pomlad !#$ %&'&(%&)*+,&'%& · Po obiranju jih za kak!en teden pustimo na svetlem, da izgubijo ... pretvori v vitamin A. Ta je koristen za vid in deluje proti staranju. FOTO: Vrtko

pomlad 2017|LEP VRT & NARAVNA LEKARNA | 1

Cvetovi so hrana

za du!o

ZELENJAVA IN SADJE

Posebne"i, ki si zaslu"ijo prostor na vrtu

Majhen vrt, velik izziv

pomlad 2017

za dober za#etek na zelenjavnem vrtu

Leto 2017 / ISSN 0547-3039 Cena 3,30 EURPOSEBNA !TEVILKA REVIJE NA! DOMWWW.NASDOM.NET/LEPVRT

naravna lekarna& 5 nasvetov

EKOKMETOVALKA MILKA KOREN:Stara semena so na!a prihodnost

32|LEP VRT & NARAVNA LEKARNA | pomlad 2017

a slovenskih vrtnarijah se letos obeta

precej zanimivih zelenajdnic in za ljubitelje dobre doma!e zelenjave je vselej spodbudno, !e na doma! vrt posadimo kak"no novost.

Solatna eksotikaLeto"nja zanimivost bo sorta stebelne

Okusna �,/!�Z()-.Ů(�Ů!,��"Razne manj obi!ajne solate pa "pina!o, ki ni "pina!a, oko, ki ni za na oko, barvasto cveta!o, rumene lubenice in prav tak"ne kumare, ki imajo okus po limoni - vse to si bomo lahko ljubitelji eksotike in novosti pridelali na doma!em vrtu. N

3LŌHMR��'DYRU�ŋSHKDU��6RQMD�*ODYDù��-DVQD�0DULQ

FOTO

: Shu

tter

stoc

k

na prosto. Bolje kali na svetlobi, zato seme le rahlo prekrijemo z zemljo ali pa ga samo na rahlo pritisnimo ob zemljo. Razdalja pri sajenju naj bo 40 x 40 cm. Rastline v "estih tednih zrastejo do meter visoko.

Zelo okusna je solata Canasta, ki je stara sorta, odli!nega sladkastega okusa. Sejemo jo od junija do sep-tembra, pobiramo pa od junija do

ali "pargljeve solate (angle"ko Celtuce, kitajsko Wosun). Zelo grenke liste bomo u#ivali v solatah, uporabimo pa jo lahko tudi za prehrano #ivali. Stebelna ali "pargljeva solata oblikuje veliko, debelo, so!no steblo premera 8 cm, ki se ga olupi in nare#e na tanke kolobarje. U#ivamo jih surove ali na hitro pokuhane v voku. Narezano steblo tudi vlagamo. Ima delikatesen okus. Setev opravimo marca ali aprila


levoNa vsakem vrtu se vselej najde kaj prostora tudi za preizku!anje novosti in posebnosti.

spodaj"pargljeva solata oblikuje veliko, so#no steblo, ki ga olupimo in nare$e na tanke kolobarje. U$ivamo jih surove ali na hitro pokuhane.

FOTO

: Tyl

er B

aer

spodaj sredinaKdor ima majhen vrt ali zgolj balkon, bo lahko letos posadil eno sadiko in obiral dve sorti paradi$nika.

FOTO

: Vrt

ko d

.o.o

.

novembra. Uspe!no jo pridelujejo tudi slovenski profesionalni pridelovalci zelenjave. Oblikuje rahlo odprto glavo s hrustljavimi, rahlo nagubanimi listi z rde#kastim nadihom.

Dve sorti na eni rastliniKdor ima majhen vrt ali zgolj balkon, bo lahko letos posadil eno sadiko in obiral dve sorti paradi$nika. Vzgoja je enaka kot pri sadikah, kjer je cepljena le ena sorta. Pri sajenju pazimo, da cepljeno mesto ostane nad zemljo. Sadimo na vrt ali v ve#je posode, s prostornino vsaj 30 litrov. Na voljo bosta dve razli#ici:

• Maestria & Fleurette F1 je debeloplo-dna kombinacija tipa volovsko srce in okroglega mesnatega paradi$nika. Fleurette je srednje zgoden paradi$nik s sladkim in ne$nim mesom. Plodovi so rahlo izdol$eni in gladki, dose$ejo te$o do 180 gramov. Maestria F1 je odporna proti plesni in preprosta za vzgojo. Je zelo rodna in se odli#no obnese tudi pri vzgoji na prostem. Rde#i plodovi so te$ki do 240 gramov in zelo mesnati. So odli#nega okusa in primerni za sola-te, omake, enolon#nice.

• Tastyno & Sungold F1 je kombinacija rumenega in rde#ega #e!njevega para-di$nika. Tastyno F1 je rde# #e!njev paradi$nik z do 15 gramov te$kimi plodovi, ki rastejo v grozdih. So zelo okusni in primerni za sve$o porabo. Sungold F1 je rumen #e!njev paradi-$nik, ki zelo bogato rodi in spada med srednje zgodnje sorte. Plodovi so te$ki 15 gramov in rastejo v grozdih.

Zlasti pri paradi$niku, ki je posajen v lonec, je klju#no, da ga redno zaliva-mo in dognojujemo - sprva z gnojili za rast, kasneje za plod, saj le tako rastli-na obrodi kakovostne plodove.

Ena sadika, dve vrsti zelenjaveJaj#evec in krompir spadata v dru$ino razhudnikovk in sta po naravi kompa-tibilna. GineTato je jaj#evec, cepljen na krompir. Odbrane so izklju#no brezvirusne rastline, ki ne vsebujejo

GSO. Cepljenje je opravljeno ro#no. Pri GineTatu na enem mestu pridelamo tri do !tiri okusne temno vijoli#ne jaj#evce, v zemlji pa se bo razvilo 300-1000 gramov okusnega belega krom-pirja. Rastlino lahko posadimo v ve#ji lonec, na gredico ali v rastlinjak.

Oka namesto krompirjaRastlina, ki izvira iz Andov ima veliko razli#nih imen, kot so andski krom-pir, molina, novozelandski krompir, je nam najbolj znana kot oca ali oka. Botani#no spada oka (Oxalis tuberosa) med deteljo, kar se vidi tudi po njenih listih. Rastlina tvori rde#e, rumene ali pisane gomolje, ko je dan kraj!i od devet ur. Gomolji se za#nejo oblikovati po !tirih mesecih, nared za pobiranje so po !estih mesecih - pozno jeseni

zgorajGineTato je jaj#evec, cepljen na krompir, pri #emer pridelamo obe vrtnini. Obstaja tudi paradi$nik, cepljen na krompir, ki se imenuje TomTato.

FOTO

: Vrt

ko d

.o.o

.

spodaj desnoPod povr!ino naredi oka skupino gomoljev, dolgih 10 do 12 centimetrov.

FOTO

: Vrt

ko d

.o.o

.


in zgodaj pozimi. Za dober pridelek je potrebna dolga in topla jesen ali pa moramo rastlino ob neugodnih raz-merah za!"ititi, saj ne prenese zmrzali. Obnese se tudi sajenje v lonec. Sadimo 5 cm globoko in pribli#no 3 cm narazen.

Gomolje kuhamo, pe"emo ali upora-bljamo sve#e. Po obiranju jih za kak!en teden pustimo na svetlem, da izgubijo kislost in pridobijo sladkobo. Z zau#i-tjem 100 gramov gomoljev zadostimo 55 % dnevne potrebe po vitaminu B, 66 % po vitaminu C in 70 % po #elezu, pri tem pa ne zau#ijemo ma!"ob.

Barviti vrt s cveta!oAli tudi vi kdaj za mizo do#ivite zmr-dovanje otrok ali partnerja, ko ponu-dite jedi iz bele cveta"e? Pa jih letos presenetite z vijoli"no in oran#no! Tako vijoli"na kot oran#na cveta"a dajeta velik pridelek in sta lahko lep okras vrta ali kuhinjskega pulta. $e privla"nej!i in zares okusni sta na kro-#niku, najsi bo surova, kuhana, blan-!irana, pope"ena ... Vijoli"na cveta"a Graffiti F1 je obdana z zelenimi listi, tako vijoli"na barva !e bolj izstopa. Pridelek lahko pobiramo po 75 dneh od sajenja na prosto. Vas morda skrbi, da bi barva zbledela med kuhanjem? No, tu bodite malce pozorni, kajti "e jo boste kuhali predolgo, bo posivela.

A kdo bi jedel prekuhano, ko pa je "vrsta, na hitro kuhana ali blan!irana cveta"a v resnici najbolj!a.

Oran#na cveta"a Cheddar F1 je !e ena izmed barvitih cveta", ki bo popestrila !e tako dolgo"asno jed ali okrasila kro-#nik. Naravna oran#na barva cveta"e je med kuhanjem obstojna. Oran#no cveta"o odlikuje visoka vsebnost beta karotena, ki je vir vitamina A in anti-oksidant. Pridelek lahko pri"akujemo po 70 dneh od sajenja na prosto. $e to: na hitro (10 minut) kuhani cvetovi cveta"e in sirna omaka sta popoln par.

Nenavadne kumareKumarice so v poletnem "asu imenitne za osve#itev, saj vsebujejo ve" kot 97 odstotkov vode. Bogate so s kalijem, ki je v ugodnem razmerju z natrijem. Vsebujejo tudi vitamine A, B1 in B2, najve" pa vitamina C. Vsebujejo tudi koristne snovi, ki "istijo "revesje, zato je priporo"ljivo zau#iti doma" neolu-pljen plod. Pomagajo pri #elod"nih te#avah in delujejo razstrupljajo"e, uporabljamo jih tudi kot sredstvo za "i!"enje ko#e. Letos lahko na vrt pose-jemo ali posadimo staro sorto poseb-ne okrogle kumare z imenom True Lemon, ki je velika kot jabolko. U#itna lupina je limonsko rumene barve in je ni treba lupiti. Kumara je so"nega,

malce kiselkastega okusa po limoni in nikoli ne pogreni. Je nezahtevna, dobro prena!a su!o in je odporna proti plesni. Plodovi dozorijo 60 do 70 dni po setvi. Okrogle kumare True Lemon so okusne sve#e in vlo#ene. Bolj ko jih obiramo, bolj rastejo in rodijo.

Popenjava "pina!aKljub svojemu imenu !pina"a Malabar v resnici ni !pina"a, temve" je eno-letna azijska popenjavka. Potrebuje veliko toplote, druga"e pa je za vzgojo nezahtevna. Odli"no raste v son"nem delu zelenjavnega vrta in v velikem

zgoraj%e boste le na kratko pokuhali vijoli"no !pinao, bo ohranila barvo. %e vodi za kuhanje dodate malo kisa, bo barva izrazitej!a.

FOTO

: Vrt

ko d

.o.o

.

zgoraj$pina"a malabar raste hitro, mesec in pol po setvi lahko #e u#ivamo liste v solati ali jih pripravimo kot !pina"o.

FOTO

: Jas

na M

arin

zgorajGomolji oke so ro#nati, romenkasti, oran#ni, rde"i. Bogati s z vitaminom C, vsebujejo pa tudi cink, vitamin B12 in #elezo.

FOTO

: Vrt

ko d

.o.o

.

zgorajOran#no cveta"o odlikuje visoka vsebnost beta karotena, ki se v telesu pretvori v vitamin A. Ta je koristen za vid in deluje proti staranju.

FOTO

: Vrt

ko d

.o.o

.


loncu ali na balkonu v vise!ih ko"a-rah. Potrebuje oporo. Ko je su"a, jo je treba redno zalivati. Raste hitro, tako da #e 55 dni po setvi lahko u#ivamo mlade, velike in so!ne, rahlo odebe-ljene, rde!kaste liste v solati ali pa jo pripravimo kot "pina!o. Uporablja se tudi za zgo"!evanje juh, hitro pra#e-ne jedi v kitajski kuhinji in v jedeh s !ilijem. Je tipi!na listna zelenjava in vsebuje veliko vitaminov A in C, #ele-

za ter kalcija. Za uspevanje na vrtu potrebuje bogato in vla#no zemljo. Je odporna proti boleznim in "kodljiv-cem, vendar je ob!utljiva za pozebo.

Rumena lubenica za sve!inoSi predstavljate, da prere#ete lubenico in namesto rde!ega mesa zagledate rumeno? Prav to je posebnost sorte Sweet Gold, saj je rumenomesnata lubenica. Sama rastlina ima podobne zahteve kot rde!emesnate sorte. Dobro uspeva na son!nem in toplem mestu, s temperaturo podnevi od 25 do 30 oC in pono!i od 18 do 20 oC. Tla morajo biti humozna, dobro pognojena in vseskozi dovolj vla#na. Sweet gold je zgodnja sorta, ki vas bo nagradila z obilnim pri-delkom. Plodovi so jaj!aste oblike, dose-#ejo te#o pribli#no 2,5 kg in se dobro skladi"!ijo. Lupina je srednje debela, z zna!ilnimi temno zelenimi progami. Meso je !vrsto in izjemno okusno.

zgorajLubenica z rumenim mesom dobro uspeva na son!nem in toplem mestu, s temperaturo podnevi od 25 do 30 ºC. Je izjemno okusna.

levo zgorajRumena kumara True Lemon je so!nega, malce kiselkastega okusa po limoni. Dobro prena"a su"o in je odporna proti plesni.

FOTO

: Bon

nie

Plan

ts

FOTO

: Vrt

ko d

.o.o

.


si ljubitelji in zbi-ratelji rodnej!ih in okusnej!ih sort radi posadimo in preizkusimo

novosti. Poiskali smo nekaj "e preizku-!enih rastlin, ki si zaslu"ijo prostor na doma#en vrtu.

Bavarski kivi z u!itno ko!icoBavarski kivi ima veliko vitaminov in mineralov. Vsebuje veliko vitaminov C, E in B ter kalija, cinka, magnezija, "eleza, natrija, pektinov, !tirikrat ve# C-vitamina kot debeloplodni kivi,

Sladke posebnosti na sadnem vrtuIzbor novitet med sortami sadnih rastlin je vsako leto bogatej!i, kar je imenitno za ljubitelje novosti. Bavarski kiviji vas bodo o"arali z odli"nim okusom, prav tako najdebelej!e maline in bogato rodne sorte goji jagod. Namesto cipres si lahko omislite jablanovo #ivo mejo.

V

3LŌH��3ULPRũ�%UH]RYHF

FOTO

: Bum

enbu

ro H

olla

nd


levoRobide zavzamejo veliko prostora na vrtu, a ne vse. Obstaja !e sorta, ki jo lahko sadimo v vise"e ko#are.

ve" kalcija od jabolk in ve" kalija od banan. Z njim se lahko sladkate od avgusta do novembra. Rastlina prene-se temperaturo do -28 °C in je primer-na za sajenje tudi na obmo"jih, kjer debeloplodni kiviji (hayward, bruno) lahko pomrznejo.

Plodove bavarskega kivija u!ivamo s ko!ico. Za dober in bogat pridelek bavarskega kivija sadite skupaj mo#ko in !ensko rastlino zaradi opra#itve. Sorte bavarskega kivija issai, koku-wa in vitikiwi so samooplodne in ne potrebujejo opra#evalne sorte. Priporo"amo sajenje #tirih ali ve" razli"nih sort, ki vam zagotavljajo dovolj visok in kakovosten pridelek v dalj#em "asovnem obdobju. Pred sajenjem sadiki bavarskega kivija postavite individualno T-oporo, viso-ko tri metre. Lahko ga privezujete na ograjo, ob zidu na !ice, ki jih namesti-te vzdol!no, ali na brajdi. V rodnost vstopi tretje do "etrto leto po sajenju. Posamezne plodove lahko oberete !e drugo leto. Re!ete ga podobno kot trto.

Odli!na goji jagodaVe"ina vrti"karjev ima posajeno navadno goji jagodo, ki zelo pozno cveti, bujno raste in zelo malo ali ni" ne rodi. V vrt, ve"je posode in korita priporo"amo sajenje novej#ih !lahtnih sort goji jagod, ki imajo debele plodo-ve in dobro rodijo od poletja do jeseni.

Goji jagoda sorta amber sweet je novost. Plodovi so zelo sladki in zlato rumene barve. Ta sorta zori od konca julija ali za"etka avgusta in vse do prvih zmrzali. Novej#e in prave sorte goji jagod rastejo bolj umirjeno in so bolj primerne za doma"e vrtove, sadi-te jih lahko tudi v posode.

zgorajPlodovi bavarskega kivija imajo mo"no aromo in jih pred u!ivanjem ni treba lupiti.

FOTO

: Ets

y

spodajBavarski kivi prenese temperaturo do -28 °C. Sadimo ga lahko na obmo"jih, kjer debeloplodni kiviji lahko pomrznejo.

FOTO

: Gär

tner

Pöt

schk

e

spodaj sredinaBavarski kivi v rodnost vstopi tretje do "etrto leto po sajenju.

FOTO

: Bau

msc

hule

Hor

stm

ann

Posebne sorte bavarskega kivijaSorta !as zorenja Opra"itev oz. oploditevScarlet avgust, za"etek septembra !enska rastlina

Hardy Red prva polovica septembra !enska rastlina

Weiki sredina septembra do konca oktobra

!enska rastlina

Bingo konec septembra !enska rastlina

Geneva med septembrom in oktobrom !enska rastlina

Ananasnaya zgodaj v oktobru !enska rastlina

Jumbo oktober !enska rastlina

Ken's Red sredina septembra !enska rastlina

Purpurna Sadowa sredina septembra !enska rastlina

Bayern kiwi / mo#ka rastlina (opra#evalec)

Kokuwa september, za"etek oktobra samooplodna sorta

Issai oktober samooplodna sorta

Vitikiwi oktober samooplodna sorta

spodaj desnoPlodovi goji jagode Amber Sweet so zelo sladki in zlato rumene barve.

FOTO

: Faj

nTim


Posebne sorte malinSorta maline !as zorenja Posebnost sorte

Radziejowa za!etek junija do sredine julija najdebelej"a malina

Laszka sredina junija do sredina julija najdalj"i plodovi

Tadmor konec julija do konec avgusta veliki plodovi

Golden Queen za!etek julija do sredina avgusta rumeni plodovi

Bristol za!etek julija do sredine avgusta !rni plodovi

Erika sredina julija do konec avgusta dvakrat rodna malina

Polana celo poletje, do zmrzali ne potrebuje opore

Debele malinePlodove malin lo!imo po barvi, veliko-sti in po !asu zorenja. Najdebelej"a je sorta radziejowa. Poznamo tudi sorto laszka z najdalj"imi plodovi. Sorti lasz-ka in radziejowa imata plodove, ki se

ne razpo!ijo, ko padejo na tla. Rumene plodove ima sorta golden queen, odli!na je tudi malina bristol

s !rnimi plodovi. Brez opore pa lahko gojite sorto maline polana.

Maline re#ite spomladi, ko la#je dolo-!ite, kateri poganjki so suhi, po"ko-dovani ali pozebli. Pri enkrat rodnih malinah ve!ino mo!nej"ih, debelih poganjkov (rozg) prikraj"ajte na vi"ino 1,5 m. Pregoste, slab"e, bolne poganj-ke pore#ite v tla, tako kot pri dvakrat rodnih malinah. Dvakrat rodne maline je najbolj preprosto spomladi porezati do tal. Rez opravite v tla, da ne ostajajo "trclji. Ob sajenju zemlji dodajte kom-post in gnojilo za jagodi!je.

Vise!a robidaSorto robide Black Cascade lahko sadite v vise!e ko"are, cvetli!ne lonce in druge cvetli!ne posode. Njena posebnost so kratki in vise!i poganjki, ki v dol#ino zrastejo zgolj kak"nih 30 cm. Ta sorta bujno cveti od junija do avgusta, sladke !rne plodove pa boste lahko obirali od julija do septembra. Na dobro razra"!eni rastlini lahko dobite tudi do 1,3 kg plodov. Rastlini namenite son!no lego, !eprav prenese tudi polsenco. Za gojenje ni zahtevna, le redno jo zalivajte in dognojujte.

"iva meja iz jablanStebri!aste oblike rasti so zna!ilne za jablane in hru"ke, nekaj jih je tudi pri ko"!i!arjih (breskve, marelice, slive in !e"nje). Stebri!aste oblike rasti razvi-jejo osnovno deblo, iz katerega izra"!a rodni les. To velja predvsem za pe!-karje (jablane in hru"ke). Ko"!i!arji

pa se obra"!ajo z dalj"imi pokon!no rasto!imi vejami.

V "irino se stebri!i obi!ajno razra"!a-jo od 0,5 do 0,8 metra. Vi"ina pa je odvisna od sorte, z rezjo jo lahko dolo-!imo sami. $e dolgo poznamo jablane balerinke, med katere spadajo sorte bolero, polka in valtz. Pri izboru stebri-!astih sort jablan novej"e selekcije Cats (ma!ke) lahko izbirate sorte suncats, greencats, redcats, goldcats in starcats. Te stebri!aste jablane so odporne proti jablanovemu "krlupu, su"i, mrazu in so primerne za ekolo"ko pridelavo. Odlikuje jih tudi hitra in dobra rodnost.

Sorta starcats je po okusu in aromi podobna sorti elstar. Rodi v za!et-ku septembra in se dobro skladi"!i. Stebri!asta jablana goldcats je ena bolj"ih selekcij skupine Cats. Plodovi spominjajo na sorto zlati deli"es z rde!kastim prelivom na oson!eni stra-ni. Stebri!aste sorte lahko sadite kot sadno #ivo mejo. Za #ivo mejo sadite sadike na razdalji 0,5 metra v vrsti. Omenjene sorte so primerne za manj-"e vrtove, atrije in omejen prostor.

FOTO

: Faj

nTim

spodajStebri!aste jablane so hit majhnih vrtov. Z njimi lahko zasadite tudi #ivo mejo.

FOTO

: Záh

radn

íctv

o Li

mba

ch

spodaj sredinaSorto robide Black Cascade lahko sadite v vise!e ko"are, cvetli!ne lonce in druge cvetli!ne posode.

FOTO

: Tho

mps

on M

orga

n

FOTO

: Faj

nTim

spodaj levo Polana je malina, ki ne potrebuje opore.

FOTO

: Faj

nTim


Zdravilna !marna hru!icaPlodovi so u!itni meseca junija. So zelo sladki, veliki po centimeter in ve", so modro-vijoli"ne barve. Zorijo

postopoma v obliki grozda. Plodovi vsebujejo veliko !eleza, magnezija, kal-cija, vitaminov C in E ter antioksidante in dietne vlaknine. Plodovi so odporni zoper bolezni in #kodljivce. Plodove uporabljamo sve!e ali jih predelamo v sokove, likerje, marmelade, pite

$lanke in videovsebine o sadnih vrstah poi#"ite na portalu

zgorajNadvse okusni plodovi #marne hru#ice so u!itni meseca junija.

FOTO

: Wik

imed

ia C

omm

ons

in kola"e. %marna hru#ica je grm, ki zraste 2 do 4 metre, odvisno od sorte. Za la!je obiranje priporo"amo sajenje ni!jih sort. %marna hru#ica sorte sleyt ima obliko rasti ve"jega grma, ki dose-!e vi#ino 2 metra in ve". Cveti zelo bogato v za"etku aprila, takrat ga kra-sijo #tevilni beli cvetovi. %marna hru#i-ca sorte sleyt je samooplodna, zato ne potrebuje drugih sort za opra#evanje.

Plodovi so zelo okusni in aromati"ni. Jesenska barva listov je rde"e-oran!na. Zaradi okrasnih in zdravilnih lastnosti plodov je #marna hru#ica sadna vrsta, ki si zaslu!i svoje mesto v vrtu.

zgorajGrm #marne hru#ice bogato cveti v za"etku aprila.

FOTO

: GBI

F

Documents

pomlad !#$ %&'&(%&)*+,&'%& · Po obiranju jih za kak!en teden pustimo na svetlem, da izgubijo ... pretvori v vitamin A. Ta je koristen za vid in deluje proti staranju. FOTO: Vrtko