SPREMLJANJE KONDICIJE KRAV MOLZNIC LISASTE PASME … · Kondicija se najhitreje spreminja v prvih treh mesecih po porodu, saj takrat molznice izgubijo največ telesne mase, imajo

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Danijel LEP

SPREMLJANJE KONDICIJE KRAV MOLZNIC LISASTE

PASME MED LAKTACIJO

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

KMETIJSTVO

Danijel LEP

SPREMLJANJE KONDICIJE KRAV MOLZNIC LISASTE

PASME MED LAKTACIJO

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2016

POPRAVKI

Lep D. Spremljanje kondicije krav molznic lisaste pasme med laktacijo.

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016

III

Diplomsko delo je bilo opravljeno v okviru dodiplomskega univerzitetnega programa

Kmetijstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru pod

mentorstvom doc. dr. Marjana Janžekoviča.

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo naslednji člani:

Predsednik: red. prof. dr. Dejan ŠKORJANC

Mentor: doc. dr. Marjan JANŽEKOVIČ

Somentor: viš. pred. Tadej VIRK, mag. kmet.

Članica: doc. dr. Maja PREVOLNIK POVŠE

Lektorica: Urška Vute, prof. slovenščine

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: junij 2016



IV

Spremljanje kondicije krav molznic lisaste pasme med laktacijo

UDK: 636.2.082.32:612.664(043.2)=163.6

Namen diplomskega dela je spremljanje telesne kondicije krav molznic lisaste pasme in ugotoviti morebitne

medsebojne povezave med proizvodnimi lastnostmi in telesno maso. V raziskavo, ki je trajala 6 mesecev, je

bilo vključenih 31 molznic. Molznice se je enkrat mesečno tehtalo, ocenila se jim je telesna kondicija in

spremljala količina in kakovost mleka. Ugotovili smo, da je ocena telesne kondicije bolj uporaben podatek

kot podatek o telesni masi. Kondicija se najhitreje spreminja v prvih treh mesecih po porodu, saj takrat

molznice izgubijo največ telesne mase, imajo pa v tem obdobju najvišjo povprečno dnevno mlečnost. Poleg

spremljanja telesne kondicije je zelo pomembno tudi spremljanje vsebnosti maščob in beljakovin v mleku,

saj nas lahko vsi ti podatki skupaj zgodaj opozorijo na morebitne presnovne motnje molznice. Manj

produktivne molznice začno že v prvi polovici laktacije z nalaganjem telesnih maščob in imajo ob presušitvi

previsoko oceno kondicije, kar vodi v presnovne težave v naslednji laktaciji.

Ključne besede: krave molznice / telesna kondicija / laktacija / telesna masa

OP: VII, 28 s., 5 pregl., 2 sliki, 18 ref.

Body condition monitoring of Simmental dairy cattle during lactation

The purpose of the diploma paper is to monitor the body condition score of Simmental dairy cattle and find

possible interactions between the production traits and body weight. The experiment, which included 31

dairy cows, lasted 6 months. The cows were weighted once per month, their body condition score and the

quality and quantity of the milk was monitored. We established that the body condition score is a more useful

data than the body weight information. The body condition changes most in the first three months of

lactation. This is also the time when dairy cows loose most of their weight and have the highest average daily

milk yield. Next to monitoring the body condition score, it is also very important to monitor the fat and

protein content in the milk, since all this data together can warn us about possible metabolic issues of the

cow. Less productive dairy cows start building up body fat already in the first half of lactation and have at

dry-off a to high body condition score, which leads to metabolic issues at the next lactation.

Key words: dairy cow / body condition score / lactation / body weight

NO: VII, 28 P., 5 Tab., 2 Pic., 18 Ref.



V

Kazalo vsebine

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 PREGLED LITERATURE ..................................................................................... 2

2.1 Kondicija krav ........................................................................................................... 2

2.2 Ocenjevanje kondicije ............................................................................................... 2

2.3 Kondicija v času presušitve ....................................................................................... 5

2.4 Kondicija v zgodnji laktaciji ...................................................................................... 6

2.5 Kondicija v sredini laktacije ...................................................................................... 6

2.6 Pozna laktacija ........................................................................................................... 7

2.7 Vpliv kondicije na presnovne bolezni ....................................................................... 7

2.7.1 Poporodna mrzlica ..................................................................................................... 7

2.7.2 Ketoza ........................................................................................................................ 8

2.7.3 Šepanje ....................................................................................................................... 8

2.8 Vpliv kondicije na količino mleka ............................................................................. 8

3 MATERIAL IN METODE ................................................................................... 10

3.1 Opis kmetije ............................................................................................................. 10

3.1.1 Hlev .......................................................................................................................... 10

3.1.2 Čreda ........................................................................................................................ 10

3.1.3 Krmni obrok ............................................................................................................. 11

3.2 Metode ..................................................................................................................... 11

3.2.1 Tehtanje krav molznic ............................................................................................. 12

3.2.2 Subjektivna ocena kondicije .................................................................................... 13

3.3 Proučevane lastnosti ................................................................................................ 13

3.4 Statistična analiza .................................................................................................... 13

4 REZULTATI Z RAZPRAVO .............................................................................. 14

4.1 Spremljanje kondicije skozi laktacijo ...................................................................... 14

4.2 Proizvodne lastnosti molznic glede na oceno telesne kondicije .............................. 17

4.3 Sprememba telesne mase in kakovosti mleka v prvih 100 dneh laktacije ............... 21



VI

4.4 Povezave med posameznimi lastnostmi .................................................................. 23

5 SKLEPI ................................................................................................................... 25

6 VIRI ........................................................................................................................ 26



VII

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Sestava osnovnega krmnega obroka za 650 kg molznico za prirejo

16 kg mleka. ................................................................................................. 11

Preglednica 2: Osnovni statistični podatki za posamezne lastnosti glede na mesec

po telitvi za celotno čredo. .......................................................................... 16

Preglednica 3: Osnovni statistični podatki za posamezne lastnosti glede na oceno

kondicije molznic v laktaciji za celotno čredo. ........................................... 19

Preglednica 4: Gibanje telesne mase in kakovosti mleka molznic v obdobju presušitve

do 100. dne po telitvi. .................................................................................. 22

Preglednica 5: Povezave (korelacije) med posameznimi proizvodnimi lastnostmi

celotne črede. ............................................................................................... 24

Kazalo slik

Slika 1: Določitev linije med sednično in kolčno grčo . ........................................................ 4

Slika 2: Elektronska pohodna tehtnica s terminalom ......................................................... 12

1 Lep D. Spremljanje kondicije krav molznic lisaste pasme med laktacijo. Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2016

1 UVOD

Med pomembne vplive pri prireji mleka, predvsem na plodnost krav, zdravstveno stanje in

količino prirejenega mleka, spada stanje telesne kondicije posamezne molznice. Povprečna

ocena telesne kondicije molznic v posamezni čredi je posredni pokazatelj rejčeve

sposobnosti obvladovanja intenzivne živinorejske panoge – prireje mleka (Kramer 2015).

Ocenjevanje telesne kondicije postaja pogostejša praksa tudi na slovenskih kmetijah.

Ocena telesne kondicije (angl. body condition score, BCS) nam s pomočjo številk

ovrednoti količino telesnih maščob oziroma shranjene energije, ki jo molznica hrani v

svojem telesu (Klopčič in sod. 2011). V uporabi je 5-točkovna metoda, z ocenami od 1 do

5, pri čemer nizko oceno kondicije dobijo iztrošene molznice z malo oziroma brez telesnih

maščob, visoko oceno pa dobro založene oziroma debele molznice. Katera ocena je

najprimernejša je odvisno od tega, v katerem obdobju laktacije je posamezna molznica in

kakšna je njena prireja mleka. Lahko pa rečemo, da sta tako ocena 1 kot ocena 5 skrajno

neprimerni. Subjektivno oceno podamo na podlagi ogleda točno določenih delov telesa

molznice, kjer se nalaga telesna maščoba.

S pomočjo izkušenega strokovnjaka smo spremljali telesno kondicijo molznic lisaste

pasme tekom laktacije in v obdobju presušitve. Hkrati smo izvajali tudi meritve telesne

mase in na podlagi AT kontrole spremljali tudi prirejo mleka in vsebnosti maščob ter

beljakovin v mleku. Zanimalo nas je, kako se spreminja telesna kondicija skozi laktacijo,

predvsem prvih 100 dni po telitvi, in kakšne so proizvodne lastnosti molznic glede na

posamezno oceno telesne kondicije.


2 PREGLED LITERATURE

2.1 Kondicija krav

Ocenjevanje telesne kondicije krav je precej enostavno in hkrati zelo zanesljivo ter

pomembno orodje pri vrednotenju prehranskega stanja krav. Krave, ki so primerno

krmljene glede na njihove potrebe, običajno nimajo zdravstvenih težav, prav tako je tudi

prireja optimalna (Klopčič in sod. 2011). Telesna kondicija je pokazatelj spreminjanja

maščobnih rezerv krave med laktacijo in je lahko tudi dobro merilo za določitev krav, ki so

sposobne doseči dobro ravnovesje med mlečnostjo in ješčnostjo (de Jung 2005).

Ocenjevaje telesne kondicije je metoda, pri kateri subjektivno ocenimo količino maščob

oziroma shranjene energije, ki jo krava nosi v svojem telesu. Zahteva le preprosto vizualno

oceno določenih delov telesa, kjer se nalaga telesna maščoba (Klopčič in sod. 2011).

Največje spremembe v telesni kondiciji krave se dogajajo v začetku laktacije. Sposobnost

zauživanja suhe snovi (SS) je ob telitvi zmanjšana in ne narašča sorazmerno s prirejo

mleka. Krava doseže vrh laktacije med 4. in 6. tednom, zmožnost zauživanja SS pa

zaostaja, vrh konzumacije je dosežen šele 9 do 11 tednov po telitvi. Zaradi tega krava

porablja telesne rezerve in posledično hujša, takšna krava je v negativni energetski bilanci

(Parker 1994).

Ocenjevanje telesne kondicije je v veliko pomoč pri optimizaciji krmljenja in oskrbe živali,

s tem pripomoremo k doseganju maksimalne mlečnosti, zmanjšanju metaboličnih bolezni v

začetku laktacije in preprečitvi plodnostnih motenj (Klopčič in sod. 2011).

2.2 Ocenjevanje kondicije

Ocenjevanje kondicije ali body condition score (BCS) je vizualna metoda, kjer ocenjujemo

izgled ledvenih trnastih nastavkov in ledvenih stranskih podaljškov hrbtenice, izgled


kolčne in sednične grče, območje med obema grčama ter izgled korena repa in njegove

okolice. Ocenjujemo predvsem količino podkožnega loja, ki vpliva na izrazitost oziroma

zaobljenost in skritost posameznih omenjenih delov okostja pri kravi. Najpogosteje

uporabljana je 5-točkovna metoda, njena osnova je bila razvita že leta 1982. Nato je bila

dopolnjena, tako da se živali točkuje s točkami od 1 do 5, ki so razdeljene na četrtine, pri

čemer dobi oceno 1 zelo suha žival, oceno 5 pa zelo debela žival (Ferguson in sod. 1994,

Kramer 2015). Ocenjevalec se osredotoča na natančno dodeljevanje točk med 2,5 in 4,0.

Razlika med tem, ali ima žival oceno 4,5 ali 5 je nepomembna, saj je v vsakem primeru

prekomerno krmljena in je nagnjena k presnovnim težavam po telitvi. Enako velja za krave

molznice z oceno, nižjo od 2,5, saj so vse močno podhranjene. S takšnim načinom

ocenjevanja 5-točkovni sistem razdelimo na devet razredov s četrtinskimi točkami.

Evropske rejske organizacije so ta 5-točkovni sistem preoblikovale v 9-točkovnega, pri tem

je ocenjevanje osredotočeno na ocene med 4 in 8, ki so nadalje razdeljene na polovične

točke (Klopčič in sod. 2011).

Ocenjevanje krave se začne tako, da s strani pogledamo predel medenice. Preverimo,

kakšna je linija med sednično in kolčno grčo, torej koliko maščob je naloženih v tem

predelu. Če je ta linija močno in ostro vbočena, da tvori kot v obliki črke »V«, ima krava

oceno 3,0 ali manj, če je linija manj vbočena, poteka v obliki črke »U« oziroma polmeseca,

je telesna kondicija večja ali enaka 3,25. V primeru, da je linija bolj ali manj ravna, je

ocena telesne kondicije večja od 4,0. Primeri različnih linij so vidne na sliki 1. Določitev

tega kota je lahko zelo težka, še posebej, če je kondicija krave okoli 3,0 in 3,25 (Ferguson

1989, Ferguson in sod. 1994). V takšnem primeru si ta predel ogledamo še od zadaj in

skušamo tako določiti, ali je kot v obliki črke »V« ali »U« (CAES 2009, Klopčič in sod.

2011).


Slika 1: Določitev linije med sednično in kolčno grčo (CAES 2009)

Nato sledi ocenjevanje z ogledom živali od zadaj. Najprej pogledamo kolčne grče. Če so le

te pri živalih, kjer smo določili, da je linija v obliki črke »V«, zaokrožene, ima takšna žival

oceno 3,0, če so kolčne grče oglate, nadaljujemo z ocenjevanjem. Pogledamo sednične

grče. Če je na njih vidna podkožna maščoba, je ocena enaka 2,75, če ni, je ocena nižja. V

tem primeru potipamo sednične grče in če se občutijo naložene maščobe, lahko takšno

žival ocenimo z 2,5. Na kravah, pri katerih se podkožna maščoba na sedničnih grčah ne

otipa, si pogledamo še trnaste podaljške in prečne podaljške ledvenih vretenc. Če je

razdalja med konico prečnih podaljškov vidna do polovice razdalje do trnastih podaljškov

ledvenih vretenc (vrh hrbtenice), merjeno od spodaj navzgor, je ocena 2,25, če pa so vidni

do treh četrtin pa je kondicija živali 2,0 (Ferguson 1989, CAES 2009, Klopčič in sod.

2011).

Pri kravah z oceno višjo od 3,0 pogledamo, kako sta izraženi križna vez in vez med

korenom repa in sednično grčo. Če sta obe vezi dobro vidni, ocenimo kravo s 3,25. Če je

križna vez dobro vidna, vez med korenom repa in sednično grčo pa komaj vidna, je

kondicija enaka 3,5. Če je križna vez komaj vidna, vez med korenom repa in sednično grčo

pa ne, podamo oceno 3,75. V primeru, ko obe vezi sploh nista vidni, ima krava kondicijo

večjo ali enako 4,0. Če menimo, da ocene ne ustrezajo anatomskim značilnostim krave, jo

skušamo oceniti, kot da je linija med sednično in kolčno grčo v obliki črke »V«. Pri

ocenjevanju kondicije z oceno nad 4,0 si je potrebno od strani pogledati predel med

sednično in kolčno grčo ter kolkom in predel okoli prečnih izrastkov ledvenih vretenc. Če


je predel med grčama pokrit z lojem, konice prečnih podaljškov ledvenih vretenc pa so

vidne, je kondicija enaka 4,0, v kolikor pa so konice prečnih podaljškov ledvenih vretenc

komaj vidne pa 4,25. V primeru, ko konice niso več vidne, prav tako ni vidna sednična

grča, kravo ocenimo s 4,5. Ko nobene od teh kosti niso vidne, lahko ocenimo s 5,0

(Ferguson in sod. 1994, CAES 2009, Klopčič in sod. 2011).

2.3 Kondicija v času presušitve

S primerno prehrano in s tem tudi kondicijo močno vplivamo na produktivnost krave v

naslednji laktaciji. Zaželena kondicija ob presušitvi je med 3,25 in 3,75, nikakor pa ne sme

preseči 4,0 točke. Pomembno je, da priporočeno kondicijo pri živali dosežemo že pred

presušitvijo, saj je nalaganje telesnih rezerv dosti bolj učinkovito ob koncu laktacije, saj je

takrat prireja mleka nižja, potrebe za rast plodu pa so še dokaj nizke. Prav tako prekomerno

hujšanje krave v času presušitve ni priporočljivo, saj tudi to vodi v mobilizacijo telesnih

maščob in nabiranje le teh v jetrih in s tem povezane metabolične motnje (poporodna

mrzlica, ketoza itd.). Za ohranitev nespremenjene kondicije čez celotno obdobje presušitve

je potrebno živalim krmiti obrok z nizko energijsko vrednostjo in visoko vlaknino, z

ustrezno količino beljakovin, mineralov in vitaminov. Pri kravah, ki imajo ob koncu

presušitve (torej tik pred telitvijo) kondicijo 4,0 ali več, lahko pričakujemo težje telitve,

slabšo konzumacijsko sposobnost SS, hitrejšo in večjo izgubo kondicije, plodnostne

motnje, metabolične, infekcijske in digestivne bolezni. Predebele krave ob telitvi so

običajno tiste, ki so imele v predhodni laktaciji prej opisane težave in so zaradi pozne

obrejitve imele daljšo laktacijo oziroma so bile prezgodaj presušene, kar pri neustreznem

krmljenju povzroča prekomerno rejenost. Zaradi tega je zelo pomembno spremljati

kondicijo živali in jih primerno krmiti, da se ne vrtimo v začaranem krogu. Krave, ki imajo

pred telitvijo nizko kondicijo (manj kot 3,0), dosežejo nižji laktacijski vrh, prav tako je za

njih značilna slabša plodnost (Parker 1994).


2.4 Kondicija v zgodnji laktaciji

V zgodnji laktaciji je potrebno krave pogosteje ocenjevati, saj se kondicija zelo hitro

spreminja. Neprimerna kondicija ima zelo velik vpliv na zdravje, prirejo in plodnost krave.

V obdobju ob telitvi ima krava najnižjo sposobnost zauživanja SS. Konzumacijska

sposobnost se nato začne povečevati, vendar ne skladno s prirejo mleka. Vrh laktacijske

krivulje je običajno dosežen v 4. do 6. tednu po telitvi, medtem ko je maksimalna

sposobnost zauživanja SS dosežena šele med 9. in 11. tednom. Ker krava s krmo ne more

zadostiti energijskih potreb, pride do t.i. negativne energijske bilance, kar žival nadomesti s

porabljanjem telesnih rezerv. Pri zdravih kravah, ki so imele ob telitvi primerno kondicijo,

torej okoli 3,5, lahko pričakujemo, da bodo prvih 60 do 80 dni dnevno izgubljale 0,5 do 1

kg telesnih rezerv (maščob). 1 kg telesnih maščob se pretvori v 4,92 megakalorij neto

energije laktacije (NEL). Za tvorbo 1 kg mleka s 3,5 % mlečnih maščob se porabi okoli

0,69 megakalorij NEL, kar pomeni, da 1 kg telesnih maščob omogoči prirejo okoli 7,1 kg

mleka, kar pri skupni izgubi okoli 70 kg telesnih rezerv doprinese do 500 kg mleka. Tako

se v prvih dveh mesecih laktacije zniža kondicija krave za od 0,5 do 1,0 točke in se nekje

pri 10 tednih ustali pri 2,75 do 3,0 točke. Krave z zelo visoko mlečnostjo lahko dnevno

porabijo tudi do 1,5 kg telesnih rezerv in se jim tako kondicija zmanjša na 2,5 točke in se

ustali šele v 4. mesecu. V tem času je potrebno kravam zagotoviti najbolj kakovostno

krmo, z visokim deležem energije, pri čemer moramo paziti, da ne krmimo preveč lahko

razgradljivega škroba (ječmen). Preslaba energijska oskrba krav v začetku laktacije lahko

privede do pretirano visokih stopenj mobilizacij telesne maščobe, tudi od 1,5 do 2 kg na

dan, s čimer se povečuje tveganje za kopičenje maščob v jetrih in s tem pojavljanje ketoz,

povečano dovzetnost za bolezni, plodnostnih motenj in smrtnost embrijev (Parker 1994,

Lek-veterina 2016).

2.5 Kondicija v sredini laktacije

Po 12 tednu laktacije naj bi krave ponovno začele nabirati telesne rezerve in s tem

pridobivati na kondiciji. Pri okoli 180 dneh bi že lahko pridobile kondicijo, ki so jo


izgubile v začetku laktacije. Za zelo visoko produktivne molznice je v tem času primerna

kondicija okoli 3,0, pri povprečnih pa se naj giblje med 3,0 in 3,5, kar je tudi zgornja meja.

Krave bi v tem obdobju morale biti tudi že breje (Parker 1994).

2.6 Pozna laktacija

V pozni laktaciji naj bodo krave v kondiciji do 3,5 in naj tako ostanejo tudi čez obdobje

presušitve, do telitve. Potrebno je paziti, da krave z nižjo prirejo in pozno obrejene ne

presežejo ocene 4,0. Tudi visoko produktivne krave se morajo približati kondiciji 3,5 in v

kolikor se še niso, se jih lahko nekoliko bolj energetsko krmi tudi v pozni laktaciji (Parker

1994).

2.7 Vpliv kondicije na presnovne bolezni

Kondicija v času telitve in zgodnje laktacije je močno povezana z različnimi presnovnimi

težavami, predvsem s ketozo, poporodno mrzlico, tudi dislokacijo siriščnika in

zamaščenimi jetri (Roche in sod. 2009).

2.7.1 Poporodna mrzlica

Roche in Bary (2006) sta ugotovila nelinearno povezavo med kondicijo in pojavom

poporodne mrzlice. Navajata, da je pri kravah z nizko oceno kondicije ob telitvi (BCS

3,5) za 30 % večja verjetnost poporodne

mrzlice. Ugotovitve razlagata z dejstvom, da imajo debelejše krave ob in po telitvi nižjo

konzumacijsko sposobnost in visoko prirejo, zaradi česar se izločanje kalcija precej

poveča, vnos pa temu ne sledi. Za pojav poporodne mrzlice pri suhih kravah menita, da je

razlog v splošni oslabelosti teh krav.


2.7.2 Ketoza

Gillund in sod. (2001) navajajo podvojitev tveganja za ketozo pri kravah, ki so telile z

oceno kondicije višjo od 3,5, v primerjavi s tistimi, ki so imele ob telitvi kondicijo 3,25. To

je skladno z ugotovitvami Roche (2007, cit, po Roche in sod. 2009), da so bile plazemske

koncentracije β hidroksi butirata od 50 do 100 % višje pri kravah, ki so telile s kondicijo

3,0, v primerjavi s tistimi s kondicijo ob telitvi 2,75. Iz tega je razvidno, da imajo že zelo

majhne razlike v telesni kondiciji močan vpliv na pojav ketoze (Roche in sod. 2009).

Pri kravah, ki so imele ob telitvi kondicijo višjo od 3,25 in se jim je v zgodnji laktaciji

zmanjšala za več kot 0,75 točke, je bila med 20. in 30. dnem po telitvi ugotovljena

subklinična ketoza (Busato 2002).

2.7.3 Šepanje

Gearhart in sod. (1990) so ugotovili pozitivno korelacijo med oceno kondicije in šepanjem.

Navajajo, da je kar za 7-krat večja verjetnost, da bo krava, ki ima ob presušitvi kondicijo

višjo od 4,0, v naslednji laktaciji šepala.

2.8 Vpliv kondicije na količino mleka

Stockdale (2001, cit. po Roche in sod. 2009) poroča o povečevanju mlečnosti in vsebnosti

maščobe v mleku pri primerjanju krav z nizko oceno in krav z zmerno oceno kondicije.

Waltnerin sod. (1993) so ugotovili, da so največjo prirejo v prvih 90 dneh laktacije dosegle

krave, ki so telile s kondicijo 3,5. Prav tako tudi Roche (2007, cit. po Roche in sod. 2009)

poroča, da je za dobro mlečno prirejo optimalna kondicija ob telitvi 3,5. Nižja letna

mlečnost pri kravah z višjo kondicijo je posledica manjše konzumacijske sposobnosti in

velike mobilizacije maščob, kar privede do metaboličnih motenj (ketoza, zamaščena jetra).


Takšne krave imajo običajno visok laktacijski vrh, a slabo mlečno vztrajnost (Roche in

sod. 2009).

Za zdrave krave, ki imajo ob telitvi oceno kondicije manjšo od 3,0, je značilna položnejša

laktacijska krivulja z neizrazitim vrhom in dobro mlečno vztrajnostjo, saj ne pride do t.i.

negativne energetske bilance. Zavedati se moramo, da vsak kilogram mleka na vrhu

laktacijske krivulje pri zdravi kravi pomeni od 200 do 250 kg več mleka v laktaciji

(Lavrenčič 2007).

Kljub vsem raziskavam ni opaziti velikih razlik med višino mlečnosti med kravami, ki so

telile z oceno kondicije 3,0 in tistimi z oceno 3,5. Pomembno pa je dejstvo, da krava ne

izgubi kondicije za več kot od 0,5 do 1,0 točke (Roche in sod. 2009).


3 MATERIAL IN METODE

3.1 Opis kmetije

Poskus je bil izveden na kmetiji s čredo krav molznic lisaste pasme in lisastih križank z

montbeliard in rdeči holštajn (LSX). Kmetija je usmerjena v prirejo mleka. Vzrejajo od 70

do 75 živali, od tega je 30 krav molznic, ostalo so plemenske telice za obnovo črede in

nekaj bikov pitancev. V letu 2012 je bila povprečna letna mlečnost 7223 kg mleka s 4,22

% maščob in 3,49 % beljakovin (CPZ 2013). Mleko oddajajo v Ljubljanske mlekarne.

Voluminozno krmo (mrva, travna in koruzna silaža) pridelajo doma, slamo, krmne

mešanice in mineralno vitaminske mešanice pa dokupijo.

3.1.1 Hlev

Hlev je starejše gradnje in je bil večkrat preurejen ter dograjen. Krave molznice vzrejajo

prosto z 28 ležalnimi boksi, ki so dolžine 2,4 metra. Ob krmilni mizi je prostora za 22

molznic. Krmne mešanice se krmijo avtomatizirano preko krmnega avtomata, molža pa

poteka v molzišču, tipa avto-tandem, s štirimi molznimi enotami (2×2). Presušene krave so

ločene od produktivne črede in imajo temu obdobju primeren in uravnan krmni obrok.

3.1.2 Čreda

V poskus smo zajeli 31 molznic, od katerih je bilo 19 lisaste pasme, 12 molznic je bilo

LSX. V času poskusa so na kmetiji molzli od 23 do 28 krav. V prvi laktaciji je bilo 6, v

drugi 9, v tretji 10, v četrti in kasnejših laktacijah pa 6 molznic. Tekom poskusa jih je 18

tudi telilo, od tega 4 telice. Ob začetku poskusa so bile molznice v povprečju 209 dni v

laktaciji, ob koncu 175 dni.


3.1.3 Krmni obrok

Osnovni krmni obrok je bil zaradi pomanjkanja prostora pri jaslih (krmilni mizi) sestavljen

zgolj iz voluminozne krme in mineralno vitaminske mešanice. Krmno mešanico se je

molznicam doziralo preko krmnega avtomata. Voluminozna krma se je krmila ročno

dvakrat dnevno, pri čemer so jasli očistili le zvečer. Tako je bil osnovni obrok, ki je

predstavljen v preglednici 1, sestavljen za 650 kg molznico za zgolj 16 kg mleka. Glede na

pričakovano oziroma dejansko mlečnost so molznice na krmnem avtomatu dobivale krmno

mešanico K19, pri čemer se je po navodilih mešalnice krmil računalo, da en kilogram tega

krmila zadošča za pokritje potreb za 2,2 litra mleka. Prav tako se je preko avtomata

dodajalo beljakovinsko krmilo (33 % surovih beljakovin) v povprečju okoli 1,1 kg in se je

po potrebi tudi individualno korigiralo glede na vsebnost sečnine v mleku posamezne

molznice. Individualno (z zalivanjem) se je v ob porodnem obdobju in po potrebi še v

prvih mesecih laktacije dodajala tudi mešanica glicerola in propilenglikola.

Preglednica 1: Sestava osnovnega krmnega obroka za 650 kg molznico za prirejo 16 kg

mleka

Vrsta krme Količina (kg)

Koruzna silaža 19

Travna silaža 14

Ječmenova slama 0,4

Mineralno vitaminska mešanica 0,12

3.2 Metode

Poskus je potekal med januarjem in junijem 2012. Meritve smo izvajali enkrat mesečno ob

redni AT kontroli mlečnosti.


3.2.1 Tehtanje krav molznic

Tehtanje molznic se je izvajalo po AT kontrolni molži in nato še po naslednji, upoštevala

se je povprečna vrednost. Tehtali smo s pomočjo elektronske pohodne tehtnice (slika 2), ki

smo jo postavili na poti iz molzišča. Tako so bile molznice najprej pomolzene, da smo s

tem izničili razlike v masi zaradi različnih količin mleka.

Slika 2: Elektronska pohodna tehtnica s terminalom (Lep 2016)


3.2.2 Subjektivna ocena kondicije

Kondicijo molznic smo ocenjevali subjektivno po prej opisani 5-točkovni metodi, pri kateri

smo posamezno točko razdelili na četrtinke. Ocenjevali smo isti dan, kot se je opravilo

tehtanje. Vsa ocenjevanja je opravil usposobljen strokovnjak s tega področja.

3.3 Proučevane lastnosti

V poskusu smo enkrat mesečno opravljali meritve oz. spremljali:

- kondicijo molznic

- telesno maso (kg)

- dnevno mlečnost (kg)

- vsebnost maščob (%)

- vsebnost beljakovin (%).

3.4 Statistična analiza

Podatkovna baza podatkov je bila zasnovana v okolju MS Excel 2010, za samo statistično

obdelavo in primerjavo preučevanih lastnosti med seboj smo uporabili program IBM SPSS

Statistics 21.0. S proceduro Descriptive Statistics smo izračunali minimume, maksimume,

povprečne vrednosti in standardne odklone za posamezne preučevane parametre glede na

mesec po telitvi in oceno kondicije krav. Te parametre smo posebej izračunali za tiste

krave, od katerih smo imeli podatke o preučevanih lastnostih tekom presušitve in prvih 100

dni laktacije.

Povezave med posameznimi lastnostmi smo ugotavljali s Pearson-ovimi korelacijskimi

koeficienti. Statistično značilne povezave so bile pri p


4 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.1 Spremljanje kondicije skozi laktacijo

Rezultate spremljanja kondicije krav tekom laktacije prikazuje preglednica 2. Preučevane

molznice so imele ob presušitvi (45 dni pred predvideno telitvijo) oceno telesne kondicije

v povprečju 3,82, kar je nekoliko visoka vrednost. Najnižja ocena v tem obdobju je bila

3,25, kar je še sprejemljiva vrednost. Manj primerna je najvišja ocenjena kondicija (4,5).

Pri teh molznicah lahko po telitvi pričakujemo hitro hujšanje in presnovne težave. Med

presušitvijo so krave v povprečju še nekoliko pridobile na kondiciji (3,92).

Že v prvem mesecu po telitvi opazimo padec telesne kondicije, tudi na 2,5 točke.

Povprečna kondicija pri prvem merjenju po telitvi je bila 3,45 točke, kar pomeni, da se je

znižala za slabe 0,5 točke, kar je primerna vrednost. V naslednjem mesecu je še opazno

manjše znižanje kondicije, povprečna vrednost 3,24 točke. Molznice so v prvih dveh

mesecih po telitvi v povprečju izgubile manj kot eno točko kondicije. To je skladno z

navedbami v literaturi, da molznica po telitvi naj ne izgubi kondicije za več kot od 0,5 do

1,0 točke (Roche in sod. 2009). Kljub visokim ocenam kondicije v času presušitve je

povprečna vsebnost mlečnih maščob pri molznicah v prvem mesecu po telitvi primerna,

4,38 %, vsebnost mlečnih beljakovin je 3,33 %. Razmerje mlečnih maščob in mlečnih

beljakovin (1,31:1) ne kaže na presnovne motnje. Vendar podatek o najvišji izmerjeni

mlečni maščobi (6,04 %) nakazuje, da nekatere molznice že prekomerno črpajo telesne

rezerve. V drugem mesecu po telitvi opazimo izmerjeno precej nižjo povprečno vrednost

mlečne maščobe (3,71 %), pri čemer zelo izstopa najnižja izmerjena vrednost 2,11 %, ki je

lahko pokazatelj acidoze (zakisanosti vampa). Zakisanost vampove vsebine je najpogosteje

posledica zauživanja premalo strukturne krme (Babnik in sod. 2004). Molznice so zaužile

celotno količino krmne mešanice v krmnem avtomatu, vendar zaradi pomankanja prostora

pri krmilni mizi niso zaužile dovolj voluminozne krme in s tem strukturne vlaknine.

Povprečna vrednost mlečnih beljakovin je 3,21 %. Povprečna dnevna mlečnost je bila v

prvem mesecu 26 kg, v drugem se je povečala na 29,3 kg.


V naslednjem mesecu so molznice že začele pridobivati na telesni kondiciji, čeprav bi še

lahko črpale telesne rezerve. Prav tako se je v tretjem mesecu že nekoliko znižala

povprečna dnevna mlečnost (27,7 kg). Vsebnosti mlečnih maščob in beljakovin so

normalnih vrednosti.

V četrtem mesecu oziroma okrog 110. dneva po telitvi opazimo precej višjo povprečno

oceno kondicije, in sicer 3,52. Priporočena ocena kondicije za to obdobje je med 2,75 in

3,25 (Kramer 2015). Molznice so torej že pričele z nalaganjem telesnih rezerv, prav tako se

je znižala povprečna dnevna mlečnost (25,8 kg). V tem obdobju laktacije so molznice

preveč pridobile na telesni kondiciji.

V petem mesecu laktacije imajo molznice v povprečju oceno kondicije 3,5. Najnižja ocena

je 2,75, ki je za to obdobje še primerna. Precej manj primerna je najvišje ocenjena telesna

kondicija, ki znaša 4,25. Za to kravo lahko sklepamo, da je slaba molznica, saj je pridobila

preveč telesne kondicije v prvi polovici laktacije (Parker 1994).

Med 165. in 199. dnem laktacije je bila povprečna ocena kondicije med 3,53 in 3,71 točke.

Molznice so v povprečju že pridobile kondicijo, ki so jo izgubile v začetku laktacije.

Parker (1994) navaja, da naj imajo krave 180 dni po telitvi oceno kondicije okrog 3,5

točke. Povprečne vsebnosti mlečnih beljakovin (3,63 % in 3,64 %) tudi kažejo na to, da so

energetsko dobro oskrbljene, glede na nekoliko visoko oceno kondicije morda celo preveč.

Ob koncu laktacije (285 oziroma 310 dni po telitvi) so imele krave telesno kondicijo med

3,0 in 4,0 točke, v povprečju 3,7 oziroma 3,75, kar pomeni, da so v primerni oziroma v še

sprejemljivi telesni kondiciji za presušitev. Paziti je potrebno, da na telesni kondiciji ne bi

več pridobivale. Povprečna dnevna mlečnost je bila 16 kg.


Preglednica 2: Osnovni statistični podatki za posamezne lastnosti glede na mesec po telitvi

za celotno čredo

Mesec po telitvi

(povprečno št. dni po telitvi) Lastnost N Minimum Maksimum

Povprečna

vrednost

Standardni

odklon

-2

(-45)

Masa 17 560,0 790,0 661,8 80,7

Kondicija 17 3,25 4,50 3,82 0,41

-1

(-19)

Masa 18 550,0 785,0 662,0 82,0

Kondicija 18 3,25 4,50 3,92 0,35

1

(12)

Masa 20 445,0 746,0 599,4 71,8

Kondicija 20 2,50 4,25 3,45 0,48

Mlečnost 14 19,7 36,2 26,0 4,8

MM % 13 3,16 6,04 4,38 0,79

MB % 13 2,78 3,88 3,33 0,33

2

(43)

Masa 19 462,0 732,0 588,0 84,5

Kondicija 19 2,50 4,25 3,24 0,49

Mlečnost 19 19,8 46,4 29,3 6,3

MM % 17 2,11 4,95 3,71 0,78

MB % 17 2,82 3,50 3,21 0,18

3

(73)

Masa 19 443,0 740,0 588,3 92,1

Kondicija 19 2,50 4,25 3,29 0,49

Mlečnost 19 22,1 45,4 27,7 5,6

MM % 15 2,68 4,97 3,58 0,70

MB % 15 2,83 3,72 3,33 0,22

4

(111)

Masa 13 466,0 742,0 621,5 78,6

Kondicija 13 2,75 4,25 3,52 0,43

Mlečnost 13 21,5 32,2 25,8 2,9

MM % 12 3,00 4,45 3,91 0,44

MB % 12 3,21 3,77 3,51 0,19

5

(139)

Masa 6 445,0 750,0 586,0 121,7

Kondicija 6 2,75 4,25 3,50 0,55

Mlečnost 6 18,6 34,2 25,8 5,1

MM % 6 2,69 4,43 3,35 0,67

MB % 6 3,15 3,76 3,53 0,23

6

(165)

Masa 10 468,0 756,0 646,4 80,5

Kondicija 10 2,75 4,25 3,53 0,48

Mlečnost 10 18,0 28,6 24,7 3,0

MM % 10 2,17 4,93 3,89 0,77

MB % 10 3,35 4,02 3,63 0,18

(N = skupno število meritev, MM = mlečna maščoba, MB = mlečne beljakovine)

se nadaljuje


Preglednica 2: Nadaljevanje

Mesec po telitvi

(povprečno št. dni po telitvi) Lastnost N Minimum Maksimum

Povprečna

vrednost

Standardni

odklon

7

(199)

Masa 12 574,0 720,0 670,5 43,1

Kondicija 12 3,00 4,25 3,71 0,37

Mlečnost 12 8,0 29,1 20,4 6,4

MM % 9 1,91 5,84 3,99 1,20

MB % 9 3,36 3,94 3,64 0,15

8

(227)

Masa 11 618,0 764,0 672,0 45,3

Kondicija 11 3,25 4,50 3,84 0,39

Mlečnost 11 7,9 25,7 17,5 5,0

MM % 11 2,27 5,97 4,54 1,08

MB % 11 3,25 4,02 3,61 0,21

9

(256)

Masa 20 562,0 770,0 666,3 58,0

Kondicija 20 2,50 4,50 3,79 0,43

Mlečnost 20 8,0 24,5 15,6 4,6

MM % 13 2,15 6,27 4,70 1,11

MB % 13 3,31 4,05 3,67 0,22

10

(284)

Masa 16 574,0 760,0 652,5 55,6

Kondicija 16 2,50 4,50 3,70 0,49

Mlečnost 16 7,9 29,0 15,3 5,6

MM % 15 2,86 6,21 4,78 1,00

MB % 15 2,98 4,08 3,58 0,26

11

(310)

Masa 9 625,0 780,0 690,4 56,5

Kondicija 9 3,00 4,00 3,75 0,33

Mlečnost 9 10,0 28,1 17,4 5,2

MM % 9 4,06 6,09 5,02 0,65

MB % 9 3,36 4,71 3,77 0,47

>12

(402)

Masa 17 608,0 800,0 705,9 51,9

Kondicija 17 3,00 4,50 3,60 0,35

Mlečnost 17 9,9 20,9 15,9 3,3

MM % 14 1,67 5,96 5,04 1,12

MB % 14 3,63 4,67 4,05 0,41


4.2 Proizvodne lastnosti molznic glede na oceno telesne kondicije

V preglednici 3 so prikazane proizvodne lastnosti glede na oceno telesne kondicije molznic

v laktaciji. Molznice z oceno telesne kondicije 2,5 točke imajo v povprečju 546,5 kg. Kljub


nizki oceni telesne kondicije je imela najtežja molznica v tej skupini kar 690 kg. Povprečna

dnevna mlečnost molznic z oceno telesne kondicije 2,5 je bila 27,3 kg. Povprečne

vsebnosti mlečnih maščob in beljakovin so precej dobre (4,23 % in 3,33 %). Opaziti je

visoko maksimalno vrednost vsebnosti mlečnih maščob (5,54 %), ki je najverjetneje

rezultat pretiranega črpanja telesnih rezerv, zaradi česar je povečana verjetnost pojava

ketoze (Babnik in sod. 2004).

Za molznice z oceno telesne kondicije 2,75 je značilna višja povprečna dnevna mlečnost

(31,5 kg) z visoko najnižjo izmerjeno dnevno mlečnostjo 25,8 kg, po čemer lahko

sklepamo, da so v tej skupini molznice v začetku laktacije. Povprečna telesna masa

molznic je tudi nekoliko višja in znaša 564,2 kg. Opaziti je nižje vsebnosti mlečnih maščob

in beljakovin, ki pa so najpogosteje v negativni povezavi z višino mlečnosti.

Molznice z oceno telesne kondicije 3,0 imajo precej velik razpon pri telesni masi (od 443

do 710 kg). To lahko pojasnimo s tem, da so bile v čredo vključene telice, ki imajo precej

nižjo telesno maso od odraslih molznic. Prav tako je opaziti veliko razliko med najnižjo in

najvišjo izmerjeno dnevno mlečnostjo (12,2 kg in 46,4 kg), kar lahko razložimo s tem, da

imajo to oceno telesne kondicije molznice pri vrhu laktacije, kakor tudi tiste ob koncu

laktacije, ko je povprečna dnevna mlečnost nižja. Zaradi tega so tudi velike razlike med

vsebnostjo mlečnih maščob (od 2,7 do 5,84 %).

Pri molznicah z oceno telesne kondicije 3,25 je izmerjena nekoliko manjša povprečna

telesna masa (584 kg) kot pri molznicah z oceno telesne kondicije 3,0. To lahko ponovno

pojasnimo z vključevanjem telic v čredo, saj jih ima večina oceno telesne kondicije okoli

3,25. Tudi v tej skupini je opaziti velike medsebojne razlike v proizvodnih lastnostih, saj

gre za molznice v različnih obdobjih laktacije.

Pri molznicah z oceno telesne kondicije 3,5 je že opaziti nekoliko višje telesne mase in

sicer od 540 do 772 kg, v povprečju pa 658,4 kg. To je bila zraven ocene 4,0 najpogostejša

ocena telesne kondicije in predstavljajo skupaj z oceno 3,75 kar 56 % vseh ocen. Prav tako

so proizvodne lastnosti molznic znotraj teh treh skupin podobne: telesna masa okrog 650


kg, povprečna dnevna mlečnost med 18 in 21 kg z normalnimi povprečnimi vsebnostmi

mlečnih maščob in beljakovin, pri čemer so pri vsaki skupini izrazite izmerjene minimalne

in maksimalne vrednosti. Visoke vsebnosti mlečnih beljakovin bi lahko pripisali

molznicam, ki so ob koncu laktacije in so prekomerno oskrbljene z energijo, zaradi tega

imajo tudi visoko oceno telesne kondicije. Visoke vsebnosti mlečnih maščob pa so

značilne za molznice, ki so v začetku laktacije in so imele ob telitvi previsoko oceno

telesne kondicije (od 4,0 do 4,5) in imajo sedaj nizko konzumacijsko sposobnost, zaradi

česar prekomerno črpajo telesne rezerve, kar se odrazi na višji vsebnosti mlečnih maščob.

Z oceno telesne kondicije 4,25 so bile ocenjene zamaščene molznice, ki so že dalj časa v

laktaciji in zamaščene molznice v začetku laktacije. Tem molznicam je potrebno posvetiti

več pozornosti in jih primerno oskrbeti.

Molznice, z oceno telesne kondicije 4,5, so živali s telesno maso med 760 in 800 kg. V

večini gre za molznice, ki so že dalj časa v laktaciji, saj je povprečna dnevna mlečnost le

14,5 kg. Imajo tudi precej visoke povprečne vsebnosti mlečnih maščob (4,97 %) in

mlečnih beljakovin (3,86 %). To so molznice, pri katerih moramo pričakovati težave že ob

telitvi (težki porod, zaostala posteljica, poporodna mrzlica) in v začetku laktacije (slaba

ješčnost, prekomerno črpanje telesnih maščob, zamaščena jetra, ketoza, šepanje).

Preglednica 3: Osnovni statistični podatki za posamezne lastnosti glede na oceno kondicije

molznic v laktaciji za celotno čredo

Ocena

kondicije Lastnost N Minimum Maksimum

Povprečna

vrednost

Standardni

odklon

2,50

Masa 6 445,0 690,0 546,5 104,4

Mlečnost 6 19,2 32,6 27,3 5,2

MM % 5 3,09 5,54 4,23 1,01

MB % 5 2,78 3,89 3,33 0,44

2,75

Masa 11 445,0 668,0 564,2 81,0

Mlečnost 11 25,8 45,4 31,5 5,8

MM % 10 2,69 4,64 3,45 0,73

MB % 10 2,83 3,62 3,26 0,24

(N = skupno število meritev, MM = mlečna maščoba, MB = mlečne beljakovine) se nadaljuje


Preglednica 3: Nadaljevanje

Ocena

kondicije Lastnost N Minimum Maksimum

Povprečna

vrednost

Standardni

odklon

3,00

Masa 13 443,0 710,0 604,2 87,2

Mlečnost 13 12,2 46,4 25,5 8,6

MM % 11 2,70 5,84 4,19 0,99

MB % 11 2,82 3,72 3,33 0,29

3,25

Masa 29 468,0 706,0 584,0 79,3

Mlečnost 28 13,1 33,7 24,3 5,1

MM % 23 2,11 5,86 3,95 0,88

MB % 23 2,98 3,97 3,45 0,27

3,50

Masa 35 540,0 772,0 658,4 59,7

Mlečnost 33 9,6 38,2 21,0 7,2

MM % 30 2,68 6,27 4,74 1,04

MB % 30 3,20 4,71 3,74 0,42

3,75

Masa 26 552,0 788,0 644,8 59,5

Mlečnost 25 9,9 28,1 18,5 5,2

MM % 23 1,91 5,85 4,31 1,14

MB % 23 3,13 4,51 3,63 0,35

4,00

Masa 35 576,0 780,0 664,3 43,9

Mlečnost 33 8,0 32,2 18,2 5,9

MM % 27 1,67 5,83 4,31 0,98

MB % 27 2,97 4,02 3,57 0,25

4,25

Masa 13 618,0 770,0 722,5 40,9

Mlečnost 13 7,9 30,1 20,6 7,2

MM % 11 3,02 5,51 4,01 0,77

MB % 11 3,27 3,88 3,54 0,23

4,50

Masa 4 760,0 800,0 772,5 18,5

Mlečnost 4 7,9 18,4 14,5 4,8

MM % 4 3,66 5,97 4,97 0,96

MB % 4 3,68 4,02 3,86 0,16



4.3 Sprememba telesne mase in kakovosti mleka v prvih 100 dneh laktacije

Pri obdelavi podatkov za spremljanje ocene telesne kondicije in proizvodnih lastnosti v

obdobju presušitve in v prvih 100 dneh laktacije smo vključili le podatke molznic, ki so

bile prisotne v celotnem preučevanem obdobju. Podatki so prikazani v preglednici 4.

V obdobju presušitve so imele preučevane molznice v povprečju 673,5 kg in oceno telesne

kondicije 3,53, kar je po navedbah Parkerja (1994) tudi zaželena kondicija.

Opazimo lahko, da so molznice pri prvem merjenju, ki je bilo izvedeno med 1. in 25. dnem

po telitvi, v povprečju shujšale za 70 kg, od tega lahko okoli 55 kg pripišemo k izgubam

zaradi teleta in porodnih vod. Tako so v povprečju v tem obdobju porabile 15 kg telesnih

rezerv. Ocena telesne kondicije se je znižala na 3,25 točke, kar je za 0,3 točke manjša

vrednost kot je bila v času presušitve. Pri preučevanih molznicah je bila povprečna dnevna

mlečnost 25,3 kg s 4,32 % mlečnih maščob in 3,42 % mlečnih beljakovin.

V povprečju so te molznice tehtale med 26. in 50. dnem laktacije 577,7 kg, kar je za 25,5

kg manj kot pri prejšnjem merjenju. Torej so dnevno v povprečju izgubile 1 kg telesne

mase, kar so tudi pričakovane izgube v tem obdobju. Povprečna ocena telesne kondicije je

3,16 in je za 0,09 točke nižja od predhodne. Povprečna dnevna mlečnost se je povečala na

29,1 kg. Nižji sta povprečni vsebnosti mlečnih maščob (3,4 %) in mlečnih beljakovin

(3,14 %).

Molznice so tudi v obdobju od 51. do 75. dne po telitvi izgubljale na telesni masi in oceni

telesne kondicije. Povprečna telesna masa je bila 554 kg, povprečna telesna kondicija 3,09

točke. Molznice so v povprečju, med dvema zaporednima merjenjema, shujšale 23,7 kg,

kar je ponovno skoraj 1 kg dnevno. V povprečju so od telitve do 75. dne shujšale 64,7 kg

telesne mase. Povprečna dnevna mlečnost je ostala skoraj nespremenjena (28,9 kg) prav

tako tudi vsebnost mlečnih maščob (3,42 %). Vsebnost mlečnih beljakovin se je že

nekoliko povečala in sicer na 3,29 %.


V obdobju med 76. in 100. dnem po telitvi so imele molznice v povprečju 545,75 kg, torej

so še vedno rahlo hujšale. Povprečna dnevna mlečnost je ostajala nespremenjena in je

znašala 28,9 kg. Tudi vsebnost mlečnih maščob je ostala na primerni ravni, 3,39 %, kar

potrjuje naše rezultate, da molznice ne hujšajo preveč in s tem telesne maščobe ne

porabljajo prekomerno. 3,42 % mlečnih beljakovin v mleku kaže na to, da so molznice, pri

povprečno dobri mlečnosti, energijsko dovolj dobro oskrbljene. K temu je precej tudi

pripomoglo napajanje (zalivanje) molznic prvih 60 do 80 dni laktacije z mešanico glicerola

in propilenglikola. Prav tako so molznice že pričele z nalaganjem telesnih maščob, saj so v

povprečju pridobile na telesni kondiciji. Povprečna ocena telesne kondicije je 3,3 in je za

0,21 točke večja kot v prejšnjem obdobju.

Molznice so v povprečju, v prvih 100. dneh laktacije, izgubile 73,7 kg telesne mase. Ocena

telesne kondicije se je do 75. dne po telitvi glede na oceno v obdobju presušitve znižala za

0,44 točke. Po 75. dneh so molznice v povprečju že začele pridobivati na telesni kondiciji.

Laktacijski vrh je bil dosežen pri 50. dnevu (29,1 kg). Povprečna dnevna mlečnost je do

100. dne laktacije ostala skoraj nespremenjena (28,9 kg). Povprečna vsebnost mlečnih

maščob se med 26. in 100. dnem ni spreminjala in je znašala okoli 3,4 %. Po tem podatku

bi lahko sklepali, da molznice v tem obdobju niso bile zakisane niti se pri njih ni pojavila

ketoza. Tudi vsebnost mlečnih beljakovin je bila primerna. Iz začetnih 3,42 % se je znižala

na 3,14 % in se nato ponovno dvignila na 3,42 %, kar nakazuje na dobro oskrbo molznic z

energijo.

Preglednica 4: Gibanje telesne mase in kakovosti mleka molznic v obdobju presušitve do

100. dne po telitvi

Dni po

telitvi N

Telesna masa

(kg) Kondicija

Dnevna mlečnost

(kg)

Mlečne

maščobe

(%)

Mlečne beljakovine

( %)

-25-0 8 673,75 3,53

1-25 8 603,25 3,25 25,3 4,32 3,42

26-50 8 577,75 3,16 29,1 3,4 3,14

51-75 8 554 3,09 28,9 3,42 3,29

76-100 8 545,75 3,3 28,9 3,39 3,42

(N = skupno število meritev)


4.4 Povezave med posameznimi lastnostmi

Z obdelavo podatkov smo ugotovili, kar je prikazano v preglednici 5, da se statistično

značilno (p


Preglednica 5: Povezave (korelacije) med posameznimi proizvodnimi lastnostmi celotne

črede

Kondicija Masa Mlečnost MM % MB %

Kondicija 1 0,585** -0,478** 0,144 0,290**

Masa 0,585** 1 -0,410** 0,379** 0,512**

Mlečnost -0,478** -0,410** 1 -0,411** -0,409**

MM % 0,144 0,379** -0,411** 1 0,409**

MB % 0,290** 0,512** -0,409** 0,409** 1

(MM = mlečna maščoba, MB = mlečne beljakovine, ** = statistično značilna korelacija; p


5 SKLEPI

Ocena telesne kondicije je zelo uporaben podatek pri vodenju prehrane krav molznic. V

primerjavi s tehtanjem je ocenjevanje telesne kondicije precej enostavnejše in običajno tudi

manj stresno za molznico. Prav tako tudi nujno ne potrebujemo podatka o oceni telesne

kondicije v predhodnem obdobju laktacije in lahko z veliko gotovostjo ocenimo, ali je

molznica primerno oskrbljena. Za razliko od tega nam zgolj en podatek o telesni masi

molznice ne pove nič. Molznice imajo v istem obdobju laktacije zelo različne telesne mase

in nas lahko povpreček le teh precej zavede. Podatek o telesni masi je uporaben le, če

individualno spremljamo gibanje telesne mase posamezne molznice.

S poskusom smo ugotovili, da molznice v prvih 2 do 3 mesecih po telitvi izgubljajo na

telesni kondiciji, saj so v negativni energijski bilanci. Molznice z zelo visoko prirejo v tem

obdobju izgubijo tudi do 1,0 točke telesne kondicije, medtem ko povprečne molznice med

0,25 in 0,5 točke. Zelo pomembno je v tem času tudi spremljanje sestave mleka, saj nas

visoke vsebnosti mlečnih maščob in hkrati nizke vsebnosti mlečnih beljakovin opozarjajo

na to, da imajo molznice presnovne težave (ketoza). Nizke vsebnosti mlečnih maščob oz.

ozko razmerje med vsebnostjo mlečnih maščob in mlečnih beljakovin nas opozarjata na

pojav acidoze oz. zakisanosti vampa.

V 4. mesecu laktacije se konzumacija SS že toliko poveča, da molznice spet nalagajo

izgubljene telesne rezerve, ki jih do 7. meseca v večini že nadomestijo, zaradi tega je

potrebno paziti, da le te več ne krmimo prekomerno. Molznice z višjo prirejo mleka še v tem

obdobju niso dosegle optimalne kondicije in jih lahko krmimo z večjim deležem energije.

V poskusu smo opazili, da so kljub povprečno primernim ocenam kondicije za določeno

obdobje laktacije v čredi tudi molznice, ki imajo neprimerne ocene, predvsem previsoke

ocene telesne kondicije ob presušitvi. To so običajno molznice, ki so bile zaradi različnih

vzrokov dalj časa v laktaciji in imajo ob koncu zelo nizko prirejo mleka. Takšnim

molznicam je potrebno pravočasno zmanjšati delež energije v krmnem obroku.


6 VIRI

1. Babnik D, Verbič J, Podgoršek P, Jeretina J, Perpar T, Logar B, Sadar M, Ivanovič

B. 2004. Priročnik za vodenje prehrane krav molznic ob pomoči rezultatov mlečne

kontrole. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 84 str.

2. Busato A, Faissle D, Küpfer U, Blum JW. 2002. Body condition scores in dairy

cows: associations with metabolic and endocrine changes in healthy dairy cows. J.

Vet. Med., 49(9): 455-460.

3. CAES. 2009. Body condition scoring in dairy cattle. (elektronski vir)

http://www.caes.uga.edu/commodities/fieldcrops/forages/events/PBDSummit/!AI1

0782BCSCowAPPROVED.pdf (8.februar 2016).

4. CPZ Govedo. 2013 (elektronski vir)

http://govedo.si (23.februar 2013).

5. de Jung G. 2005. Body condition score, an extra service from hedbook organisation

for farmers and cattle improvement. V: The 26th European Holstein and Red

Holstein Conference, Prague, Czech Republic. (elektronski vir)

http://www.euholsteins.com/info/conferences/ehc2005/g-de-jong.pdf (6.februar

2016).

6. Ferguson JD. 1989. Implementation of a body scoring program in dairy herds.

University of Pennsylvania. (elektronski vir)

http://research.vet.upenn.edu/DairyPoultrySwine/DairyCattle/PennConf1996/Imple

mentationofaBCSPrograminDairyHerds/tabid/1730/Default.aspx (6.februar.2016).

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Busato%20A%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=12489867http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Faissle%20D%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=12489867http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=K%C3%BCpfer%20U%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=12489867http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Blum%20JW%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=12489867http://www.caes.uga.edu/commodities/fieldcrops/forages/events/PBDSummit/!AI10782BCSCowAPPROVED.pdfhttp://www.caes.uga.edu/commodities/fieldcrops/forages/events/PBDSummit/!AI10782BCSCowAPPROVED.pdfhttp://govedo.si/http://www.euholsteins.com/info/conferences/ehc2005/g-de-jong.pdfhttp://research.vet.upenn.edu/DairyPoultrySwine/DairyCattle/PennConf1996/ImplementationofaBCSPrograminDairyHerds/tabid/1730/Default.aspxhttp://research.vet.upenn.edu/DairyPoultrySwine/DairyCattle/PennConf1996/ImplementationofaBCSPrograminDairyHerds/tabid/1730/Default.aspx


7. Ferguson JD, Galligan DT, Thomsen N. 1994. Principal descriptors of body

condition score in Holstein cows. J. Dairy Sci., 77: 2695-2703.

8. Gearhart MA, Curtis CR, Erb NM, Smith RD, Sniffen CJ, Chase LE, Cooper MD.

1990. Relationship of changes in condition score to cow health in Holsteins. J.

Dairy Sci., 73: 3132-3140.

9. Gillund P, Reksen O, Gröhn YT, Karlberg K.2001. Body condition related to

ketosis and reproductive performance in Norwegian dairy cows. J Dairy Sci., 84:

1390-1396.

10. Klopčič M, Hamoen A, Bewley J. 2011. Body condition scoring of dairy cows.

Domžale, Biotehniška fakulteta, oddelek za zootehniko: 43 str.

11. Kramer Z. 2015. Ocena telesne kondicije pri kravah in telicah. Ljubljana, Zelena

dežela, 129: 22-23.

12. Lavrenčič A. 2007. Pomen in način ocenjevanja krav molznic. Ljubljana, Kmečki

glas 64, 3: 8-9.

13. Lek-veterina. 2016. Ocenjevanje telesne kondicije krav molznic. (elektronski vir)

http://www.lek-veterina.si/si/nasveti-zanimivosti-in-odkritja/nasvet-

zanimivost/n/ocenjevanje-telesne-kondicije-krav-

molznic/3be90727b41955e4af2a853b64c0fe39/ (10.januar 2016)

14. Parker R. 1994. Using body condition scoring in dairy herd management.

(elektronski vir)

http://www.omafra.gov.on.ca/english/livestock/dairy/facts/94-053.htm (6.februar

2016)

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Gillund%20P%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=11417697http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Reksen%20O%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=11417697http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Gr%C3%B6hn%20YT%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=11417697http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Karlberg%20K%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=11417697http://www.lek-veterina.si/si/nasveti-zanimivosti-in-odkritja/nasvet-zanimivost/n/ocenjevanje-telesne-kondicije-krav-molznic/3be90727b41955e4af2a853b64c0fe39/http://www.lek-veterina.si/si/nasveti-zanimivosti-in-odkritja/nasvet-zanimivost/n/ocenjevanje-telesne-kondicije-krav-molznic/3be90727b41955e4af2a853b64c0fe39/http://www.lek-veterina.si/si/nasveti-zanimivosti-in-odkritja/nasvet-zanimivost/n/ocenjevanje-telesne-kondicije-krav-molznic/3be90727b41955e4af2a853b64c0fe39/http://www.omafra.gov.on.ca/english/livestock/dairy/facts/94-053.htm


15. Roche JR, Berry DP. 2006. Periparturient climatic, animal and management factors

influencing the incidence of milk fever in grazing system. J. Dairy Sci., 89: 2775-

2783.

16. Roche JR, Friggens NC, Kay JK, Fisher MW, Stafford KJ, Berry KJ. 2009. Body

condition score and its association with dairy cow productivity, health, and welfare.

J. Dairy Sci., 92: 5769–5801.

17. SPSS 21.0 for Windows. Statistični licenčni program Univerze v Mariboru.

18. Waltner SS, McNamara JP, Hillers JK. 1993. Relationship of body condition score

to production variables in high producing Holstein cattle. J. Dairy Sci., 76: 3410-

3419.

ZAHVALA

Za vso potrpežljivost, nasvete, strokovno pomoč in spodbudo pri poskusu in izdelavi

diplomske naloge bi se zahvalil somentorju viš. pred. Tadeju VIRKU, mag. kmet. Prav

tako gre zahvala tudi mentorju doc. dr. Marjanu JANŽEKOVIČU.

Zahvalil bi se tudi članici komisije doc. dr. Maji PREVOLNIK POVŠE za vse nasvete in

strokoven pregled diplomske naloge, kakor tudi predsedniku komisije red. prof. dr. Dejanu

ŠKORJANCU za pregled diplomskega dela.

Zahvalil bi se tudi Jožetu SMOLINGERJU, mag. kmet. za pomoč pri ocenjevanju molznic.

Zahvala gre tudi moji družini za spodbudo in razumevanje ob moji odsotnosti pri izdelavi

diplomske naloge.

Vsem iskren hvala!

Documents

SPREMLJANJE KONDICIJE KRAV MOLZNIC LISASTE PASME … · Kondicija se najhitreje spreminja v prvih treh mesecih po porodu, saj takrat molznice izgubijo največ telesne mase, imajo