb bo zahtevnost uresničitve načrta za trajnostni razvoj na polarnih

območjih zastrašujoča, če pa dodamo še negotovosti zaradi podnebnih sprememb, bo ta naloga

nekaj izjemnega ...

11. Viri in literatura

- Intergovernmental Panel on climate change [1. 5. 2012]

Dostopno na URL: http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/wg2/ar4-wg2-chapter15.pdf

Documents

Polarna Območja