Položaj na terenu kazal, da bili gro-bovi obdani z vseh šestih strani s kamni-timi ploščami. Iz pripovedovanja delav-cev ni bilo moč ugotoviti število grobov. Od pridevkov ohranjeni: locenj bronaste vozlaste fibule, skodela iz črno sivo žga-ne gline, noga posode iz črno žgane gli-ne.

Mogoče grobišče ni bilo vse uničeno, treba bo kopati še naprej. Prva ilirska najdba v Zg. Savinjski dolini. — A. B.

Šiška, Ljubljana — jugozahodno od novega rekreacijskega območja v Moste-cu je v gozdu — dobrih 150 m oddaljena — deloma kopana gomila. — P. P.

RIMSKA DOBA

Ajdovščina. Obnavljali rimsko-sredje-veško obzidja: 1961 visoki stolp, 1962/63 pa 2 porušena arkadna loka, utrdili tudi vse druge arkadne loke obzidnega, od glavnega stolpa proti J potekajočega ob-zidnega trakta in ves pas obzidja. Gor-nji del obzidja zavarovali s cementno krovno ploščo, ki je obenem ploščad, na katero je dostop čez obnovljeno stopni-šče iz parka, skozi obnovljeni stari oboč-ni prehod pa z grajskega dvorišča. — E. S.

Borovci pri Ptuju. Pri vnašanju ti ase rimske ceste Poetovio—Savaria/Mursa na katastrske tlorise izkopali skozi cestni nasip. sev. od Borovcev na pare. 483, k. o. Dornava, njiva, 191/2, k. o. Borovci in 32/1, njiva, sondni jarek: nasip iz dilu-vialnega proda š. 7,2, v. 0,7 oz. 0,3 m nad okolico. Spodnja 20—25 cm deb. plast ta-nj še proge rjavkastega proda in sivkaste peščene plasti. Proti V in Z se nasip rim-ske ceste nadaljuje pod in ob sedanjem kolovozu med Rogoznico in Cunkovci v ravni črti in na kraju sondiranja najlep-še ohranjen. — S. P.

Brengova pri Cerkvenjaku. Ob severo-zah. robu pobočne police z antičnimi go-milami (S. Pahič, AV 5, 1954, 323 s, pril. 4) zadnja leta lastnik pričel kopati pesek v pobočju, nad katerim leži gomila št. 1. Ob zmrzali zadnje zime se v jamo udrla večja plast zemlje s stene in odkrušila polovico gomile. Pri tem se v odprti pro-filni steni osredja 5,5 m š. in 0,7 m v. (najmanjše) gomile pokazal 1,3 m š. žgan grob z do 0,3 m deb. plastjo žganine s ko-stmi in najdbami, ležeč na nekdanjih tleh. Najdbe iz groba in porušenih plasti izkopal učitelj V. Lorber in predal Po-krajinskemu muzeju v Mariboru: h Razlomljen ovalen lonec iz fine sive

gline z navpičnim robom nad nažleb-ljenim kratkim vratom. Vrhnji del okrašen s progami pravokotnih jamic. Ravno dno poudarjeno. V. 26, o. 19,5, u. 10, d. 9,5 cm. Inv. št. A 2709 (T. VII, 1).

2. Deli podobnega rjavkastega lonca iste velikosti, z gostejšimi progami jamic in kratkim izvihanim robom nad niz-kim koničnim vratom. Inv. št. A 2710.

3. fragmenti srednje velikega vrča iz fi-ne sive gline z delom 4 cm š. profili-ranega ročaja. O. ca 26 cm, druge me-re neugotovljive. Inv. št. A 2711.

4. Deli skodelice iz fine rdečkaste gline z rdečo prevleko. Dno ima prstanasto nogo, rob oblo vodoravno izvihan. V. 5,3, u. 18, d. 9 cm. Inv. št. A 2712 (T. VIII, 2).

5. Deli čaše iz fine sive gline. Nad rav-nim poudarjenim dnom bil ovalen trup, okrašen s progami vrezanih črtic. V. ca 10, d. 3 cm. Inv. št. A 2713.

6. Deli ovalnega lonca srednje velikosti iz finejše rdeče gline. Mere neznane. Inv. št. A 2714.

7. Noga in del stene trinožnika iz rjav-kaste porozne gline. Nad klekastim obodom in kratkim vratom ozek izvi-han rob. U. ca 15 cm. Inv. št. A 2715.

8. Del poševnega profiliranega roba sko-dele na nogi (?) iz fine sive gline. Pod robom ozko rebro, niže dvoje žlebiča-stih črt. U. ca 15 cm. Inv. št. A 2716.

9. Slabo ohranjen velik bronast novec z glavo cesarja Hadrijana (?) na averzu. Inv. št. A 2717. Grob izvira iz 2. stol. po n. št. — S. P.

Brezno pri Laškem. Pri kopanju gra-moza odkrite 3 rimske posode; 2 vrča in terina. Odkritih tudi več manjših, danes uničenih posodic. Zanimivo noriškopa-nonsko fibulo 15,5 cm d. smo našli v pro-filu ob ogledu terena (gl. si.!). Najdbe pripadajo žarnemu grobišču iz 1. stol. n. št. — V. K.

Brinjeva gora nad Zrečami. Z 2 počez-nima jarkoma preko njive pare. 355, k. o. Zreče, v amf i teatralni kotanji na j. po-bočju pod mežnarjevo domačijo (gl. Bro-nasta doba!) ugotovili, da antični prebi-valci Brinjeve gore v že zapolnjeno pra-zgodovinsko jamo izkopali novo, ki delo-ma presegala obseg prazgodovinske, delo-

Formin, situacijska skica najdišč (risal S. Pahič) Formin, croquis situant des fouilles

ma pa pustila njene usedlinske plasti ne-dotaknjene. Tudi antična jama preko 2 m gl. pod tedanjo površino in na nekaj me-stih prišla do sterilnih tal. Po izrabi zem-lje (za izdelovanje posod in opeke?) jama deloma zasuta s kamenjem in zemljo, de-loma pa naplavi j ena z erozijskimi plast-mi. Ker izvirajo kamni očitno od ruševin antičnih stavb in obzidja naselbine tik nad kotanjo, jama verjetno izkopana še-le v poznejši antiki in zasuta ob propadu naselbine, dočim vrhnje erozijske plasti prišle vanjo v poantičnem obdobju. Polo-žaj torej podoben kot v podobnih 1960 raziskanih jamah v zah. delu pobočja (gl. si.!) — S. P.

Celje. Ob poslopju Mestnega muzeja do stavbe Na okopih 4 pri popravljanju plinovoda našli rimski tlak-estrih in sten-ski omet, 70 cm v. in 2 m d. Bela slikarija prekinjena z 1 cm š. navpičnimi pasovi. — V. K.

Cunkovci pri Moškanjcih. Pri vnaša-nju tras rimskih cest na katastrske tlori-se našli ostanek cestnega nasipa ceste Po-tovio—Mursa, ki poteka od ježe nekdanje dravske struge pri Forminu (gl. tam) v ravni črti proti SZ in se kot sedanji ko-lovoz med njivami približa vasi, a kakih 500 m pred vasjo nenadoma preneha, na prečno in podolž oranih njivah pa vidni le šibki ostanki vzpetin v smeri cestne črte. Preko pare. 589, njiva, 606/2, kolo-voz in 586/1, njiva, vse k. o. Moškanjci, izkopan sondni jarek v za 0,3 m pridvig-njeni nasip pokazal le do 20 cm deb. osta-nek prodnega nasipa v vrhnji in do 40 cm deb. rjavkast prod v ločeni spodnji legi.

Nadaljevanje ravne cestne črte skozi sev. del vasi kaže sledove nasipa brez iz-razitih gramoznih plasti obakraj vaške ceste, medtem ko njive zah. do sedanje ceste Ptuj—Moškanjci, oz. do nekdanje-ga razcepa ceste Poetovio—Savaria in Mursa brez sledov na površini, ki delno tudi deformirana (gradnja sedanje ce-ste?). — S. P.

Cvetkovci pri Podgorcih. Pri vnašanju trase rimske ceste Poetovio—Savaria na katastrske tlorise sredi vasi ugotovili ostanek cestnega nasipa v ravnem podalj-šku sedanje ceste od Osluševcev, ki tod zaradi ježe nad nekdanjo dravsko strugo zavija proti sv. Ohranjen še 40 m d. in do 25 m š. del nekdanjega terena, v sa-dovnjaku pare. 753/1, k. o. Cvetkovci, ki za 0,5 m višji od okoliške ravnice oz. se-danje ceste. Sondiranje pokazalo še 15 cm prodnega nasipa cestišča. Nadaljevanje

rimske ceste do ostanka nasipa v Trgovi-šču (gl. tam) odplavi j eno (premikanje dravske struge v zgodnjem poantičnem obdobju proti S). — S. P.

Drnovo — glej 1. 1964

Formin pri Gorišnici. Pri vnašanju tras rimskih cest na katastrske tlorise jugozah. od vasi ugotovili ostanke ceste Poetovio—Mursa, ki je tekla v ravni črti od Cunkovec mimo Gorišnice — sv. Mar-jete (gl. tam) do ježe terase pri Forminu. Od križišča s križem po njej sedanja kra-jevna cesta do bližine Kolaričeve gramoz-nice s keltsko-rimskim grobiščem (CZN 35, 1940, 2 ss), kjer se rahlo zaobrne pro-ti JV, medtem ko se rimska cesta nada-ljuje naravnost kot proga raztresenega prodnega kamenja na rahlo napetih nji-vah tik ob grobišču do roba terase. Pro-fil v zah. steni gramoznice na pare. 73, k. o. Formin, pokazal še 5,2 m š. in do 0,6 m deb. plast diluvialnega proda, le-žečo neposredno na naravnem sipkem si-vem produ in zato v spodnjem delu utr-jeno z malto. Nadaljevanje ceste proti V. manjka, ker v zgodnjem poantičnem ob-dobju proti S pomikajoča se Drava odpla-vila široko področje s cestama proti Mur-si in Savariji. Pri tem izkopala pri For-minu velik lok, današnji rtasti pomol na ravnici. Ob sedanji cesti Formin—Oslu-ševci tu že poprej ugotovljeni ostanki an-tičnih stavb in grobov (Blatt Ptuj, 5). Sondirali njivo pare. 145/3, k. o. Formin, j. tik ob cesti in ugotovili temelje zidane antične stavbe. Ti sezidani iz 2 leg ob-delanih kamnov v š. 50—55 cm, segajo 50 cm pod površino njive (gl. si!). Verjet-no ostanki stavb na teh njivah del enot-nega naselja, ki ga W. Schmid odkrival 150 m severozah. od tod (ZhVSt 36, 1943, 146). Domnevano, da stavbe tudi na da-nes odplavi j enem terenu do ceste, ki tod v bližini prečkala Dravo. Keltska antična naselbina na Forminu in zato glede na razdaljo 9 oz. 10 mp. od Poetovia (It. Burd. sive Hieros. 561, 3 ss in Tab. Peut.) očitno istovetna z obcestno postajo »mu-tatio Ramista« (gl. si.!). — S. P.

Gazice pri Brežicah. Oktobra 1963 D. Duhanč, Gazice 15, pri oranju na j. kon-cu njive pare. 432, k. o. Cerklje, uničil 2 s kamni obzidana rimska groba. Po ohra-njenih fragmentih rdečkastih (T. VII, 7-9) sklepamo, da bile v grobovih žare in skodele. Barva in okras na robu skodele enaka kot na skodeli iz zidane grobnice v 2 km oddaljenem Velikem Mraševem (VS 7, 1958/59, s. 344). Blizu tod G. Grame,

12 Varstvo spomenikov 177