Pomlad 2012 I Številka 39 Interno glasilo

Poletje 2012

2 Poletje 2012

Kaj se skriva v vsebini

Brazde in brviInterno glasiloPomlad 2012Številka 38

Izdajatelj:Dom starejših ŠentjurSvetinova ulica 13230 Šentjur

Uredniški odbor:Vesna Vodišek RazboršekDamjana Arzenšek

Fotografije:Barbara JazbecSavica Seru~arDamjana Arzenšek

Lektoriranje:Špela Arzenšek

Oblikovanje intisk:Birografika BORI d.o.o.

Naklada:350

Skupaj žanjemo uspehe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

Ob Dnevu žena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Naj pesmi razveseljujejo naša srca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

Moji obiski v Domu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Prepevali so nam zgornji sosedje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

Kaj me pomirja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

Dan za spremembe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

Naš pust leta 2012 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Pozdravljeni v svetu slik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

Upokojenska himna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Ljudski pevci JESENSKO CVETJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Prepevanje ljudskih pesmi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Obisk celjskega škofa Stanislava Lipovška v Domu starejših Šentjur . . . . . . . . 15

Sodelavke župnijske Karitas v Domu starejših Šentjur . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

Tudi v starosti ob neprijetni demenci prijajo kava, sladoled in še marsikaj . . . . 18

Zamenjajmo oblačila z udobnimi in lahkotnejšimi oblačili . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Življenjepis in drobni spomini (1.del) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

TENA SOLUTION V Domu starejših Šentjur . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Stran za smehobase . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

Zaključna prireditev prostovoljcev SZŠC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Mladi se želijo učiti od starejših . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

3Poletje 2012

Informativna stranZDRAVNIK:Ponedeljek od 11.30 do 13.00 ure, torek od 12.00 ure vizita po oddelkih, sreda od 11.00 do 13.00 ure in petek od 7.30 do 10.00 ure. Sicer pa je za nujne primere naših stanovalcev kadarkoli dosegljiv dežurni zdravnik v ZD Šentjur.

PREVOZI:Za naše stanovalce je dvakrat tedensko organiziran prevoz s kombijem od Doma starejših do centra Šentjurja (pri občini).Odhod je vsak ponedeljek in četrtek ob deveti uri, povratek pa ob desetih.Prevoz je brezplačen, namenjen vsem. Prostora je za osem oseb oziroma pet sopotnikov in 1 voziček.Priporočamo, da svojo udeležbo prijavite dan pred odhodom pri recepciji ali zjutraj ob sedmih.

ČAS OBISKOV:Od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00 v zimskem času oziroma do 20.00 v poletnem času. Ob sobotah, nedeljah in praznikih so obiski od 9.00 do 19.00 v zimskem oziroma 20.00 v poletnem času. V varovanih stanovanjih čas obiskov ni omejen.

FRIZER:Vsako sredo dopoldan.

PEDIKER:Po naročilu.

PSIHIATER:Po dogovoru dvakrat mesečno ob torkih od 15.00 ure dalje.

PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI:Individualno.

MAŠA IN MOLITVE:Kapelica je odprta vsak dan, sveta maša v veliki domski dvorani poteka enikrat mesečno za vse, ki želijo iti k maši ter vsak torek v kapelici za pokretne varovance. Kapelica sprejme 16 ljudi.

BIFE:Bife je odprt od 7.00 - 19.30 ure. Med 12.00 in 13.00 je bife zaprt.

KNJIŽNICA:V prostorih knjižnice se lahko mudite vsak ponedeljek, sredo in petek od 15.00 do 16.00 ure. Pri izbiri vam z nasvetom prijazno pomaga gospa Zofka Kincl.

PERILO:Pobiranje umazanega perila je vsak torek.

TELEFONSKI IMENIK

Naslovnik telefon

1. Dom star. Šentjur 03/745-17-002. Fax (tajništvo) 03/746-18-193. Recepcija 03/746-17-004. Direktor 03/746-18-005. Poslovna sekretarka 03/746-18-016. Vodja računovodstva 03/746-18-027. Socialna delavka 03/746-18-038. Glavna sestra 03/746-18-049. Dežurna sestra 03/746-18-0510. Vodja zdr. odd. I 03/746-18-0711. Vodja zdr. odd. II 03/746-18-1512. Zdravnik 03/746-18-0713. Fizioterapija 03/746-18-0814. Kuhinja 03/746-18-1115. Knjižnica 03/746-18-1216. Bolničarska soba 03/746-18-1317. Delovna terapija 03/746-18-1418. Hišnik 03/746-18-1619. Pralnica 03/746-18-1720. Računovodstvo 03/746-18-22

ELEKTRONSKA POŠTA

Socialna služba socialna.sluzba@dom-sentrjur.siKuhinja kuhinja@dom-sentrjur.siDelovna terapija delovna@dom-sentrjur.siTajništvo info@dom-sentrjur.siDirektor vesna.razborsek@dom-sentrjur.siVodja financ vodja.financ@dom-sentrjur.siOskrbnine oskrbnine@dom-sentrjur.siRačunovodstvo racunovodstvo@dom-sentrjur.siGlavna sestra glavna.sestra@dom-sentrjur.siVodja tima I vodja.tima1@dom-sentrjur.siVodja tima II vodja.tima2@dom-sentrjur.siPralnica pralnica@dom-sentjur.siBrazde in brvi damjana.arzensek@gmail.com

4 Poletje 2012

Skupaj žanjemo uspeheV Domu starejših Šentjur se zelo zavedamo pomena gibanja in fizične aktivnosti ter to tudi zelo spodbujamo. Ni pomembno kaj in koliko kdo zmore, pomembno je, da pokaže voljo in zavzetost ter predvsem zavedanje, da je skrb samega zase zelo pomembna, se-veda pa je vedno odvisno od tega koliko nam zdravje dopušča.

Pomen gibanja je v zadnjih letih postal še močnejši. Opažamo, da so nove generacije stanovalcev vedno bolj ozaveščene glede fi-zičnih aktivnosti, kar se kaže po obisku telo-vadbe, joge, sproščanja in ne nazadnje tudi po aktivnosti v okolici Doma.

S prihodom lepega vremena smo vsi postali aktivnejši. Zdi se, da sonce kar kliče na pla-no, da nas napolni z novo energijo. Vse to se pozna tudi na športnem področju, tako pri stanovalcih, kot pri zaposlenih. In tukaj ža-njemo odlične uspehe!

V enem tednu sta se zgodili dve veliki špor-tni prireditvi, ki sta Domu starejših Šentjur prinesli tudi izjemne rezultate. 12. 6. so se stanovalci, pod mentorstvom ga. Irene Pon-gračić in ga. Barbare Jazbec, udeležili Regij-skih športnih iger stanovalcev domov. Kljub vsem zdravstvenim in starostnim oviram so stanovalci pokazali izjemno moč in občudo-vanja vredno motivacijo, da pokažejo svoje sposobnosti in sodelujejo v ekipnem duhu, za kar jim izrekam svoje iskreno priznanje in občudovanje ter predvsem čestitam. Tako niti ne preseneča, da se vsakdan lahko ogro-mno naučimo od stanovalcev in se nalezemo njihovega optimizma.

V petek, 15. 6. so se Športnih iger zaposle-nih v socialnovarstvenih zavodih udeležili naši zaposleni. Vsi so delovali kot ena ekipa – motivirana, z mislijo na cilj, predvsem pa so spodbujali drug drugega, kar je pri timih najpomembnejše. In dosegli so izjemne re-zultate. Vnovična Stanetova zlata medalja v plavanju, Damjanova zlata v skoku v daljino, Aleksandrina srebrna v skoku v daljino ter ne nazadnje prvo mesto v moški odbojki, kar je Domu starejših Šentjur prineslo tako želeni pokal, za katerega so si fantje prizadevali več let zapored. Iskrene čestitke in ponosni smo na vas!

Zakaj danes pišem o tem? Zato ker so takšne aktivnosti most med nami vsemi. Kažejo na ekipno sodelovanje, na odnose med samimi stanovalci, med stanovalci in zaposlenimi ter med samimi zaposlenimi. Vedno je potreben skupen odnos do projektov in aktivnosti, ki se jih lotevamo in če pri tem spodbujamo drug drugega in verjamemo v svoje uspehe ter uspehe svojih bližnjih je to zagotovilo, da smo na dobri poti. In s tem je naš Dom zago-tovo na odlični poti uspeha.

Vesna V. Razboršek,direktorica

5Poletje 2012

Otrokova prva ljubezen je mama. Brez nje ne bi mogel preživeti. Z njo ga vse življenje povezuje nevidna, a močna nit, ki se niti s smrtjo ne pretrga. »Ljubezenske« izjave, ki jih otrok daje svoji mami, so najbolj iskre-ne, saj izvirajo iz najglobljih kotičkov nje-govega srca. Ob Dnevu žena, oziroma ob materinskem dnevu, tako otrokova ljubezen do mame dobi svoj pravi izraz in obliko. V sled tega je tudi v našem Domu 05. 03. 2012 potekala prireditev v ta namen, na kateri so sodelovali dijaki in hkrati tudi prostovoljci SZŠC, prostovoljka ga. Olgica Krampl, ki vodi literarno skupino, stanovalec g. Jernej Borovnik in otroci iz vrtca Šentjur. Najprej sta s svojima glasbenima nastopoma izva-bila nasmeh na ustnice srednješolca Urška Operčkal in Jan Čater. Otroci iz vrtca so s svojim prisrčnim nastopom razveselili mar-

Ob Dnevu žena

sikatero srce in bili krivi za drobne solzi-ce radosti, ki so kanile iz kakšnega očesa. Olgica Krampl je s svojimi mladimi varo-vankami izvedla čudovit in pristen nastop, v katerem je prav tako bila rdeča nit mati. Iz šarmantnega grla gospoda Jerneja Bo-rovnika pa so na dan privrele deklamacije in zapete pesmi, ki so bile namenjene vsem prisotnim, predvsem pa vsem ženskam - bo-disi mamicam, babicam in tudi tistim, ki to še bodo. Čisto za konec pa je sledilo še žrebanje in razdelitev nagrad za pravilno re-šeno križanko iz prejšnje številke Brazd in brvi, ki jo je sestavil gospod Srečko Črep. Srečne izžrebanke so bile: ga. Majda Kunst, ga. Vera Zupančič in ga. Ladislava Košec. Izžrebanke so prejele praktične nagrade, ki jih je prispevala občina Šentjur.

Damjana

6 Poletje 2012

Naj pesmi razveseljujejo naša srcaV lepem spomladanskem popoldnevu 29.03.2012 smo pevke in pevci mešanega pevskega zbora Zgornji trg iz Šentjurja že tretjič zapored priredili spomladanski kon-cert v Domu starejših občanov v Šentjurju. Pod taktirko naše vztrajne Maje Sakelšek smo se predstavili predvsem s slovenskimi narodnimi pesmimi, katere najrajši pojemo saj razveseljujejo naša srca ter srca tistih, ki poslušajo naše zapete pesmi. In ker naš zbor izhaja iz Zgornjega trga, skoraj na vsa-kem nastopu zapojemo katero izmed pesmi znanega skladatelja Benjamina Ipavca ter bližnjega rojaka blaženega Antona Martina Slomška. Tako je bilo tudi tokrat. Ipavčevi pesmi Napitnica in Domovina ter Slomškova pesem Večernica so še posebej lepo zvenele. Starejši kot postajamo, bolj se radi vračamo v preteklost in včasih se nam zazdi, da bi se radi povrnili daleč nazaj v otroška leta. To je

bilo začutiti tudi ob nekaterih izmed zapetih pesmih (npr. Čej so tiste stezice…), saj so ob teh pesmih nekateri oskrbovanci zraven tudi zapeli. In še preden smo se poslovili, je član našega pevskega zbora g. Rado na harmo-niko zaigral nekaj poskočnih pesmi. Sijoči obrazi oskrbovancev z nasmehom na ustni-cah ter njihov močen aplavz so bili za nas največje zadovoljstvo. Upamo, da so ob na-šem nastopu vsaj malo pozabili na vsakdanje težave, kar pa je v današnjem hitrem tempu življenja, ko si vzamemo premalo časa drug za drugega izredno humano in potrebno. Za-hvaljujemo se tudi toplemu sprejemu osebja Doma starejših občanov, ki so nas v znak hvaležnosti na koncu tudi pogostili. Domov smo se vračali z lepimi mislimi ter z obljubo, da bomo še prišli med njih.

Jožica Kristan Filič

7Poletje 2012

Moji obiski v Domu

V Domu starejših v Šentjurju redno obiskujem svojo sestro Marijo. Ti obiski so mi v veliko zadovoljstvo. V vsem tem času sem spozna-la čudovito osebje, ki skrbi za boljše počutje oskrbovancev, saj tak nemočen človek rabi predvsem lep pogled in prijazno besedo. Da je to v hiši še kako prisotno sem zaznala ob vsakem mojem obisku pri sestri. Med drugim zna za to lepo poskrbeti tudi gospa Damjana. Ona jim na tako lep domač način pripoveduje dogodke, ki so jih nekoč doživljali njeni va-rovanci. Vsi jo zelo pozorno poslušajo in tudi sami sodelujejo s svojimi pripovedmi, saj se ob tem spomnijo svoje preteklosti. Dostikrat se tudi sama s svojo sestro pridružim debatni skupini in priznam da je zelo zanimivo. Moji obiski so resda namenjeni predvsem moji se-stri, vendar rada poklepetam tudi z ostalimi varovanci. Mislim, da lepa beseda, prijazen

nasmeh ter topel stisk roke pripomoreta k preživljanju lepšega dne. Ob vrnitvi domov se počutim olajšano za opravljeno dolžnost, ki naj bi jo občutil vsak od nas.

Danica Čater

8 Poletje 2012

Prepevali so nam zgornji sosedjeV četrtek, 29.03.2012, je mešani pevski zbor z Zgornjega trga obiskal Dom starejših Šen-tjur. Tega obiska smo se veselili, saj smo nekateri že vedeli, da bomo slišali domače ljudske pesmi, katere vsi radi poslušamo. Ob 16.00 uri je bila naša dvorana polna. Publika, v kateri ni manjkalo niti stanovalcev na inva-lidskih vozičkih, je že nestrpno pogledovala na uro. Pevci so skozi stranska vrata prišli v ospredje in mi vsi smo jih veselo pozdravili s ploskanjem. Nastop zbora se je začel. Poslu-šali smo prepevanje tistih res starih ljudskih pesmi, ki obudijo spomine in sežejo prav do srca. Toda žal je resnica ta, da se te pesmi počasi pozabljajo. Kakšna škoda! V ospredju sem nehote opazila gospo, ki si je med pre-pevanjem zbora sramežljivo brisala solze. Verjetno se je spominjala preteklosti, ko je še

sama prepevala te pesmi. Spet drugi stanoval-ci so prepevali zraven. Vzdušje v dvorani je bilo odlično. Moj občutek je dajal vtis, da se je v nas vseh prebudilo nekaj lepega. Spomi-na na preteklost in lepoto slovenske ljudske pesmi, ki je pri starejših še kako živa se ne da opisati. V zboru je bil tudi harmonikar, ki je zaigral par poskočnih. Mogoče so katerega poslušalca zasrbeli podplati, vendar je žal ura tekla s svojo vsakdanjo hitrostjo in pevci so se počasi začeli poslavljati. Vsi skupaj smo družno zapeli še eno, tako da je odmevalo, verjamem, da po celi hiši. Vsi smo bili zado-voljni in veseli, saj smo doživeli res še eno lepo popoldne. Za konec bom rekla: »Bilo je lepo. Da bi bilo še večkrat tako. Hvala!«

Tončka Golob

9Poletje 2012

Kaj me pomirja?

V sklopu delovne terapije potekata pri nas v Domu med drugim tudi dve pogovorni sku-pini. Skupini se dobivata enkrat tedensko. Prvo, ki nosi ime »Roženkravt« smo pred časom že spoznali, ko so nam v branje po-sredovali svoja razmišljanja o sreči. Tokrat nam svoja razmišljanja o tem kaj jih pomirja posreduje druga skupina, ki se imenuje »Ro-žmarin«.

Pomirja me: – družba svojih otrok– dobra volja sosede– prijateljstvo– če mi kdo da lepo besedo– če je v družini vse v redu– tišina– glasba, petje, rože– če so ljudje prijazni do mene– da se med sabo spoštujemo– da sem preskrbljena v domu– da me pride obiskat nečakinja– mir, tišina

– če nimam denarnih težav– sprehod– dober obisk– globok vdih in kozarec vode– iskren pogovor– da so hčere v družinah srečne– misel na to, da bi se sinova poročila– cvetje, križanke– da so moji domači v redu in se razumejo– če sem kolikor toliko zdrava– da so otroci uspešni– moje dobro delo– ko pride sestra Urška– če me doma lepo sprejme moj brat– dober spanec– zadovoljstvo otrok, da sem se odločila za

dom– sveta maša– samota– če kaj dobrega spijem– lep film na TV– prijetno vzdušje– če vidim, da je delo opravljeno

10 Poletje 2012

– če me prijatelji upoštevajo– če vstanem brez bolečin– moja soseda v sobi– obisk pri sosedi v domačem kraju– če je sin zdrav– narava– iskren pogled, lep nasmeh– lepi muzikanti– želja, da bi imel prijazno žensko– kava– iskren nasvet– dobra knjiga– lepo ptičje petje– kukavica– če je soseda v sobi zdrava, da greva skupaj

na kavo– dobra vinska kapljica– družba ustvarjalnih otrok– da sem bil zanesljiv voznik– spomini na lepo ljubezen– da sem sit in nisem žejen– tolažba dobre prijateljice– sočustvovanje drugih do mene– molitev– če bi sin dobil službo– fotografije– konec zime, da ne bo sin šofer več toliko v

nevarnosti na cesti– ko najdem gobe– dobra postrežba – varnost v domu– pomlad– vera v Boga in Marijo– želja, da bi imel vnuke– hoja po listju, šelestenje listja– sentimentalna glasba ali pesem– čokolada– nageljčki– če grem domov– če vidim luštnega fanta– moja edina sestra, ki skrbi zame– da vem, da ne bom padla s postelje– da me ima sin rad– otroški nasmeh– moji hišni ljubljenčki– objem in poljub– delo– joga– izlet v idilične kraje– delovna terapija– lekadol– če najdem, kar iščem.

Zbrala: Barbara Jazbec, delovna terapevtka

11Poletje 2012

Dan za spremembe

Slovenska filantropije je že tretjič organizi-rala akcijo Dan za spremembe. Letos je bilo to 21. aprila. Preko prostovoljnih aktivnosti se spodbuja povezovanje skupnosti. Organi-ziranih je bilo 35 akcij v 75 krajih po Slove-niji. Tudi v Domu starejših Šentjur smo se želeli pridružiti tej akciji. 18 prostovoljcev župnijske Karitas, odraslih skavtov, Mladin-skega centra in dijakinj Srednje zdravstve-ne šole iz Celja, ki opravljajo prostovoljno delo v Domu, smo povezali v skupno akcijo z namenom omogočiti stanovalcem Doma starejših Šentjur ogled Šentjurjevega sejma. Društvo paraplegikov iz Celja nam je pri-jazno odstopilo kombi in šoferja za prevoz stanovalcev na invalidskih vozičkih, dom-ski kombi pa je vozil samostojno pomične

stanovalce, ki so jih po sejmu tudi popeljali prostovoljci.

Stanovalci so bili iskreno hvaležni in sreč-ni, da so si lahko ogledali zanimive stojnice in doživeli sejemski utrip in tako podoživeli marsikateri lep trenutek iz mladosti. Nena-črtovano srečanje naše stanovalke s svojim sinom, ki je razstavljal na sejmu, je bilo še posebej ganljivo.

Po odzivih sodeč pa so tudi prostovoljci do-življali dragocene občutke, ko so videli, koli-ko dobrega so dali našim stanovalcem.

Barbara Jazbec, delovna terapevtka

12 Poletje 2012

Naš pust leta 2012

Bil je O.K.. Toda teden prej nekateri nismo vedeli, če in kaj bo. Nobeden ni hotel izda-ti svojih načrtov ali sem pa bila jaz premalo radovedna. Pa je bilo na sam pustni torek to-liko večje presenečenje in veselje, ko so pri-hajale maske ena lepša od druge. Bilo je kaj videti. Veliko presenečenje je bil prihod lepe nune kateri ni niti križ manjkal. Pa tudi za-nimivi Bean iz tuje dežele se je prišel k nam poveselit. S svojim prodornim pogledom nas je vabil, naj se mu pridružimo in prav mikalo me je, da se pridružim v pustni povorki. Rada sem sodelovala pri maškaradi vse odkar živim v Domu. Zelo vesela sem bila tudi nagrad, ki sem jih bila za svoj nastop kot maškara osvo-jila. V preteklosti sem bila nagrajena tako v

skupinski maski kot tudi posamezna maska. Prijetna mamica z dojenčkom si je letos pri-služila nagrado, saj je našla očeta, ki bi bil morda bolj vesel, če bi bil dojenčkov proi-zvod okusa jägermeistera ali kaj podobnega in bi stekleničko ponudila še komu - morda sodnikom. Pustna šala je dobrodošla pa še zdravo je, če se nasmejiš. Za skupinsko ma-sko modrih Smrkcev, ki so si prislužili prvo nagrado so med nas prizvonili še kurenti in pošteno pregnali zimo. Mogoče so jo ušesa bolela in se je rajši umaknila pomladi, katero smo že vsi nestrpno čakali. S pomladjo pa tudi toplega sončka, da nas ogreje in da bodo dnevi lepši.

Ivanka Pušnik

13Poletje 2012

Pozdravljeni v svetu slikOd prijetnega dogodka v vašem domu nas ni odvrnil datum – petek, 13. – nasprotno, razpoloženje in lepo urejen ambient sta nam dodala še skupno prijetneje doživet dopol-danski dan.

V prostore smo obesili slike in stanovalcem v tople barve ovili poglede, obudili spomine in jim za trenutek, ki še traja, polepšali tudi kakšen mračen dan.

Svoja dela, sem na ogled postavila ljubitelj-ska slikarka Nevenka Fantinato iz Laškega, ki sem pobudo direktorice, ge. Vesne Vodi-šek, sprejela z navdušenjem. Ob pomoči ge. Barbare smo končali s postavitvijo in pripra-vili otvoritveni program.

Kultura ni samo slikarstvo, je tudi glasba, s katero nas je prijetno presenetil g. Jug in po-ezija, ki jo je še globlje v svoja čustva ovila ga. Anka Levičar.

Bilo je lepo, lahko rečemo nepozabno, pri-stno, spontano in veselo. Prijeten klepet ob dobri potici, ki slovi daleč na okoli in kozarč-ku rujnega pa smo naše druženje še kar nekaj časa nadaljevali.

Ob tej priliki bi se želela iskreno zahvaliti vsem, ki ste pomagali sooblikovati otvoritev razstave, ki mi je v srcu pustila poseben pe-čat.

Želim vam še veliko prijetnih dogodkov, ki vam bodo polepšali jesen življenja, vas na-polnili z radostjo, veseljem in zadovoljstvom – SAMO V TOPLIH BARVAH!

Nevenka Fantinato

14 Poletje 2012

Upokojenska himnaOsivele glave,naglušni ušesi.

Oj, mladosti moja,kam si šla, kje si?

Plača moja plača,kam si se zgubila?V revno pokojninosi se spremenila.

Evro, evro pada,vsak dan manj zaleže,vsak dan tanjši kruhek

socialna reže.

Kaj mi je storitina tem božjem sveti?Od obljub vsakdanjih

se ne da živeti.

Zlati, zlati časi,ko smo še verjeli,da na starost bomo

vsi lepo živeli.

V branje posredovala:Danica Čater

Ljudski pevci JESENSKO CVETJELjudski pevci iz Šentjurja pod imenom »JE-SENSKO CVETJE« že delujejo sedem let. Vsako leto se spomnijo tudi na stanovalce Doma starejših Šentjur in nam pripravijo koncert. Njihovo petje nas vsakič prevzame, saj je izbor pesmi prilagojen okusu naših sta-novalcev. Ljudske pesmi, ki se jih danes ne prepeva več toliko, kot v času mladosti naših

stanovalcev, so tista neprecenljiva zakladni-ca naše kulturne dediščine, ki jo je potrebno skrbno negovati in ohranjati. Stanovalci so vsako leto znova navdušeni in tako je bilo tudi letos, ko so s svojim petjem ves čas so-delovali z JESENSKIM CVETJEM.

Barbara Jazbec, delovna terapevtka

15Poletje 2012

Prepevanje ljudskih pesmiVsak torek po 15.00 uri v našem domu od-meva domača pesem, saj se takrat zberejo stanovalci, ki radi prepevajo. Prepevamo sta-re ljudske pesmi, ki so vsem dobro znane in zato pesem zveni še toliko lepše. Vsakega od nas popelje tja daleč nazaj, kjer so ljudje ži-veli »bolj počasi«, kjer je pesem ob večerih odmevala po vasi. Veliko se je prepevalo tudi ob raznih domačih opravilih.

Vse to želimo obuditi in se vsaj ob prepeva-nju za hip ustaviti in pozabiti na vse skrbi. Ker želimo, da se tudi vam čas malo zaustavi vas prijazno povabimo dne, 27.06.2012 ob 10.00. uri v prostore doma, kjer vam bomo zapeli nekaj lepih starih ljudskih pesmi in vas presenetili s kakšnim zanimivim gostom.

Melita

Obisk celjskega škofa Stanislava Lipovškav Domu starejših Šentjur

V torek, 15.maja, se je za kratek čas v našem domu ustavil celjski škof, gospod Stanislav Lipovšek. Z zanimanjem si je ogledal naše prostore, še posebej je bil navdušen nad ka-pelico. V pogovoru z gospo direktorico je pohvalil prijaznost, odprtost ter toplino, ki jo začutiš ob vstopu v dom. Ker so ravno v času

njegovega obiska potekale pevske vaje, se je z veseljem pridružil in z nami zapel.Ob odhodu je obljubil, da nas bo z veseljem še kdaj obiskal in nas opogumil za nadaljnje delo v zaupani nalogi.

Melita Bevc

16 Poletje 2012

Sodelavke župnijske Karitas Šentjurkot prostovoljke v Domu starejših Šentjur

V začetku pomladi smo sodelavke župnijske Karitas Šentjur prestopile s soncem obsijani prag Doma starejših v Šentjurju.

V pogovoru z direktorico doma,Vesno Vodi-šek Razboršek, in voditeljem župnijske Ka-ritas Šentjur, Petrom Krčem, smo zasnovali program naših srečanj, ki naj bi v različnih oblikah prostovoljnega dela sodelavk župnij-ske Karitas Šentjur s stanovalci doma zaživel v zgodnjih pomladnih dneh.

Ljubezen, sočutje do bližnjega, spoštovanje različnosti med nami, strpnost poslušanja in sprejemanja vsakega izmed nas so vodila na-ših srečanj.

Marec je s svojo toploto ogrel naša srca in oblike našega sodelovanja so se v treh mese-cih razcvetele.

In katere so te oblike?

Skupaj, s stanovalci doma se tedensko sreču-jemo v dveh pogovornih skupinah, v moli-tveni skupini, v osebnih obiskih in individu-alnih pogovorih ter na sprehodih s tistimi, ki so na vozičku.

Dom starejših Šentjur nas je s svojo prijazno-

stjo in odprtostjo vseh zaposlenih, vodstva z direktorico Vesno Vodišek Razboršek in so-cialno delavko Marjeto Klobasa ter delovno terapevtko Barbaro Jazbec in seveda vseh stanovalcev, sprejel za svoje. Stkali smo nit-ke prijateljstva, ki nas vse bolj povezujejo.

Tako se v svoji molitvi pred Najsvetejšim v domski kapeli, vsako sredo, ob 13.30, sestaja molitvena skupina z našo sodelavko Karita-sa, Faniko Cmok.

Vsak teden se individualnih obiskov in po-govorov udeleži s stanovalci tudi sodelavka Karitasa, Kristina Čokl; medtem, ko Jožica Lenič in Branka Trobiš popeljeta stanovalce na vozičkih na sprehod.

17Poletje 2012

S stanovalci pa smo oblikovali tudi dve te-matski pogovorni skupini, ki se prav tako srečujeta tedensko s sodelavkami Karitasa. V vsaki skupini je okrog deset stanovalcev, kar omogoča vsem prijeten pogovor. Vsak lahko spregovori, je od drugih slišan in sprejet. To pa so tudi smernice pogovornih skupin.

Skupina z imenom »Marjetke« se srečuje z voditeljicama, Vido Žerjav in Sonjo Mastnak, ob torkih in sicer ob 13.30 uri. Na svojih do-sedanjih srečanjih so se pogovarjali o zdrav-ju, zdravilnih zeliščih, osebni negi in naravni kozmetiki ter šegah in običajih.

Druga skupina z imenom »Korenine«, z vodi-teljicama, Marjeto Klobasa, socialno delavko doma in sodelavko Karitasa, Zoro Ketiš, pa se srečuje prav tako ob torkih in sicer dopol-dan, s pričetkom ob 10.30 . Pogovorna sreča-nja ponavadi trajajo eno uro. Teme pogovo-rov pripravijo v skupinah skupaj s stanovalci doma. V sedmih, dosedanjih srečanjih, so tudi v skupini Korenine spregovorili o zdrav-ju, zdravilnih zeliščih, o zdravi prehrani, pa o tkanju in negovanju medsebojnih odnosov ter o aktivnem staranju – kako ohraniti zado-voljstvo vse dni svojega življenja tudi tedaj, ko pridejo življenjske težave.

Pa to še ni vse! Skupaj z Bratovščino starej-ših skavtov Šentjur smo prostovoljke Karita-sa popeljale na vozičkih na Jurjev semenj v aprilu kar 15 oskrbovancev.

Na binkoštno nedeljo pa smo jih povabili ob treh popoldan k sveti maši v župnijsko cer-kev skupaj s še ostalimi starejšimi v župniji. Po sveti maši pa je sledilo ob pogostitvi še prijetno druženje.

Trije meseci našega druženja seveda ne pred-stavljajo dolgega časa, a dovolj je bilo, da smo se spoznali, stkali prijateljstva in se te-den za tednom veselimo ponovnih srečanj.

Kaj nam pomenijo ta sre~anja?

Na kratko: vse nas obogatijo!

Stanovalcem doma pomenijo naša srečanja po-pestritev njihovih dni, jih miselno aktivirajo v različnih temah pogovora in povežejo z dejan-skim življenjem, bodisi v medsebojnih pogo-vorih, molitvi, obiskih in skupnih sprehodih.

Srečanja pa predstavljajo tudi za nas prosto-voljke, sodelavke Karitasa, pravo bogastvo,

18 Poletje 2012

saj nam govorijo, da nista pomembna samo dolgost našega življenja in kraj bivanja, ampak njegova kvaliteta, ki se plemeniti v zdravih medsebojnih odnosih, medsebojnem spošto-vanju in sočutnem sprejemanju drug drugega.

Vedno znova lahko potrdimo, da nas s svo-jo toploto lahko tudi sonce v jeseni prijetno ogreje, kar za vse stanovalce in zaposlene v Domu starejših Šentjur prav gotovo velja.

Zapisala Zora Ketiš.

Da je to res, vam lahko povemo iz prve roke vsi, ki se večino časa družimo in ob potreb-nem delu skupaj preživimo dolge dneve. Da si jih kdaj vsaj malo skrajšamo in popestri-mo, se s stanovalci na PP oddelku odločimo za kakšen krajši potep. Radi se odpeljemo na pravo domačo kavo, ki nam zelo prija na terasi na Zg. Selcih. To je vas, ki leži blizu Ponikve ob južni železnici. Tam smo že kar stalni gostje in lepo nam je tam. Na vasi je pač na vasi. Na bolj moderno postreženo ka-vico se odpravimo kar na našo domsko te-raso pred bife in tudi tam nam srkanje oma-mne dišeče črne tekočine prija. Ko pa je pred nami lep, zares topel in ne prevroč dan se odpravimo tudi na sladoled v mesto Šentjur,

Tudi v starosti in ob neprijetni demenci prijajo kava, sladoled in še marsikaj

pa čeprav kar z invalidskimi vozički. Liza-nje zmrzline in opazovanje mimoidočih je pa nasploh višek našega zadovoljstva. Pa da ne boste mislili da je to tudi vse. Na trgu pred

19Poletje 2012

sladolednim vrtom srečamo kar nekaj svo-jih znancev, prijateljev in drugih, s katerimi radi rečemo kakšno. Ko smo bili letos prvič v Šentjurju smo tam srečali tudi zelo znano

Narava se je prebudi-la iz zimskega počit-ka in si nadela prele-po zeleno preobleko. Polna je svežine, lahkotnosti in sonč-ni žarki postajajo z vsakim dnem toplej-

ši. Tudi mi ji sledimo in topla zimska obla-čila smo zamenjali za tanjša, lahkotnejša ter bolj zračna oblačila. Nekatera oblačila boste ponosili še iz zadnjih let, druga boste kupili sami ali pa vam jih bodo kupili ali podarili sorodniki, znanci, prijatelji. Posebno pozor-nost je potrebno nameniti novim oblačilom,

Zamenjajmo obla~ila z udobnimiin lahkotnejšimi obla~ili

katere je potrebno označiti, da vam jih bomo po pranju lahko vrnili. Za označitev oblačila vam določimo številko, katero prišijemo na oblačilo. Pomembno je, da je pred uporabo oblačilo označeno, saj vam ga bomo lahko le tako opranega vrnili.

Neoznačena oblačila lahko pustite na recep-ciji doma, oddate na oddelku osebju ali nam ga sami prinesete v pralnico od ponedeljka do petka od 6. ure zjutraj in do 16. ure popol-dan, ter soboto od 6 ure vse do 14 ure. Veseli bomo vašega obiska.

Darja S. M.

gospo, ki jo po večini poznamo iz TV ekra-nov – to je bila Zvezdana Mlakar. Pa naj še kdo reče, da nam ni lepo.

Damjana

20 Poletje 2012

Življenjepis in drobni spomini (1. del)

Biti rojen v vasici, kjer sosedje čakajo samo, kje in kdaj bodo od sosedove zemlje odšči-pnili kakšen košček, ni prijetno.

Moj oče je bil edinec Franca Alojzija Šeta, priseljenca iz zahodne Tirolske iz trga Sil-lian. Družina Schett se je preživljala z obr-tjo. V tem kraju (kjer je polno družin s tem priimkom) sem izvedel, da so v starih časih uporabljali pred priimkom predpono von, kar je bil takrat znak za svobodnjake, kot nekdaj Teharčani pri nas. Po preselitvi se je tu oženil, a mu je prva žena kmalu umrla. S prvo ženo se je sporazumeval, v zabavo, s čudno govor-no mešanico (na njivi ob času rasti koruze: »Kukuruz hat schon stročje.«). Po kratkem vdovstvu je našel ženo, s priimkom Cesar, iz Dobja, ki mu je dana sina edinca (1879. leta), kateri je bil v šoli vseskozi odličnjak. Še ve-dno imam njegovo odhodno spričevalo (same enice, v nasprotju s poznejšo jugoslovansko oceno 1-5 je avstrijska ravno obratna). Ker mu je oče umrl pri njegovih 12 letih, ga mati ni pustila v srednjo šolo (gimnazijo), češ, kdo pa bo doma delal. Pozneje je imel možnost zaposlitve na železnici, pa mu mati tega ni pustila iz istega razloga. Tako je pri starosti 35 let dočakal materino smrt, se poročil in bil takoj vpoklican v vojsko (tri leta na Soči). Propadli so lepi prihranki iz avstrijskih ča-sov. Imam še sliko očeta v uniformi (poleti 1918), ko je prišel s soške fronte na dopust. Mati je bila rojena v Krajnčici št. 40, kjer sta ostala doma brat in sestra moje matere, oba neporočena in brez otrok. Najprej sta vzela mene v starosti dobrih treh let, a sem kma-lu pobegnil in takšen mali pricapljal domov dobre pol ure stran. Pozneje sta vzela mojo sestro Roziko (rojena 1919, umrla 2009), ki je tam ostala in za njima podedovala kmetijo, ki se je pozneje, ko se je sestra pri 21 letih poročila, nekoliko povečala, ker je njen mož od svojega doma dobil kar lepe kose zemlje.

Pripomniti moram, da je Rozika imela do šole pešpoti več kot eno uro, zato je v zim-skem času ostajala doma pri nas, saj je imela več kot polovico krajšo pot v šolo. Imel sem tudi brata Jožeta, ki je po materini smrti (fe-bruarja 1933) dve leti pozneje umrl (TBC). Mene so na četrtek po Veliki noči odpeljali v bolnico, kjer sem bil dobrih šest tednov. Domov sem prišel na soboto pred Binkošti. To je bilo isto leto po materini smrti. Ko pa je umrl brat, sem ostal doma, ker sva z oče-tom ostala popolnoma sama. Sodeloval sem pri Prosvetnem društvu kot igralec v raznih predstavah (igrah), pri fantovskem krožku (telovadbi) in podobno. To je trpelo do druge svetovne vojne; vse dotlej , dokler ni vsega tega cvetočega kulturnega dela presekal Hi-tler s svojo bando, kar je bila ogromna škoda za slovenski narod, saj se je tudi gospodarski položaj počasi in vztrajno izboljševal do tega časa. Hitlerjeva okupacija je tudi omogočila mali stranki, podružnici ruske Kominterne, da se po vojni povzpne na oblast in zavre ves napredek.

Pri pošti so, v letu 1940, potrebovali usluž-benca. Prosil sem za sprejem in bil takoj sprejet. Pozneje sem izvedel, da je prosil za sprejem tudi trški fantič, ki pa ni bil sprejet. Zato je njegova mati, ki je dobro govorila nemško, hodila v začetku vojne na nemško oblast in tožarila mene, kakšen sovražnik Hitlerja in nemštva sem, kar je pripeljalo do tega, da me je tudi predsednik Heimatbunda tožaril za stvari, za katere nisem niti vedel, kaj šele, da bi bil po njihovem kaj kriv. Tako je prišel nesrečni 21. avgust 1941, ko sta dva nemška žandarja že ob pol petih zjutraj tol-kla po vratih in kričala: »Aufstein! In eine Stunde fertig machen!« (Vstanite! V eni uri morate biti pripravljeni!). Namesto v služ-bo, sva z očetom morala pobrati najnujnejše, spakirati v cule in iti mimo Celestinove žage

21Poletje 2012

proti Šentjurju. Zunaj je bil Mažgonov Peter, Celestinov delavec, ki je vprašal, kam gre-mo. Zbirali so nas na križišču pri Kinclnu in nas naložili na luksuz tovorni avto, s katerim smo se gugali po takratnih makadamskih ce-stah naravnost na grad Rajhenberg (samostan nad Brestanico), kjer smo pasli bolhe in uši pet ali šest dni v hlevih na slami. Prišel je dan, ko so nas na železniški postaji naloži-li kot govedo ali ovce v tovorne železniške vagone. Vlak je nato drdral mimo Zagreba naravnost v Slavonsko Požego, kjer so nas Nemci predali hrvaškim ustašem. Ti so nas imeli v taborišču pet ali šest dni, nato pa so nas razdelili po Slavoniji. Midva z očetom (in drugimi) sva bila dodeljena v občino Ivano-vo selo, kjer so imeli večino naseljenih Čehi, pri katerih nam ni bilo slabo. Najprej smo z vlakom prišli na postajo Grubišno polje, kjer nas je sprejel okrajni glavar , ki je za nas do-bro poskrbel (»Kdo izmed vas je mesar? Poj-di takoj po teleta! Tukaj po praseta! Je morda kdo izmed vas pek? Pojdi k temu kmetu, za-prezi voz in k peku! - tako, da je kmet pripe-ljal v taborišče lojtrni voz kruha). Ženske so cvrle in kuhale golaž v kotlih za žganjekuho. Moram pa omeniti tudi dogodek med potjo s postaje, ko sta se dva domačina (izgledala sta kot izobražena človeka) pogovarjala: »Zakaj vendar niso Nemci to bando pobili, namesto, da jo pošiljajo k nam?«. Zato me je toliko iznenadil prijazen sprejem glavarja. No, čez nekaj dni so nas razdelili po občinah. Tako sva z očetom prišla v češko občino Ivanovo selo, kjer je bilo kar znosno življenje.

V Ivanovem selu sem neko nedeljo popoldan naletel v gostilni na godbo in ples. No, plesal nisem, samo prisedel sem, pa je kmalu prise-dlo mlado dekle. Ko sem imel namen oditi, je ona rekla, da gre na svoj dom in naj grem pogledat njihovo domačijo in gospodarstvo. Lepa hiša, hlev, živina, konji, vse v lepem redu. Vprašal sem, kdo vse to dela. »Oče, mati in jaz,« je rekla, »sestra se je omožila v drugo vas, pa smo mi trije sami«. No, po-tem sem odšel k svojemu »gazdi«. Čez nekaj

dni pridejo trije možakarji, zvečer v mraku, vprašajo »gazdu« za tistega Slovenca. Nato so me začeli nagovarjali, naj bi se pri njih oženil: »Tam doli je lepa kmetija, so sami oče, mati in hčerka, lepo dekle, odloči se!«. Odgovor je bil, da bo enkrat konec vojne in mene bi vleklo domov. Če bi bil poročen, bi gotovo pobegnil proti severozahodu in do-kler traja vojna, ne ve človek, če bo dočakal njen konec. »Imaš upanje, da bodo Nemci izgubili?« »O tem sem prepričan.« S tem so odšli. Vprašal sem svojega gospodarja, kako to, da pridejo nagovarjat tujega človeka za nekaj takega. Odgovor je bil, da so jih prosili in poslali dekletovi starši.

Toda v novembru so naju premestili na kme-tijo srbskega kmeta, ki so ga prej izgnali v Srbijo. V hlevu so bile kravce in telica, pa voliči in prašiči. Ker še ni bilo nič posejane-ga, sva koncem novembra sekala koruznico, orala in sejala. Na mojo pripombo, da ne bo nič iz tega, me je sosed Srb potolažil, da bo vseeno nekaj že zraslo - pa je res. Pšenica, kot vsa druga, samo nekaj dni pozneje je do-zorela.

1942. leta se je začela v Hrvaški in Slavo-niji partizanska komunistična agitacija, ki je imela med Srbi zaradi ustaškega nasilja ve-lik uspeh. Neko nedeljo sem šel v Grubišno polje. Popoldne sem se vračal in v vasi, kjer smo stanovali, naletel na dva ustaša, ki sta naperila puške v mene. Komaj sem ju prepri-čal, da nisem Srb, ampak tam naseljen Slove-nec. Obesila sta puške na rame in šla naprej. En se je še zadrl: »I Slovenci če doči na red!« (Tudi Slovenci pridejo na vrsto!). Takrat mi je bilo jasno, zakaj sem prej slišal pokanje pušk po vasi. Pohitel sem naprej. Oče mi je pripovedoval, da so pri enem sosedu ubili dva starejša, moža in ženo, pri drugem sose-du prav tako dva. En starejši Srb se je z mo-jim očetom spoprijateljil. Večkrat sta skupaj sedela na klopi in obujala spomine na prvo svetovno vojno. Oče ni nikdar maral Srbov, toda zdaj mu je bilo, kot da so mu ubili brata.

22 Poletje 2012

Naslednji dan zjutraj je bilo v vasi naenkrat polno vojaštva. Prišel je oficir in se zgražal nad zločinom ustašev. Oziral se je okoli sebe. Rekel je: »V domobransko vojsko so poslali precej ustašev za kontrolo. K sreči poznam vse. Mrtve je treba pokopat.« je pripomnil. Rekel sem, da jih bom naložil na voz in od-peljal na njihovo pokopališče, ki je bilo na vzpetini pri leseni pravoslavni cerkvici, do-ber kilometer daleč. Pa mi je odločno odsve-toval, češ, da bi lahko od kod planili ustaši in tudi mene ubili. »Pokopaj jih v »šljiviku« (v sadovnjaku) tu gor, zemlja je zemlja.«. Vseh skupaj so takrat ubili čez 20 ljudi.

Tako so ustaši pobili čez 20 ljudi (njihov šef Pavelić je namreč izdal razglas, da so Srbi izven zakona). Naslednji dan popoldan je prišla mlada ženska ranjena, krvava. Naše Slovenke so jo umile, obvezale rane in pre-oblekle. Pozneje smo iz nje z nekako težavo izvlekli, kaj je doživela. Po njenem pripove-dovanju smo si ustvarili takšno sliko: prišli

so ustaši in vprašali, koliko ljudi je v hiši. K materi so prišle njene hčerke, poročene, tre-tja pa je živela pri materi. Izvlekli so iz šupe voz in začeli iz hiše nositi vse, kar je bilo kaj vredno, tudi žito, prašiče in drugo, skratka poln voz. Ko je bilo to opravljeno, so ženske nagnali v hišo, v največjo sobo, skozi okno nametali slamo in prižgali. Hiša se ni hotela vžgati, ženske so stokale in vpile, pa je vr-gel ustaš skozi okno ročno granato. Nato je ustaš vstopil v sobo in začel streljati tja, kjer je opazil kaj življenja. Ena od ženska je ma-lega otročka porinila pod posteljo. Otročiček se je pričel jokati. Ustaš ga je seveda slišal, potegnil za nogo izpod postelje, skočil na njega in hop-hop. Končno je obrnil puško z bajonetom proti tlom in skozi otroka zabodel v tla. Tako smo žensko izprašali in vprašali, kje je bila ona. Ležala je na tleh, preko nje mati in sestre, seveda mrtve, a ona komaj, da se je upala dihati … (Se nadaljuje…)

Franc Alojzij Šet (roj. maj 1917)

TENA SOLUTION v Domu starejših ŠentjurSpomladi sem začela z izobraževanjem za povsem nov projekt pri nas v Sloveniji in ob tem smo začeli intenzivno razmišljati, katero ustanovo izbrati.

Gre za projekt, kjer z našim edinstvenim pri-stopom in izkušnjami s celega sveta poma-gamo pri zagotavljanju najboljšega in stro-škovno učinkovitega ohranjanja kontinence in skrbi za osebno higieno v socialno var-stvenih zavodih.

Tak projekt zahteva tesno sodelovanje nas kot podjetja in seveda delavcev izbrane ustanove, saj je za kakršnokoli raziskavo potreben čas, delavci, ki to izvajajo in seveda okolje, kjer to vršimo. V teh težkih in zahtevnih časih, kjer se vsi trudimo že naloženo delo opraviti pravočasno, kjer se nove in nove naloge in zahteve samo še kopičijo, ni enostavno najti

ustanove, ki bi bila pripravljena sodelovati v takšnem projektu.

Zakaj sem si izbrala ravno Dom starejših Šentjur?

Že pred leti smo sodelovali in vedno sem bila že od recepcije dalje sprejeta prijazno in na-

23Poletje 2012

klonjeno. Ko se je zamenjalo vodstvo, sem najprej obiskala glavno sestro in bila zelo navdušena, kako hitro sva se ujeli, kako pri-pravljena je na nove izzive, odprta, nasme-jana in dobre volje. Kar toplo mi je bilo pri srcu, ko sem odhajala.

Direktorice še nisem spoznala, zato sva se z našim direktorjem prodaje odpravila še do nje, da ji predstavim TENA Solution in ocenim možnosti sodelovanja. Čakalo me je drugo presenečenje! Direktorica je ne samo poslušala našo predstavitev, ampak je že ta-koj predlagala oddelek, kjer bi se to lahko iz-vajalo, osebo, ki je pripravljena poleg vsega dela, opravljati še dodatnega, nedorečen je ostal le še datum začetka. Priznam, da sem navdušenju direktorice za sodelovanje komaj sledila, saj kar nisem mogla verjeti, da je šlo vse tako gladko in enostavno.

Skupaj s sestro Suzano in sestro Martino smo zelo hitro dorekle še vse potrebne da-tume in podrobnosti našega sodelovanja. Na oddelku so nas delavke sprejele tako prija-

zno, kot sem se spomnila še od prej. Ni bilo čutiti nikakršne nejevolje, da bodo opravlja-le dodatno delo. Več kot očitno jih je sestra Suzana s svojo pozitivnostjo in dobro voljo lepo pripravila. Kar nekaj težav sva s kole-gico Branko povzročili na oddelku s svojo prisotnostjo v tem mesecu, pa ves čas nisem čutila nobene slabe volje. Trudili sva se, da bi s svojim delom vsaj malo nadoknadili ta čas in res sva se dobro počutili v kolektivu doma starejših Šentjur. Prijazno pa naju niso sprejeli samo zdravstveno negovalna enota, ampak tudi vsi ostali delavci doma. V veliko

24 Poletje 2012

Stran za smehobase

Vlak poln nun

Iztiri vlak poln nun in vse končajo v ne-besih pred vrati, kjer jih sprejme Sveti Pe-ter.Vpraša prvo: »Si kdaj imela kakšen kontakt s “stvarjo” moškega?«Prva se zahihita in odgovori: »Enkrat sem se dotaknila samo vrha glavice.«Sv. Peter odgovori: »V redu, pomoči konico prsta v sveto vodo in lahko greš naprej.«Vpraša isto drugo nuno in ona mu odgo-

vori: »Enkrat sem se igrala z njim in ga dr-gnila.«Sv. Peter odgovori: »V redu, umij si roko v sveti vodi in pojdi naprej.«Takrat Sv. Peter opazi, kako se sestra Mic-ka preriva mimo drugih in jo vpraša: »Se-stra Micka, zakaj prehitevate vrsto?«Sestra Micka mu odvrne: »Če bom morala grgrati sveto vodo, jo hočem še preden si sestra Francka opere rit v njej!«

pomoč je bila gospa Darja iz pralnice, ki je hitro našla rešitev za nastali problem, raču-novodkinja, ko sem potrebovala podatke in še veliko drugih.

Lepo je bilo na zaključku ob predstavitvi re-zultatov, saj smo se delavcem z manjšo po-gostitvijo lahko zahvalili za njihov trud in naklonjenost . Prijetno je bilo ob tem videti kako presenečeni so bili.

Prvi TENA SOLUTION v Sloveniji je s pomočjo Doma starejših Šentjur izveden uspešno! Seveda ni šlo brez začetniških težav in hvaležna sem zanje, saj bom pri naslednjem projektu pozorna nanje. Prvi projekt je bil predvsem tudi učenje in to zelo uspešno. Vsem, ki ste to omogočili, še enkrat hvala!

Bernarda Mudrovčič

25Poletje 2012

Ko sre~a »zalaufa«

Mož pri jutranji kavici bere časopis in ugo-tovi, da je srečni loto dobitnik.Rekorden dobitek skoraj milijon evrov pri-pada samo njemu.Ves srečen gre v službo, direktno v direk-torjevo pisarno, da bi dal odpoved,ko mu šef reče, da mu mora žal povedati, da je vedno manj dela, da je tehnološki višek, se mu nerodno opravičuje, ampak ga potolaži, da bo dobil visoko odprav-nino.Tako srečen se odloči, da si bo kupil nov avto. Vstopi v najbližji avto salon

in v tem trenutku nad avto salonom ognje-met, vse bliska v salonu, fanfare ...Pristopi prodajalec in reče: »Vi ste naš 100.000 obiskovalec in za nagrado dobite brezplačni najnovejši model VOLVA!«Dedec v šoku se z novim avtom odpelje do-mov.Si natoči kozarec penine, pristopi k oknu in vidi da se domov pripelje njegova žena. Ko je zavila proti dovozu k hiši, se v njo zaleti kamion in avto zajamejo plameni. Avto ra-znese. Mož dvigne kozarec penine in si za-mrmlja: »Mater, ko zalaufa, pa zalaufa…!«

Janezek in 100 evrov

Mali Janezek si je strašno želel 100 evrov. Vsak dan je prosil Boga, da mu jih pošlje, ampak jih ni in ni dobil. Pa se odloči, da mu bo poslal pismo. Ker na pošti niso vedeli kaj bi s pismom, naslovljenim na Boga, so ga poslali vladi. Predsednika je pismo gani-lo in se odloči, da bo poslal 5 evrov, ker kaj bi mali Janezek s toliko denarja. In tako

Janezek dobi 5 evrov. Navdušen nad od-govorom se odloči poslati pismo zahvale: »Dragi Bog! Zahvaljujem se Ti, ker si mi poslal denar. Samo ne pošiljaj več preko vlade, ker so lopovi pobrali 95 evrov.«

Tvoj Janezek

Najpopularnejši slovenski športi:

- dviganje kreditov,- preskakovanje obrokov,- plavanje v dolgovih,- metanje položnic skozi okno,- tek pred upniki.

26 Poletje 2012

V zadnjem času je tako kot drugod tudi v na-šem Domu med nami opaziti prostovoljce. Prostovoljci so lahko moški, ženske, mladi ljudje in otroci kakor tudi ljudje srednjih let ter starejše osebe, ki so pripravljene delovati kot prostovoljci v okviru svojih zmožnosti, saj za prostovoljstvo ni nobenih načelnih omejitev. Prostovoljno delo pri nas je veli-kega pomena. Ker smo hiša v kateri prebi-vajo starejši ljudje, ki so mnogokrat posta-vljeni na rob družbe, za njihovo kvalitetno preživljanje jeseni življenja skrbimo zapo-sleni. Marsikateri dan jim polepša prisotnost svojcev, znancev in prijateljev. Ob različnih priložnostih jim marsikatero urico popestri-jo tudi prostovoljci in prostovoljke. To so različne skupine ljudi v različnih starostnih obdobjih. Eno izmed teh skupin sestavlja-jo dijaki Srednje zdravstvene šole iz Celja. Dobršen del je takšnih, ki si pri nas v okviru obveznega praktičnega pouka nabirajo služ-bene veščine za opravljanje svojega poklica po končanem šolanju. Zajetna skupina pa je tistih, ki v okviru aktivnosti, ki jih po svo-jem izobraževalnem načrtu ponuja šola in delujejo v skupini prostovoljcev. In ti mla-di ljudje so tisti, ki s svojo prisotnostjo med našimi upokojenci izžarevajo čar mladih let, katerih se starejši zelo radi spominjajo za časa svojega življenja. Ni ga starejšega člo-veka pa tudi mlajšega, ki bi ne bil rad v druž-bi sočloveka, se z njim pogovarjal, poslušal branje in morda tudi prepevanje, pa igranje

znanih družabnih iger in še česa drugega, ki zapolni marsikatero vrzel dolgočasja. Tako se med stanovalci in prostovoljci širi boga-ta socialna mreža, ki temelji na osebnostnem razvoju in kvalitetnem življenju stanovalca. V tej mreži, ki jo skozi šolsko leto tkejo pro-stovoljci Srednje zdravstvene šole iz Celja s stanovalci Doma starejših Šentjur dobivamo vsi. Tisti, ki v tej mreži dajejo kot tudi tisti, ki v njej pridobivajo. To so predvsem dijaki in stanovalci. Če pa sem čisto poštena, ima-mo od te bogate socialne mreže nekaj tudi vsi ostali, ki se nahajamo med vsemi njimi. Sem spadamo vsekakor tudi zaposleni v Domu, kakor tudi ostali ljudje, ki sem prihajajo na krajše obiske. Ker pa se za dijake že bliža čas počitnic, so 07. maja pri nas pripravili za vse nas bogato zaključno prireditev. V spremstvu svojih profesorjev so brali, igrali, prepevali in izžarevali mladost. Kaj vse zmorejo mla-di skupaj s svojimi profesorji, ki prav tako bogatijo to socialno mrežo smo lahko vide-li v bogatem polurnem programu. Kot smo vsi veseli njihovih obiskov pri nas, smo bili veseli tudi tega njihovega nastopa. Vsem di-jakom, njihovim profesorjem in pomočnici ravnateljice se v imenu vseh stanovalcev in zaposlenih Doma starejših Šentjur zahvalju-jem za polepšan majski dan. Svoje razmišlja-nje o vašem prostovoljstvu bi rada zaključila z mislijo neznanega avtorja: »Prostovoljnost je vrednota, ki osrečuje najmanj dvakrat: ti-stega, ki se razdaja in tistega, ki mu je name-

Zaklju~na prireditev prostovoljcev SZŠC

27Poletje 2012

V Dom starejših Šentjur že tretje leto prihaja-jo dijaki Šolskega centra Šentjur in v sode-lovanju s stanovalci pripravljajo kakšne do-brote v obliki peciva, od katerih tisti dan diši po vsej hiši. To so sicer mladi nadebudni mla-dostniki, ki pa so pokazali že veliko znanja in spretnosti, kar pa je pri nas še pomembnejše, kažejo spoštljiv odnos in naklonjenost starej-šim. Zanima jih tudi, kaj starejši v domu si-cer počnejo in nekateri izmed njih so izrazili željo, da bi se radi naučili izdelovanja rož iz najlonk. Tako se je tudi porodila ideja, da bi lahko izvedli delavnico na Šolskem centru tako, da bi starejši prenesli svoje znanje na mlajše, kar je za oboje dragoceno. V sklopu tedna vseživljenjskega učenja smo organizi-

Mladi se želijo u~iti od starejšihrali delavnico, ki se je je udeležila skupina dijakov, katerim smo posredovali potek te zanimive in za oči privlačne tehnike. Ker imajo dijaki zelo razvite ročne spretnosti, je delo potekalo hitro in vsaka udeleženka si je izdelala svojo rožico. Na koncu pa smo se-stavile še eno skupno. Druženje je potekalo v sproščenem in prijetnem vzdušju in kot je dejal podravnatelj, g. Janez Vodopivc, je so-delovanje med Šolskim centrom in Domom starejših pomembno, kot tudi prenos znanj in spretnosti na mlajše generacije, kar bi sicer odšlo v pozabo.

Barbara Jazbec,delovna terapevtka

njena. Zato je prostovoljnost lepa obleka, ki človeka kaže kot človeka.« Želim vam lepe in prijetne počitnice, ki so pred vami. S ti-stimi, ki še ne zaključujete šolanja pa se vi-dimo verjetno v jeseni, ko boste zopet sedli

v šolske klopi. Tisti, ki pa ste letos zaključili srednješolska leta pa ste prijazno vabljeni, da se še kdaj oglasite.

Damjana

28 Poletje 201228 Pomlad 2011