po

no

vit

ev

nadnasl

ova

ali

im

ena r

ubrik

e

juni

j 2015

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

99

OKO

LjE

27

Gospodarstvo, zelena

proračunska in razvojna

reforma – to je bil vsebinski

izziv 3. Zelenega foruma, na

katerega smo v okviru Zelene

slovenije letos tretjič po vrsti

povabili vse, ki odgovorno

in kreativno razmišljajo na

državni ravni in v praksi, ne

le v gospodarstvu, kako naj

slovenija spremeni svojo

razvojno smer.

urška košenina, tanja pangerl

3. ZeLeni ForUm ZeLene sLoVeniJe

Oba prejšnja foruma sta postavila pred ogledalo aktualne teme: trajnostni ra-

zvoj, krožno gospodarstvo, zelena rast. Ne na splošni, teoretski ravni in s pogretimi analiza-mi, marveč zlasti s primeri dobre prakse in s fokusom na področja, kjer Slovenija razpolaga z naravnim kapitalom in konkurenčnimi pred-nostmi. Dodana vrednost Zelenega foruma je v njegovi povezovalnosti. V pripravo vsebine povabimo državno raven, gospodarstvo, stro-ko, združenja, občine, civilno iniciativo, torej deležnike, ki se morajo povezati za usklajene in sinergične poti do implementacije zelene rasti. Za letošnjo vsebino sta z državne ravni poka-zali zlasti veliko pripravljenost za kreativno sodelovanje Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za finance.

Najbrž to ni bilo naključje. Prvi motiv za program 3. Zelenega foruma je bila namreč

ena izmed zavez v koalicijski pogodbi aktualne vlade, da se bo lotila zelene davčne reforme in s tem okoljskih davkov. A že ko smo sestavljali programski svet 3. Zelenega foruma, je bilo jasno, da je lahko zelena proračunska reforma, vključno s spremembami v davčni politiki, le del celovite razvojne reforme države, ki mora temeljiti na skupni zeleni razvojni viziji in strategiji. Vendar to ne pomeni, da je potrebno čakati na napovedano novo razvojno strate-gijo državo. Le zakaj? Ali ni že dovolj analiz? Ali ne ugotavljamo že nekaj let, kako bi lahko

Slovenija drugače izkoristila svoj naravni kapi-tal, zlasti les in vode, pa energetiko, turizem, inovativno zeleno industrijo in še kaj, če bi se le znala drugače organizirati, povezati, uskladiti in operativno, projektno pristopiti k izvedbi naložb, ključnih za zeleno gospodarsko rast in za nova delovna mesta.

Poleg tega smo v finančni perspektivi 2014 – 2020. Ve se, na kaj lahko računa Slovenija.

Pred sprejemom je Strategija pametne specia-lizacije. Znan je nacionalni reformni program 2015 – 2016. Napisana je prometna strategija. Tudi to, kaj naj bo v prednosti Energetskega koncepta, ne bi smelo biti uganka. Torej? Ali res potrebujemo načelne, splošne razprave o zeleni rasti in zelenih delovnih mestih? MOP pripra-vlja tudi dovolj konkretno gradivo v prehodu v zeleno gospodarstvo. Sprejeta je usmeritev, kako upravljati z Naturo 2000. Torej, le kaj čakati in mencati?

Če kdaj, je zdaj pravi trenutek za fokusira-nje na glavne projekte pod streho zelene

razvojne prenove Slovenije in za operativni dogovor, kako povezati v državi vse, zlasti go-spodarstvo in znanje, ki hočejo spremembe. Pripravljenost je. A ta bo manjša, če se bodo dvignile zapornice za birokratske in admi-nistrativne ovire in če se bo odprl prostor za tiste, ki z nalivom političnih floskul o zelenem razvoju želijo žeti slavo v javnosti.

za zelene razvojne odločitve je dovolj strateških gradiv

juni

j 2015

99

28O

KO

LjE

spodbujamo filozofijo šampionstva za zeleni razvoj slovenijemag. vanesa čanji, Fit media d.o.o., Zelena slovenija

Zeleni forum spodbuja k razmišljanju, kako pristopiti k zeleni proračunski reformi, ki mora biti del nove razvojne paradigme države in zelene strukturne preobrazbe gospodarstva. Prepričani smo, da Zelena proračunska reforma ne sme biti sama sebi namen, ampak mora biti naslonjena na novi razvojni paradigmi države. Mora biti vzvod srednjeročne zelene struktur-ne preobrazbe slovenskega gospodarstva.

Kaj naj vključuje zelena razvojna paradigma? Temeljiti mora na skupni razvojni viziji države in državljanov. Predstavljati mora integracijski element, ki povezuje državo z državljani zunaj aktualne politike, ki se hitro menjuje. Na ta način bi lahko bila dolgoročno vezivo in skupna usmeritev našega delovanja.

Pri zeleni razvojni reformi je ključno celostno upravljanje z naravnimi viri, razvoj mednaro-dno uspešnih zelenih podjetniških priložnosti, zelenih tehnologij, storitev in razvojno-raz-iskovalnih dejavnosti. Ključnega pomena je, da se ti sektorji ne drobijo, ampak da jih pove-zujemo v celostno zanko za uspešen nastop. Imamo že marsikatere nastavke, ki so medna-rodno uspešni, a zaradi nepovezanosti nimajo tržnega rezultata ali dodane vrednosti. Ko se pogovarjamo s kolegi iz razvojno-raziskoval-nih inštitucij, smo pogosto presenečeni, koliko znanja in določenih tehnoloških nastavkov je v Sloveniji, a se to znanje proda za prenizko ceno glede na to, koliko bi za to lahko iztržili, če bi znali stvari zapakirati v celoto, včasih se celo pospravi v predal in čaka na boljše čase.

Potencial zelene razvojne reforme so delovna mesta, zelena rast tako države, kot lokalnih skupnosti in podjetij. V Sloveniji velja pospešiti regionalni razvoj, ki prispeva k rasti celotne države.

Zelena Slovenija za zeleni razvoj je blagovna znamka, ki jo je treba promovirati doma in v tu-jini. Ta blagovna znamka mora biti v prvi vrsti namenjena državljanom Slovenije, da se čutimo zavezani tej viziji kot individualne entitete, z vsem svojim življenjem in delovanjem. To ne pomeni le, da bomo vlagali le v zeleni turizem, ampak v zeleno dodano vrednost vseh nas.

V razpravi se najbrž ne bomo mogli izogniti nekaterim analizam in kritikam. Vemo pa, da je analiza lahko paraliza, zato predvsem spodbujamo konkretne predloge. Ključno pri tem je targetiranje. Če se gremo pretirano kom-pleksnost, pogosto ne naredimo niti tega, kar bi lahko. Zato se je včasih bolje osredotočiti na manj in z uspešno izvedenimi projekti dobiti zagon za več. Drugo, kar se nam zdi ključno, je ravnovesje med preveliko poenostavitvijo in neobvladljivo kompleksnostjo. Če bomo v enem kosu želeli »zeleneti« vse, ne bo prav velikih premikov. Po drugi strani pa se je treba izogniti poceni zelenemu marketingu, ki nima prave vsebine.

Naj navržem idejo o oblikovanju t. i. zmagovi-tih trojk. V zadnjih letih so trojke, ne govorim o košarkarskih, ampak o evropskih kriznih troj-kah, dobile negativno konotacijo. Zakaj take trojke – majhne kompetentne time z jasnim

mandatom in osebno odgovornostjo, ne bi ime-novali za konkretne zelene prebojne projekte v Sloveniji? V skladu s filozofijo šampionstva bi ustvarjali teren za zelene zmage. Vsi ljudje, ne glede na stroko in profesionalni položaj, smo osebnosti, ki delujemo na motivacijsko gorivo. Če bi spodbujali motivacijo zelenega šampionstva z zelenimi trojkami, bi lahko bil zagon tudi medijskega diskurza, vizionarskih podvigov, primerov dobrih praks, ki so lahko zgled mlajšim generacijam. Sodelovanje je ključnega pomena, kajti vse preveč je kritik. Spodbujajmo filozofijo šampionstva Slovenije, kajti v marsičem smo že bili šampioni, smo in smo še lahko. Pomembna je gradnja sodelova-nja. Zato je dogovorjeno, da programski odbor Zelenega foruma, ki je sestavljen iz predstavni-kov gospodarstva, več ministrstev, Državnega zbora RS, stroke in civilne iniciative, ne pre-neha s svojim delovanjem po forumu, ampak sodeluje za nadaljnje korake s področja zelene davčne in proračunske reforme kot dela širše zelene razvojne reforme Slovenije. 

V vabilu na 3. Zeleni forum smo zapisali nekaj bistvenih vprašanj. Za razmislek.

• Kako pristopiti k zeleni proračunski in davč-ni reformi, ki mora biti del nove razvojne paradigme države (zelena strukturna preo-brazba gospodarstva)?

• Kateri (ne)trajnosti okoljski davki in subvencije zahtevajo kritično analizo in spremembe?

• S katerimi reformnimi ukrepi spodbuditi gospodarske družbe za zelene priložnosti na trgu in za zmanjšanje pritiska na okolje?

• Katere gospodarske panoge, tudi upoštevaje Operativni program zmanjšanja emisij to-plogrednih emisij v obdobju 2014 – 2020, bodo v središču zelene razvojne reforme? Kako doseči premike v energetiki, pri izva-janju programa URE, v razvoju železniškega prometa, pri upravljanju snovnih tokov (reci-klažna panoga) in pri naložbah v prednostne projekte v finančni perspektivi 2014 – 2020?

• Kako zagotoviti, da bo zelena proračunska in davčna reforma prenesla davčna bremena z dela na porabo naravnih virov in kako pri

tem upoštevati koncept trajnostnega razvo-ja gospodarstva (strategija za zeleno rast je vzajemna krepitev elementov okoljske in ekonomske politike)?

• Katere kazalnike zelene rasti Slovenije bi morala upoštevati razvojna reforma?

• Zakaj je lahko zelena javnofinančna prilo-žnost za razvojni preboj Slovenije?

V povzetku objavljamo prispevke razpravljav-cev na 3. Zelenem forumu. Pri izboru tem in panog smo upoštevali potenciale Slovenije. 

3. ZeLeni ForUm ZeLene sLoVeniJe

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

juni

j 2015

99

OKO

LjE

29

mag. mateja vraničar, ministrstvo za finance

V Sloveniji imamo veliko tako imenovanih okoljskih davkov, vprašanje pa je, kako je upo-raba tako zbranih sredstev učinkovita. Imamo tri skupine zelenih dajatev: okoljske dajatve na podlagi zakona o varstvu okolja, kjer je najbolj izdatna dajatev na emisije CO2 (CO2 taksa). Vse ostale okoljske dajatve prinesejo v državni proračun ali v občinske proračune sorazmer-no nizke prihodke, zaradi česar se postavlja vprašanje, ali je njihovo pobiranje sploh smi-selno oziroma učinkovito. Zaradi nizke višine namreč te dajatve ne pripomorejo k spremembi obnašanja, po drugi strani pa povzročajo veliko administrativno breme.

Najizdatnejši vir pobranih prihodkov državne-ga proračuna iz okoljskih davkov so trošarine. Pri okoljskih dajatvah je prelom med letom 2011 in 2012, ko se je uvedla CO2 taksa tudi na pogonska goriva. Pri davku na motorna vozila je opaziti ključno spremembo po letu 2011 s spremembo obremenitve avtomobilov, ko smo obremenitev vezali na izpuste emisij CO2. V mednarodni primerjavi smo z okoljskimi davki visoko nad povprečjem tako evropskih držav kot tudi držav članic OECD predvsem na račun dokaj visoke obremenitve pogonskih goriv ozi-roma dokaj visokih trošarin.

ozelenitev splošnih davkovPosebne olajšave za okolju prijazno ravnanje lahko uvedemo skozi vsako davčno obliko. Vedeti pa moramo, da posebne olajšave lahko dosežejo svoj cilj in namen v pogojih visokih nominalnih davčnih stopenj. V razmerah, kjer

želimo imeti splošno davčno breme sorazmer-no nizko, davčne olajšave praviloma nimajo visokega učinka, visokega prihranka za tistega, ki se obnaša okolju odgovorno. Zato je potrebno najti pravo ravnotežje med splošno višino davč-nih obremenitev in kompleksnostjo posebnih olajšav, ki jih v ta namen opredelimo. Poseben izziv nam na tem področju predstavlja na-menskost okoljskih dajatev. Trenutno imamo deljeno sliko – nekatere dajatve so opredeljene kot namenski viri za točno določeno porabo, večina dajatev pa je integralnih dohodkov.

Subvencije med proračunskimi odhodki za področje varovanja okolja in učinkovitejšo rabo energije so bile do sedaj najmanj obrav-navane in temu bo potrebno nameniti veliko pozornosti. Različna ministrstva zagotavljajo različne podpore tudi za ozelenitev gospodar-stva, vendar vsako ministrstvo deluje zelo za sebe. Ni povezave in ni celovitega pregleda nad tem, kaj vse namenjamo za reševanje okoljskih problemov.

Učinkovitost in namenskost okoljskih davkovEden ključnih projektov vlade, omenjen tudi v koalicijski pogodbi, je zelena proračunska in davčna reforma. Letos na davčnem področju pripravljamo širši nabor ukrepov z dvema ključnima ciljema: zmanjšanje administrativ-nih ovir in povečanje konkurenčnosti sloven-skega poslovnega okolja. V širši kontekst želi-mo postaviti tudi ukrepe, ki bi jih bilo potrebno narediti na področju zelene davčne reforme za del javnih dajatev. Tu je potreben pregled, kaj

vse se namenja za okoljske projekte in kako učinkoviteje porabiti ta sredstva.

Ključni cilji ekonomske politike, ki smo si jih zadali v obdobju 2015-2016, so povezani z nadaljevanjem postopne javno finančne kon-solidacije, kar pomeni, da nimamo prostora za pogovor o splošnem zniževanju davčnih obre-menitev. Imamo pa možnosti, da se pogovar-jamo, ali lahko s prestrukturiranjem davčnega bremena naredimo slovensko poslovno okolje bolj konkurenčno in bolj zeleno.

Zelo natančno bo potrebno poiskati učinkovi-tost in namenskost okoljskih davkov predvsem glede vpliva na konkurenčnost. Okoljski davki namreč povečujejo stroške poslovanja. Naš cilj mora biti, da z okoljskimi davki poberemo vedno manj, ne vedno več, ker bomo na ta način dosegli okoljske cilje.

Na področju odhodkov je ključno zagotoviti pregled, katere odhodke posamezna ministr-stva zagotavljajo, ali so optimalno načrtovana idr. V kontekstu celovitega načrta ukrepov na davčnem področju za letošnje leto načrtujemo tudi zeleno proračunsko reformo, vendar pred-videvamo, da bomo potrebovali nekaj več časa, da dobro premislimo in uskladimo različne interese. Pri tem je potrebno upoštevati tudi specifike slovenskega gospodarskega prostora, kjer velik delež predstavljajo energetsko inten-zivne panoge.

Zavedamo se številnih izzivov, nimamo pa v tem trenutku še odgovorov na te izzive. Želimo si poiskati ravnotežje, ki bo zagotovilo širši konsenz predlaganih ukrepov, zaradi tega je nujno iskanje rešitev v sodelovanju z vsemi akterji, tako znotraj vlade, kot tudi z gospodarstvom, zagovorniki okolja in drugo zainteresirano javnostjo. To je največji izziv, ki nas čaka. 

ni povezave in ni celovitega pregleda o sredstvih za okolje

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Okoljske dajatve 42 37 37 36 62 112 111

Dajatve na rabo naravnih virov 23 22 23 25 26 29 29

Trošarine 802 969 957 944 1.020 968 969

Davek na motorna vozila 71 41 40 38 35 29 27

Dajatve na področju prometa 105 105 105 106 108 134 143

skupaj 1.043 1.174 1.162 1.149 1.250 1.273 1.280

Tabela: Obseg prihodkov državnega proračuna iz okoljskih davkov, v milijonih evrov. (Vir: mag. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance)

3.fo

to: B

oštj

an Č

adej

juni

j 2015

99

30O

KO

LjE

okolje je neločljiv element ukrepov prpmag. tanja strniša, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Skupna kmetijska politika EU podpira kme-tijstvo, ki omogoča prehransko varnost ter spodbuja trajnosten in uravnotežen razvoj vseh evropskih podeželskih območij. Države člani-ce imamo zelo malo manevra za nacionalne ukrepe, saj so vsi ukrepi oblikovani na evropski ravni. Pravi izziv je, kako izvajati enake ukre-pe za vso Evropo. Že v Sloveniji se namreč pojavlja težava pri izvajanju ukrepov, ker ima vsaka regija specifične probleme in različne vrste kmetijskih dejavnosti. Kar devet ciljev skupne kmetijske politike zasledujejo program razvoja podeželja, trije so še posebej vezani na okolje. To so podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih, spodbujanje prilagajanja podnebnim spremem-bam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj, ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov.

Za implementacijo skupne kmetijske politi-ke smo sprejeli tri vsebinska področja: novo ureditev neposrednih plačil, skupno ureditev

trga in razvoj podeželja, ki je najpomembnejše področje. Pri neposrednih plačilih je novost ekologizacija oziroma ozelenitev, do katerih so upravičeni vsi kmetje, ki v skladu s standardi spoštujejo in izvajajo nekatere kmetijske pra-kse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Med temi so tri osnovne prakse, in sicer ohra-njanje trajnih travišč, diverzifikacija pridelkov in ohranjanje »območja ekološkega pomena«. Za to je namenjenih 30 % nacionalne ovojni-ce oziroma 41.396.100 evrov v letu 2015. Če kmetje tega ne izvajajo, ne dobijo ekološkega plačila oziroma so opozorjeni in se zahteva vzpostavitev teh ukrepov.

V Programu razvoja podeželja (PRP) 2014-2020 so podnebne spremembe, skrb za okolje

in inovacije neločljiv element vseh ukrepov. Za PRP 2014-2020 je namenjenih 1.107.279.000 evra. Za krepitev konkurenčnosti bo name-njenih dobrih 20 % sredstev, za tržno pove-zovanje dobrih 9 %, za naravne vire skoraj 52 %, za diverzifikacijo pa več kot 15 %. V sedem letnem obdobju imamo 230 milijonov evrov za kmetijsko-okoljsko podnebni ukrep, 60 milijonov evrov za ekološko kmetijstvo, 268 milijonov pa za pridelovanje na območjih s težjimi kmetovalnimi pogoji.

Slovensko kmetijstvo nikoli ne bo stroškovno konkurenčno velikim kmetijskim sistemom zahodne in severne Evrope. Kot kmetijstvo, ki je naravi prijazno in zagotavlja za potrošnika bolj kakovostno hrano, pa menim, da lahko uspemo. 

ključno je, kako ohraniti naravni kapitalmag. tanja bogataj

Zakaj zeleno gospodarstvo? Zeleno gospodar-stvo je v prihodnje edino možno, če želimo ohraniti naravne vire ter trajnostno dosegati razvoj in obstoj. Ko govorimo o zelenem go-spodarstvu, je potrebna intenzivnost, pripra-

vljenost vseh deležnikov, da naredimo nekaj konkretnega. Z vidika ministrstva za okolje in prostor (MOP) je ključno vprašanje, kako ohraniti naravni kapital, kako ga okrepiti in kako ga ustrezno povezati. Varstvo okolja je treba integrirati v celoten sistem, povezati politike in konkretne ukrepe.

Če želimo narediti učinkovit model prehoda na zeleno gospodarstvo, je ključno sodelovanje

in povezanost aktivnosti na različnih nivojih različnih deležnikov. Tu je zakonodaja samo eden od inštrumentov. Osnovni faktor zele-nega gospodarstva so ekoinovacije, ki so pri-ložnost in možnost za razvoj. Drugo področje je kroženje znanja o zelenih rešitvah in njihova nadgradnja. Fiskalne reforme so orodje politik za sistem postavljanja cen. Ključno je, da posto-poma ukinjamo okolju škodljive subvencije in odpiramo dostop do finančnih virov za vlaganja v zeleno gospodarstvo.

V MOP-u pripravljamo okvirni program preho-da v zeleno gospodarstvo. Program je zamišljen kot okvir za vse, ki v Sloveniji delujemo na različnih nivojih, v različnih vlogah. Omogoča nadgradnjo našega delovanja in predvideva, da z aktivnostmi začnemo že letos in ne čakamo na strategijo razvoja Slovenije. S tem sprožamo procese sprememb v načinu delovanja, sode-lovanja in v upravljanju z viri. Ne govorimo več o tem, kaj je dovoljeno in kaj ni, hkrati pa program prehoda v zeleno gospodarstvo odpira daljšo perspektivo. Imel bo merljive cilje, kar bo omogočalo nadgradnjo. Naš namen je, da

je dialog strukturiran, aktiven, kontinuiran, ter da se vzpostavi partnerstvo med deležniki. Ključno je, da povežemo že obstoječe dejavnosti in jih nadgradimo, da so investicije usmerjene, ter da razvijamo nova znanja in veščine.

Predstavljeni bodo ključni sklopi aktivnosti, kjer je pomembno trajnostno upravljanje z viri, podpora podjetjem za zeleno gospodarstvo in ustvarjanje novih delovnih mest. Spodbujali bomo povpraševanja po zelenih izdelkih/storitvah in zeleno javno naročanje. Prehod v zeleno gospodarstvo bodo spodbudili tudi zelena proračunska reforma, izobraževanje in tehnološke inovacije za zeleno rast. Nikakor ne bomo spregledali trajnostnega urbanega razvoja oz. pametnih rešitev za zeleni razvoj mest, zele-nih praks v kmetijstvu in gozdarstvu. Želimo, da se javni sektor prepozna kot nekdo, ki lahko v tem kontekstu pokaže dober zgled. 

3. ZeLeni ForUm ZeLene sLoVeniJe

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: B

oštj

an Č

adej

ko govorimo o zelenem gospodarstvu, je potrebna intenzivnost, pripravljenost vseh deležnikov, da naredimo nekaj konkretnega.

pri neposrednih plačilih je novost ekologizacija oziroma ozelenitev.

juni

j 2015

99

OKO

LjE

31

vida ogorelec, umanotera

Razmerje med prihodki in odhodki državne-ga proračuna je v zadnjih letih neustrezno, primanjkljaj je velik. Rebalans proračuna za letošnje leto kaže primanjkljaj v višini 1.385 milijonov evrov. To stanje je motivator določe-nih sprememb. Zelena proračunska reforma je eden ključnih inštrumentov, ki jih ima država v roki za zeleni razvojni preboj. Po našem pre-dlogu so okvir za zeleno proračunsko reformo štiri strategije, ki so razdeljene po prihodkovni in odhodkovni strani in opozarjajo na kvaliteto (kako to doseči) in kvantiteto (količina).

prva strategija: porabiti manjZavzemamo se, da se okolju škodljive subven-cije postopno ukinjajo. To je tudi zaveza EU. Do leta 2020 naj bi države članice ukinile vse okolju škodljive subvencije. Pred dvema letoma smo na Umanoteri pripravili precej podrobno analizo, ki je pokazala, da so okolju škodljive subvencije v letu 2011 presegle pol milijarde evrov na letni ravni. Definicija subvencije, ki smo jo pri tem upoštevali, vključuje tako eksplicitne subvencije (neposredna finančna pomoč, davčne olajšave), kot tudi implicitne subvencije.

Katere subvencije so okolju škodljive? Na trgu proizvajalci težijo k temu, da njihovi interni stroški ne upoštevajo določenega segmenta stroškov, ki nastajajo zaradi njihovih pro-izvodov, dejavnosti v družbi, t. i. eksterni stroški, ki jih pokrivamo v družbi. Da bi to premostili, bi ga lahko v duhu načela "one-snaževalec plača" plačal končni potrošnik, kar bi prispevalo k njegovim odločitvam in izboru na trgu. To razliko naj bi potem pokril

t. i. Pigoujev davek. O kakšnih razlikah in o kako visokih eksternih stroških govorimo? V Sloveniji je ocena okoljske agencije za leto 2010, da so eksterni stroški transporta do 3 milijarde evrov in proizvodnja električne energije do približno 1 milijarde evrov, ki niso upoštevani v cenah teh storitev.

Ena največjih subvencij, ki smo jo zaznali v študiji, je subvencioniranje povračila potnih stroškov za uslužbence in vračilo potnih stroškov javnim uslužbencem v letu 2013, ki je znašalo 137,7 milijona evrov. Zakaj je to okolju škodljiva subvencija? To so sredstva, ki ne spodbujajo ljudi, da bi uporabljali okolju prijaznejša prevozna sredstva niti da bi živeli bližje svojega delovnega mesta oziroma delali bližje svojega bivalnega okolja. Predlog: uvedba letne delavske vozovnice po okvirni ceni 400 evrov ali shema, kjer je v celoti subvencioniran javni prevoz.

Drugo področje se nanaša na nižjo stopnjo ddv za fitofarmacevtska sredstva – 8,5 % namesto 20 %. V letu 2011 je Slovenija subvencionirala uporabo kemičnih gnojil in metod zatiranja škodljivcev z 9,5 milijona evrov. Hkrati podpira integrirano in ekološko kmetovanje, ki spodbu-ja uporabo naravnih gnojil in metod zatiranja škodljivcev. Zakaj torej hkrati subvencionira kemične metode?

Tretje področje subvencioniranja zajema kon-cesnine za gospodarjenje z državnimi gozdovi, ki po naši oceni niso na ravni tržne vrednosti, tako da gre za precejšen znesek izgubljenega prihodka. Za kubični meter lesa država dobi 12 do 13 evrov. Občina Kočevje iztrži dva do trikrat višje zneske koncesnin, kar je na ravni države 22-25 milijonov evrov.

Naslednje področje subvencioniranja je delno povračilo trošarin za pogonska goriva v komer-cialne namene. Od leta 2009 naprej Republika Slovenija podjetjem povrne del stroškov za goriva, uporabljena za transport. V letu 2013 je znesek vračil avtoprevoznikom dosegel 33,8 milijona evrov.

druga strategija: zbrati večTa strategija se nanaša na ekološke davke in trošarine. Slovenija se glede na BDP z

okoljskimi davki uvrša zelo visoko, vendar podrobnejši pogled pokaže, da so sami davki na onesnaževanje pravzaprav zelo majhni. Visoko smo uvrščeni pri davkih na energijo. Potencial pri okoljskih davkih v Sloveniji je pri davkih na odlaganje odpadkov, kjer smo na ravni EU zelo nizko, ter pri davku na CO2. Pri zeleni proračunski reformi je ključna postopnost, da lahko podjetja načrtujejo. Predlog: takse na letalske vozovnice.

tretja strategija: porabiti boljeNa tem področju gre za spodbude zelenih in-vesticij in zelenega javnega naročanja, ki je v Sloveniji premalo ambiciozen, da bi bil zadosti učinkovit.

Četrta strategija: zbrati boljeZ novo davčno politiko naj se obdavči slabo in ne dobro. Zelena proračunska reforma se je pred 20 leti v zahodnih državah razvila z namenom, da razbremenjujemo segment dela in obremenjujemo to, kar je škodljivo za okolje in izčrpava naravne vire. Sedanja slika je, da se veliko bolj obremenjuje delo.

kdo so zmagovalci?Če bi uvedli te reforme, kdo so zmagovalci, kdo izgubi in kdo so tisti, ki so nevtralni? Sedem sektorjev, ki so po oceni Umanotere zmago-valni: gradbeništvo (energetsko učinkovite zgradbe), energetika (OVE), transport (žele-znice, javni transport), gozdarstvo in lesarstvo (gozdno-lesna veriga), kmetijstvo (ekološko kmetovanje), odpadki (recikliranje), storitveni sektor (ICT, zelene finance).

Izjemnega pomena za zeleno proračunsko reformo je tudi politični namen in stabilnost, kjer sta pomembna postopnost in kontinuiran proces za uvedbo zelene proračunske reforme. 

postopna pot do ukinitve okolju škodljivih subvencij

3.fo

to: B

oštj

an Č

adej

juni

j 2015

99

32O

KO

LjE

Vloga sid banke pri spodbujanju projektov trajnostnega razvojaroman rojc, sid banka d.d.

SID banka je zelena banka, ki spodbuja traj-nosti razvoj. Podlage za našo usmeritev so v Zakonu o slovenski izvozni in razvojni banki. V tem okviru spodbujamo okoljevarstvo, ob-novljive vire energije, učinkovito rabo ener-gije in snovi, okolju prijazno proizvodnjo ali proizvod za podjetja, občine in fizične osebe.

Naše delovanje poteka preko poslovnih bank. Naši finančni vzvodi so različni, poudarek pa je predvsem na ugodnejši obrestni meri v primerjavi z bančnim sistemom in v daljši roč-nosti (1 do 15 let, tudi 20 let). Izvajamo tudi neposredno financiranje okoljevarstvenih in infrastrukturnih projektov občin, in sicer v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB) in Razvojno banko Sveta Evrope (CEB), skupno v višini do 100 milijonov EUR. Dober primer je energetska sanacija vrtca Bled. Ta projekt zaradi zamenjave energenta in pove-čanja prostorskih kapacitet dosega prihranke pri rabi energije in stroških za energijo in pri-hranke emisij CO₂. Program za financiranje naložb v učinkovito rabo energije je nastal v

sodelovanju z Evropsko investicijsko banko v okviru t.i. projekta Green Initiative (8 držav). Velikost pilotnega programa SID banke je 5.000.000 EUR namenjenih za kredite (vir EIB) in 300.000 EUR za spodbude (nepovratna sredstva EU). Pripravljamo programe finan-ciranja naložb v energetsko učinkovitost za fizične osebe in upravnike na stanovanjskem področju, kar je komplementarno nepovra-tnim spodbudam, ki jih vlada izvaja preko Eko sklada. Obstaja tudi možnost pridobitve eko kreditov preko poslovnih bank. Odziv bank je spodbuden. Gorenjska banka je prva, ki bo sredstva ponudila v zelo kratkem času. Z devetimi bankami smo v zadnjih fazah pogo-vorov. Tretje področje, v katerega se skušamo

vključiti, je energetsko pogodbeništvo za javni sektor, MSP.

Usmeritev evropske komisije je, da se veliko več nepovratnih sredstev spremeni v povratna sredstva. Na ta način naj bi se oblikovali skla-di, kjer se bodo sredstva vedno znova vrtela. Pomembno je, da se poleg javnih, proračunskih sredstev v sistem vpelje čim več sredstev zaseb-nega sektorja in SID banka ima možnost, da to povezuje. Poseben izziv se nam zdijo tudi pro-izvodni procesi v malih in srednjih podjetjih. To področje je bilo do sedaj precej zanemarjeno. Predlagali smo konkretne ukrepe za povečanje produktivnosti – ekološke inovacije, zapiranje snovnih tokov, energetsko učinkovitost. SID banka se je pripravljena vključiti v koncept krožnega gospodarstva kot ena izmed ključnih finančnih institucij. 

foto

: Boš

tjan

Čad

ejreciklažna panoga pred zatonom ali pred rastjoJure Fišer, predsednik sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri gZs

Leta 2010 je imela branža cca. 13 milijonov či-stega izida, leta 2013 je prvič realizirala izgubo. V t.i. zeleni ekonomiji se soočamo s členom, ki bi moral biti ključen v tej zgodbi, a prinaša izgubo in nima več sredstev za razvoj. Zaradi alarmantnega stanja smo se združili, da bi pri zakonodajalcu skušali doseči novo strategijo, ki bo ustvarila spodbude za investiranje v ta sektor. Manjka nam temeljna strategija na po-dročju ravnanja z odpadki. Izzivov je veliko. V naslednjih letih se spreminja ključnih 6, 7 direktiv, ki opredeljujejo celotno proizvajalčevo podaljšano odgovornost in s tem celotno reci-klažno panogo. Cilji, ki jih bo država morala postavljati, bodo višji in ne znam si zamisliti, kako bi jih lahko brez investicij dosegali. V Sloveniji obstaja zdrava in močna industrija predelave odpadkov, ki pa se zaradi nenehnega spreminjanja zakonodaje in pomanjkanja vizije ne more razvijati. Vzor je tradicija predelave jeklenega odpada, kjer se je razvila močna indu-strija predobdelave jeklenega odpada (Gorenje Surovina) in močna industrija reciklaže jekla

(Acroni, Štore). Svobodna konkurenca izbolj-šuje inovativnost in pomeni splošen napredek. Ministrstvo že tri leta prepričujemo, naj na davčnem področju nekaj naredi, naj liberali-zira dejavnosti, da bodo na svetovnem trgu železarji lažje tekmovali. V železarski indu-striji govorimo o absolutni reciklaži, vse tri železarne temeljijo na reciklažnem viru. Če bi bili modri, bi lahko ob podpori domačega trga Slovenija postala center sodobnega ravnanja s koristnimi odpadki predvsem za področje Balkana. To vlogo skokovito izgubljamo.

Država ni nikoli znala narediti jasne razmejitve med javnim in zasebnim na področju ravna-nja z odpadki. Strategije ni, prav tako se ne

ugotavlja, kaj se na tem področju dogaja. Uredb je preveč in se nenehno spreminjajo, hkrati pa ni temeljnega pravnega okvirja. Vse to onemo-goča branži, da bi pozicionirala svoje investicije v znanih parametrih. Brez jasne strategije ne moremo razvijati panoge. Potrebujemo večjo učinkovitost državnih organov pri izdajanju dovoljenj. Za »greenfield« investicije potrebuješ minimalno 5 let od vloge za izdajo gradbenega dovoljenja do izgradnje centra za ravnanje z odpadki. Na tistih zemljiščih, kjer smo lastniki in tam že 60 let opravljamo dejavnost, je ta rok 2 leti. Zmanjšanje birokracije in boljše delova-nje inšpekcijskih služb je ključno. Država, ki je imela program proti sivi ekonomiji, je s tem, da je zaostrila davčno zakonodajo na področju zbiranja kovin od fizičnih oseb, ustvarila črni trg. Masni tokovi se izgubljajo, od njih se ne plačuje davek. 

3. ZeLeni ForUm ZeLene sLoVeniJe

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

V t.i. zeleni ekonomiji se soočamo s členom, ki bi moral biti ključen v tej zgodbi, a prinaša izgubo in nima več sredstev za razvoj.

sid banka se je pripravljena vključiti v koncept krožnega gospodarstva kot ena izmed ključnih finančnih institucij.

juni

j 2015

99

OKO

LjE

33

energetska učinkovitost postaja »prvo gorivo«dr. vlasta krmelj, energap

Več energije izgubimo, kot jo porabimo, to drži tudi za Slovenijo. Zadnji podatki kažejo, da energetska učinkovitost močno vpliva na makroekonomsko rast in razvoj, na celoten razvoj družbe. Raba energije se lahko znižuje, medtem ko se BDP zvišuje. Takšen je primer Nemčije. V Sloveniji trenda še nismo obrni-li navzdol. Potenciale imamo v industriji, ogromno pri transportu, proizvodnji energi-je in zelo veliko tudi v stavbah. Okvir EU je preko Direktive o energetski učinkovitosti prenizek. Številni pogovori gredo v smer, da se Direktiva okrepi. Slednje bi pomenilo pove-čanje rasti zaradi energetske učinkovitosti. V letu 2012 je bilo v vseh državah, ki jih obdeluje Mednarodna energetska agencija, kar 300 mrd USD investicij v energetsko učinkovitost, kar je enako višini investicij v proizvodnjo premoga,

nafte in plina. Prihranki energije so višji, kot je bila proizvodnja energije iz fosilnih virov. Energetska učinkovitost postaja tako imeno-vano „prvo gorivo.“

Premalo se poudarja „skrite“ vplive energetske učinkovitosti na številne nove ali izboljšane produkte in storitve in seveda s tem pove-zanimi novimi delovnimi mesti. Raziskave in razvoj za energetsko učinkovitost lahko prinašajo nove ali izboljšane naprave, infor-macijsko-komunikacijsko tehnologijo, prome-tne sisteme – več, boljše z manjšim vložkom energije. Energetska učinkovitost vpliva na izboljšane pogoje življenja in dela, manj obo-lenj in s tem manj bolniških odsotnosti, kar pomeni večjo delovno učinkovitost in manjše stroške za zdravstvo. Seveda ne moremo mimo socialnega vidika, ki pomeni manj stroškov za ogrevanje, kar je pomembno predvsem za marginalne skupine.

V gospodarstvu pa ima vlaganje in razmišljanje o energetski učinkovitosti vpliv na stroške, kvaliteto produkta, nižje vzdrževalne stroške, lahko se vključi v marketing podjetja, izboljšajo

se delovni pogoji. Podjetja postajajo tudi manj odvisna od dobave energije in njihovih cen. Energetsko učinkovitim stavbam in sistemom se povečuje njihova vrednost. Tista podjetja, ki se v Sloveniji aktivno ukvarjajo z energetsko učinkovitostjo, kot kažejo raziskave, so uspe-šnejša tudi na drugih področjih. Z energetsko primerjavo ne iščejo samo novih možnosti, ampak spoznavajo nove trge, poti, sisteme. Manjša je odvisnost od nihanj cen in možno-sti dobave energentov. Podjetja z energetsko učinkovitostjo posodabljajo svoje procese in naprave, postajajo bolj produktivna in konku-renčna. To ne vodi samo v varčevanje z energijo, ampak usmerja podjetja k strateški rasti. Vsako vlaganje v energetsko učinkovitost ima števil-ne pozitivne učinke na gospodarsko rast, zato je potrebno davčno reformo usmerjati v smeri pospeševanja tega področja. 

železniški promet – prednost v razvojni strategiji državedr. peter verlič, slovenske železnice

Železniški promet je že zelen zmagovalec, saj je v primerjavi s cestnim prometom energetsko bolj učinkovit (50 – 70 % manjša poraba energi-je na prevoženo tono) in s tem povzroča manjše onesnaževanje okolja. Za gradnjo železniške proge porabimo za pol manj prostora kot za gradnjo enakovredne ceste (z enako pretočno-stjo količine blaga in potnikov). Hrup v urbanih naseljih, kjer je primestni promet dobro orga-niziran z železniškimi povezavami, je do 30 % manjši kot v urbanih naseljih z veliko gostoto osebnih cestnih vozil. Železniški promet je eden najbolj varnih načinov prevoza tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah.

Cilj Slovenskih železnic je postati pomemben regionalni prevoznik in ponudnik celovitih logističnih storitev v srednji in jugovzhodni Evropi ter nosilec storitev v integriranem javnem potniškem prometu v Sloveniji. Trg je odprt in ima konkurenco. Za tovor se tekmuje in prihodnost železnic v EU bo v strateškem povezovanju. Največja konkurenca je še vedno cesta in ne železnice. Sedaj se kljub temu

dogaja, da za 20 % tovora železniška podjetja konkurirajo med seboj. Strateška povezovanja bodo v prihodnosti prinesla prave sinergije.

Prometni inštitut je izdelal oceno delovanja SŽ. V letu 2014 so SŽ prepeljale približno 19 milijonov neto ton blaga. Iz izgubarja v višini 20 milijonov € leta 2010 se letošnji dobiček že meri v višini 14 milijonov. Optimizem ostaja. Slovenija je na pomembnem geoprometnem položaju in ocena je, da bi se v letu 2030 ta delež lahko podvojil. Cilj ne bo dosežen, če ne bo investicij v javno železniško infrastrukturo. SŽ se sedaj aktivno vključujejo v razpravo pri razvoju projektov Ministrstva za infrastruk-turo. Potrebno je zagotoviti interoperabilnost jedrnih glavnih prog v skladu TSI kategorijo V-M in zahtevami TEN-T, tako da bodo proge skladne z naslednjimi glavnimi tehničnimi parametri: osna obremenitev 22,5 t, največja progovna hitrost 160 km/h (z upravičenimi odstopanji), minimalna progovna hitrost 100 km/h (z upravičenimi odstopanji), svetli profil GB, elektrifikacija glavnega železniškega križa,

ERTMS (ETCS nivo 2 in GSM-R) – nov evropski

način sistema vodenja vlakov in signalno var-

nostnih naprav, zagotovitev možnosti vožnje

vlakov dolžine 750 m. Brez izgradnje 2. tira

Divača – Koper teh količin tovora ne bo možno

prepeljati. To ozko grlo se bo kazalo že v letih

2016, 2017, saj je meja nekje pri 14 milijonih

tonah med Divačo in Koprom. Rešuje naj se

prednostno, ker ozka grla nastajajo. 

3.

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: B

oštj

an Č

adej

raba energije se lahko znižuje, medtem ko se Bdp zvišuje.

potrebno je zagotoviti interoperabilnost jedrnih glavnih prog v skladu tsi kategorijo V-m in zahtevami ten-t.

juni

j 2015

99

34O

KO

LjE

trendi v razvoju in uporabi lesnih produktov v sodobnem trajnostnem gradbeništvudr. bruno dujič, cbd gradbeno in poslovno projektiranje

Gradbeništvo kot sektor predstavlja izjemen potencial za odjem lesne surovine. V panogi, ki je največji porabnik energije in povzroča največji ogljični odtis, se lahko nadomestijo standardni materiali, kot sta armiran beton in deloma jeklo, z uporabo lesa. Vsi konvencional-ni materiali zahtevajo visoko stopnjo vložene energije in s tem tudi visok ogljični odtis. Les je naravno obnovljivo gradivo. Šele v zadnjem času dobiva ponovno vrednost v konstrukcij-skem smislu. V Sloveniji imamo zelo kvaliteten les, ki ga v lastnih lesnih predelovalnih obratih ne uporabljamo. Danes leseni objekti postajajo vse pogostejša izbira investitorjev. Slovenija ima edinstveno možnost, da postane svetovna ekološka oaza.

Pred nekaj leti smo sprejemali Uredbo o zele-nem javnem naročanju, ki je zahtevala najmanj 30 % lesa, vgrajenega v javne objekte do 4 etaž. Polovico tega deleža lahko nadomestimo z dru-gimi, okolju prijaznimi materiali. Utemeljitev je izhajala iz teze, da je bilo v preteklosti

mnogo stanovanjskih objektov zgrajenih iz armiranega betona. Posledice so bolezni kože, alergije, težave z dihanjem, psihična obole-nja. Gospodarska škoda narašča v milijardne zneske dolgoročne in neuspešne zdravstvene terapije, s porabo zdravil in odsotnostjo z dela. S sprejetjem Uredbe smo naredili pomemben korak k predelavi lastnega lesa kot strateške nacionalne surovine. V razvojnem centru Intech-les se v zadnjih letih uspešno iščejo možnosti uporabe lesa v sodobnem trajno-stnem gradbeništvu. Osnovno vprašanje je, kako vključiti les kot temeljni gradnik v nove produkte. Trenutna gospodarska situacija še vedno ni ugodna, saj se večina produktov proda po kriteriju najnižje cene. Če je prehod iz klasičnega v zeleno gradbeništvo predvsem v vrednotenju novih materialov, bi lahko les dobil izjemno veljavo. To pomeni, da stroški niso odvisni le od začetne investicije, temveč tudi od obratovanja, vzdrževanja in predvsem od razgraditve. To mora biti osnova za okoljske dajatve, kjer ima les izjemno prednost.

Po svetu smo priča vse višjim lesenim objek-tom, celo nad deset etaž. Celotne soseske se iz-delujejo v masivnih lesenih ploščah. Les lahko kot sama konstrukcija daje izjemen interjer. V tem okviru v razvojnem centru razvijamo vrsto novih lesenih izdelkov. Med njimi so 3M paneli, ki pomenijo večjo nosilnost, prihranke pri materialu in nižje stroške. Pomembno je protipotresno utrjevanje s pritrditvijo lesenih panelov na obstoječe konstrukcije. Razvijamo napredne bivalne enote, montažni garažni sis-tem PSILOS in modularne športne dvorane, vse iz lesa. 

nov zagon lesnopredelovalne industrijeigor milavec, Združenje lesne in pohištvene industrije gZs

Dva najbolj pereča vzroka propada lesno-predelovalne panoge sta bila neustrezna gospodarska politika, zato je bilo dopuščeno pretirano izčrpavanje panožnih podjetji in prevelik dvig minimalne plače v času gospo-darske krize. Podjetja so premalo vlagala v razvoj in s tem izgubljala razvojni potencial, ki je temelj ohranjanja konkurenčnosti. Mnoga podjetja niso našla dovolj volje in znanja, da bi izvedla zahtevno prestrukturiranje poslo-vanja. Na pohištvu so bile posledice najhujše, padec petkraten. Leta 2008 je Združenje lesne in pohištvene industrije pri GZS s partnerji iz lesarstva in gozdarstva zasnovalo iniciativo “GOZD in LES za trajnostni razvoj Slovenije” s ciljem prestrukturiranja gozdno-lesnega sektorja v Sloveniji. Javnost in politika sta začeli spoznavati, da tretja najbolj gozdnata država EU hitro izgublja lesnopredelovalno industrijo in da izvažamo vedno več hlodovi-ne. Gozdovi, les in lesnopredelovalna panoga oziroma celotna gozdno-lesna veriga je začela pridobivati na pomenu. Leta 2010 so bili vidni že konkretni učinki, eden najpomembnejših je

zagotovo Eko sklad. Težava tega instrumenta je, da je vedno vezan na letno raven. Proračun se sprejme pozno, tega denarja je potem malo, birokratski postopki pa zelo dolgi. Potreben je dolgoročen program, ki bo na voljo celo leto in ima fiksni delež sredstev. Vlada RS je junija 2012 res sprejela akcijski načrt Les je lep, ki pa mu manjka program prestrukturiranja pano-ge. Leta 2013 je bil spremenjen glavni razpisni kriterij na MGRT na panožno povprečje doda-ne vrednosti na zaposlenega. V tej bitki je bila lesna panoga obsojena na poraz, ker ni mogla konkurirati s farmacijo. To je bila ena izmed najbolj nujnih korekcij. Konec leta 2014 se je izvedla sprememba obeh Uredb, ki določata pogoje za kurjenje lesa. Kar nekaj podjetij je zaradi teh neživljenjskih uredb ugasnilo.

Leta 2015 je bil objavljen javni razpis Slovenskega regionalno razvojnega sklada iz Ribnice samo za panožna podjetja. Februarja 2015 je minister Zdravko Počivalšek obljubil formiranje direktorata za lesarsko in pohi-štveno industrijo na MGRT. Realizacija je v

teku. Po petih letih izgub je leta 2013 panoga že poslovala z manjšim dobičkom in z dobrimi obeti za leto 2014. Zaustavilo se je padanje števila zaposlenih. Veliko podjetij pospeše-no dela na razvoju, vedno več jih sodeluje v mednarodnih projektih, a o prestrukturirani panogi še ne moremo govoriti. Obeta se dol-goročno zanesljiva oskrba z gozdno–lesnimi sortimenti iz državnih gozdov. Zakon se sedaj spreminja in na MKGP je obljubljeno, da bo šel les res v gozdno–lesne verige in se bo predelal v Sloveniji. Obeta se dolgoročno zanesljiva oskrba z gozdno lesnimi sortimenti iz držav-nih gozdov. V obdobju 2015-2020 je potrebno zagotoviti samostojno gospodarsko politiko za gozdno–lesni sektor. Gospodarska politika mora nastati v sodelovanju z gospodarstvom in biti osredotočena na podporo podjetjem pri izvedbi razvojnih dejavnosti. 

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

3. ZeLeni ForUm ZeLene sLoVeniJe

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

slovenija ima edinstveno možnost, da postane svetovna ekološka oaza.

juni

j 2015

99

OKO

LjE

35

Jeklo v krožnem gospodarstvumarjan mačkošek, štore steel

Linearnemu gospodarstvu se je vek iztekel in prehajamo na t.i. krožno gospodarstvo. V kro-žnem gospodarstvu je Evropa spoznala, da je metalurgija v centru dogajanja. Jeklo je namreč drugi najbolj proizveden material na svetu. Zelo je pomemben tudi zaradi recikliranja. Gre za material, ki ga je možno večkrat reciklirati in je v postopku reciklaže potrebno malo energije, da pridemo do novega produkta. Izhajamo iz zavedanja, da so viri omejeni. Zavzemamo se za trajnostni razvoj brez odpadkov. Danes že preko 90 % stranskih produktov predelamo in jih ne odlagamo na odlagališča. Na vsaki stopnji življenjskega cikla proizvoda merimo njegov družbeni, ekonomski in okoljski vpliv. Izdelke iz jekla je mogoče popravljati oziroma popolnoma obnoviti. Razvoj jekel za avtomo-bilsko industrijo je prinesel 25 % nižjo težo vozil. Ta trend se nadaljuje. Poraba goriva v transportnih sredstvih se zmanjšuje zaradi tega, ker gre za izredno hiter razvoj sposobno-sti materialov, ki omogočajo lažje konstrukcije in s tem tudi manjšo rabo energije.

Trajnost jekla povečuje življenjsko dobo izdel-kov, saj je mogoče izdelek iz jekla popolnoma popraviti ali obnoviti.

Slovenska metalurgija, skupaj s kovinsko pre-delovalno industrijo, zaposluje preko 70.000 zaposlenih. Po najnovejših podatkih ustvari 25 % slovenskega BDP. Gre za zelo pomembno dejavnost v slovenskem prostoru, ki je pod izrednim drobnogledom. Dolžni smo delati po najnovejših tehnologijah. Če želimo biti veliki in pomembni izvozniki v nišnih delih trga, moramo biti absolutno najboljši in naj-bolj učinkoviti. Veliki kupci ne želijo imeti dobaviteljev, ki so okoljsko problematični ali energetsko potratni. To velja generalno za vsa tri slovenska jeklarska podjetja.

Zgodbo smo zgradili z mini jeklarnami, gra-dimo na avtomatizaciji, pametni specializaciji in delamo v tržnih nišah, kjer smo svetovni igralci. V razvojni strategiji smo povezali vse tri ključne segmente: univerze, podjetja in raziskovalne inštitute. Pri nas ta krog ni le na papirju, temveč živi. Osnovna področja

dejavnosti so: recikliranje kovinskih materia-lov in metalurških odpadkov z vidika trajno-stne proizvodnje in okolja, napredni kovinski materiali za zahtevne aplikacije, oblikovanje kovinskih materialov in zahtevnih izdelkov z zlitjem in preoblikovanjem, kompozitni in gradbeni materiali s kovinsko osnovo in poseb-ne kovine zlitine za uporabo na specifično zah-tevnih področjih in modeliranje ter simulacija metalurških procesov. Po programu slovenske metalurgije gre vse v racionalno rabo virov, ki so na razpolago, in racionalno rabo energije.

Tudi Evropa (vključitev v EU program Horizont 2020) postavlja metalurgijo v središče, saj so ugotovili, da brez ustrezne metalurgije ni "high tech" tehnologije, ne vesoljske tehnologije, ne avionov, ne avtomobilske industrije itd. 

elektroenergetika lahko sloveniji prinese trajno rastaleksander mervar, eles

Vsaka zelena reforma pomeni višje cene raz-ličnih storitev in blaga. Kakršna koli napačna reforma na tem področju lahko pusti globalne posledice. Zelen domač preboj mora biti enak rasti domačega BDP. Spodbujati moramo zele-no javno naročanje, s katerim bomo kupovali zelene produkte ali zelene storitve v Sloveniji. V preteklosti smo tu delali napake, kar je ve-lika norost za nacionalno gospodarstvo. Pri elektroenergetiki bi se moral pristop Slovenije k strategiji zelene rasti začeti pri temeljih, na gospodarsko sprejemljivi zeleni strategiji. Napak, ko smo leta 2010 izdali Uredbo o spod-bujanju OVE in potem ugotovili, da nimamo več virov za spodbujanje, ne smemo ponavljati. Strategiji mora slediti stabilno zakonodajno okolje in dolgoročno vzdržni viri financiranja. Spodbujati je potrebno inovacije in znanje domačih ljudi. Elektrarne morajo omogočati zanesljivo oskrbo. Posledica je trajna rast BDP. Na dolgi rok je prav elektroenergetika tista, ki lahko Sloveniji prinese gospodarsko rast. Postopno in brez šoka je potrebno odpraviti

subvencije za izdelke in načine proizvodnje, ki so škodljivi za okolje. Z različnimi finančnimi mehanizmi je potrebno selektivno spodbujati razvoj in inovacije ekonomsko najbolj perspek-tivnih zelenih investicij. Obdavčitve je nujno preusmeriti na okolju škodljive dejavnosti. Učinkovito moramo porabiti sredstva, ki so namenjena za zelene investicije oz. subvencije. S pametno strategijo lahko ustvarimo stabilna delovna mesta.

Evropska unija je pripravila paket petih priori-tet. Za Slovenijo sta zanimivi dve - tehnologije z nizkimi emisijami ogljika in transportna omrežja. Naša prenosna omrežja so v veliko boljšem stanju od sosednjih držav, vključujoč Avstrijo in Italijo. Za naslednjih 10, 15 let in-vesticij v daljnovode ne potrebujemo. Če bomo vlagali v raziskave doma, lahko pričakujemo, da bomo sami proizvajali zelene proizvode. Ključna je tudi zanesljiva oskrba električne energije. V Sloveniji nimamo enotnega infor-macijskega portala, kjer bi obvladovali vse

razpršene vire. Cilj je, da vse različne vire, naj bo to fotovoltaika, vetrne elektrarne itd., združimo v en sistem. Novi pristopi zahtevajo močnejše integracije, povezovanje znotraj dr-žave in s tujino, kar je v Sloveniji, državi z iz-razito regionalno mentaliteto, lahko precejšnja ovira. Rešitev je v spodbujanju in izobraževanju mladih strokovnjakov, ki bodo neobremenjeno ustvarjali nove poslovne modele v novem oko-lju. Ker se še ne ve, kaj bo z blokom 6, je situacija trenutno težka. Za dosego avtonomnosti se Eles vključuje v vrsto mednarodnih projektov (CEF, Migrate, Future Flow itd.). 

3.

foto

: Boš

tjan

Čad

ejfo

to: B

oštj

an Č

adej

Zelen domač preboj mora biti enak rasti domačega Bdp.

juni

j 2015

99

36O

KO

LjE

Finančna perspektiva 2014 – 2020: naložbe v prednostne projekte in viri zanjemarjana dermelj, služba vlade rs za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

Imamo operativni program 2014–2020 za vse tri sklade kohezijske politike. V OP ni sektorskega pristopa. Slovenijo smo razdelili na dve kohezijski regiji, vzhodno in zahodno. Vzhodna bo dobila več sredstev. Sredstva se delijo na ESRR in ESS na kohezijski regiji, sredstva KS se ne delijo. Za regijske projekte ni posebne prednostne osi, kot je bilo v obdo-bju 2007-2013 (in ne kvot). Kohezijski sklad je težek približno 900 mio evrov. V zahodni kohezijski regiji bo na voljo 847 mio (60 % ESRR sklada, 40 % ESS) in v vzhodni regiji bo na voljo 1,260 mrd (70 % ESRR sklada, 30 % ESS sklada). Za razliko od preteklega obdobja so sedaj fokus mehke vsebine, torej stran od golih investicij v infrastrukturo, v

investicije z mehkejšo vsebino oz. v tiste, ki prispevajo k doseganju ciljev. Operativni pro-gram je pripravljen po načelu »usmerjenosti k cilju«. Za vsako prednostno naložbo smo morali določiti cilje in kazalnike učinkov, ki jih bomo spremljali. Na ravni kazalnikov učinkov je določen okvir uspešnosti. Konec leta 2018 je potrebno dosegati opredeljene ciljne vrednosti. Če tega ne bomo dosegli, se lahko zgodi, da izgubimo t.i. rezervo za uspešnost, kar je 6 % denarja po prednostnih oseh.

Komisija EU je spoznala, da se na ravni EU govori o tem, da denar črpamo, v bistvu pa se malo govori o tem, kaj s tem denarjem de-jansko dosegamo. Ta miselni preskok je zelo

pomemben in bo velik zalogaj. Slovenija ima glede na preteklo perspektivo 1 mrd manj sredstev. To je bil del problema pri odločanju. Drugi del problema je, da je to sovpadlo s krizo, kar pomeni, da je razkorak med našimi dejanskimi potrebami in tem, kar smo imeli na voljo, zelo velik. Sredstva sklada (ESRR) so morala biti osredotočena na določene tematske cilje, tako je bilo manevrskega prostora zelo malo. Denar je bilo zelo težko razporejati. Zelo smo se potrudili in namenili večino denarja prednostnim naložbam oz. osem, ki so razvojne. 

Področje Skupaj ESRR/ESS Vzhodna regija ESRR/ESS Zahodna regija ESRR/ESS

Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnosti in ozelenitev gospodarstva

ESRR 461.739.161,44 ESRR 254.356.627,35 ESRR 207.382.534,09

Povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti

ESRR 68.518.277,30 ESRR 39.768.000,00 ESRR 28.750.277,30

Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja ESRR 21.024.204,54 ESRR 10.014.152,02 ESRR 11.010.052,51

Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast ESRR 526.078.420,57 ESRR 361.921.307,20 ESRR 164.157.113,37

Prilagajanje na podnebne spremembe ESRR 30.000.000,00 ESRR 30.000.000,00 /

Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti ESRR 131.125.357,14 ESRR 82.125.360,49 ESRR 48.999.996,65

Izgradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti ESRR 39.668.020,17 ESRR 39.668.020,17 /

Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile ESS 287.736.602,41 ESS 147.771.775,96 ESS 139.964.826,45

Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine ESRR 75.053.657,36 ESS 145.249.584,93

ESRR 40.035.380,06 ESS 80.265.223,81

ESRR 35.018.277,30 ESS 64.984.361,12

Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost ESRR 20.023.290,67 ESS 208.996.759,06

ESRR 10.014.152,02 ESS 116.815.743,00

ESRR 10.009.138,65 ESS 92.181.016,06

Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev

ESS 62.073.980,31 ESS 25.082.882,44 ESS 36.991.097,87

Tehnična pomoč zaposljivost ESRR 17.162.509,83 ESS 12.868.043,28

ESRR 14.112.243,89 ESS 9.072.156,79

ESRR 3.050.265,93 ESS 3.795.886,50

Tabela namenjanja sredstev, izražena v €. Vir: Prezentacija Marjane Dermelj na Zelene foru-mu 2015. ESRR: Evropski sklad za regionalni razvoj. ESS: Evropski socialni sklad.

partnerji Zelenega foruma

MOP si prizadeva za osveščanje na področju okolja in prostora

3. ZeLeni ForUm ZeLene sLoVeniJe

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

Medijski sponzor: Delo. Sponzorji pogostitve: Spar Slovenija, Kmetijska zadruga Laško, Mlekarna Celeia.

juni

j 2015

Gradbeništvo + energetika (ener-getska prenova

stavb)Kmetijstvo +

zdravje (zdrava samooskrba)

Inovativna industrija (pame-tna rast vodilnih

podjetij)

Ekološka industrija (prede-lava in obdelava

odpadkov)

Gozdarstvo + industrija (lesno

predelovalna industrija)

Vodarstvo + industrija (regu-lacija in proizvo-

dnja vode)

Turizem + storitve (zelena

Slovenija)

Ključno je fokusiranje na 5 do 7 projektov

99

OKO

LjE

37

zelena razvojna reforma takoj – kdo je prvi na potezi?dr. bogomir kovač, ekonomska fakulteta ljubljana

Evropa je v izjemni stiski. Sestavni del te zgod-be smo seveda tudi mi. Gre za neučinkovit spo-prijem z ekonomsko krizo in hkrati z okoljsko krizo, za nemoč delovanja. Po štirih letih, z novo administracijo, se prvič postavlja vpra-šanje gospodarske rasti kot neko temeljno ra-zvojno vprašanje. Ni jasnih operativnih rešitev, na kakšen način to uresničiti. Evropa postavlja zelo administrativne, operativne pristope. Ko jih skušate transformirati na nacionalno raven, ugotovite, da gre bolj za administrativno uskla-jevanje, manj pa za operativno sposobnost in moč za dejanske spremembe. V tej zgodbi smo na nek način obtičali.

V Sloveniji v zadnjih petih letih strateških usmeritev ne manjka. S strategijami, ki jih imamo, nimamo kaj početi. Tudi tiste strate-gije, ki so naravnane na evropske strategije, niso učinkovite. Tip evropskega načrtovanja, ki ga je razvila EU, je zelo kompleksen in zelo suh, ni aktivacijski. Sledimo kompliciranim matrikam. Poleg tega smo razvili še lastne kazalnike za zeleno rast, imamo celo vrsto usmeritev, ki nam bolj ali manj kažejo, kam pravzaprav želimo priti. Zanimivo je, da v operativnem smislu nismo prišli daleč. Na eni strani imamo vlado, ki rojeva, a ni operativna, na drugi strani pa predloge civilnih združenj, ki nimajo nobenih nastavkov. Od kod je prišla ideja o zeleni proračunski reformi? Saj ni pri-šla iz Ministrstva za finance, nastala je seveda spodaj. Mi o institucionalni formi ne vemo nič, imamo državo, a ne vemo, kdo jo je ukradel. To je problem. Zakaj pravzaprav stvari ne moremo premakniti? Imamo evropski način načrtova-nja, ki je en vidik. Potem imamo drug vidik, ki je na razvojni ravni države, tretji vidik, ki je v podjetniškem sektorju itd. Imamo mešanico pristopov, ki med seboj niso kompatibilni in jih ne znamo združiti. Potrebne so sektorske rešitve zelene rasti. Kar bi veljalo povsem obr-niti, je zorni kot gledanja.

Ne smemo biti le sledilci strateškim rešitvam na različnih ravneh. Potrebujemo fokusiranje,

to je temelj strateškega usmerjanja. V fokusi-ranem smislu v Sloveniji potrebujemo svoj program, ki ga bomo od tod dalje priključevali na evropske in druge mreže. Nimamo jasnega strateškega pristopa. Strategija pomeni, da

obvladujemo 5, 6, 7 razvojnih področij. Na tej osnovi gradimo svojo gospodarsko rast in traj-nostni razvoj. Te projekte je mogoče usmeriti na čista zelena področja, ali pa jih je mogoče ze-leno izpeljevati. Vsi mehanizmi, vsi ukrepi, vse politike so povezani od tod dalje. Mi gremo iz operativne ravni na evropsko raven. Potrebno je obrniti situacijo. Moramo imeti torej lastno strategijo, ki bo fokusirana na nekaj področji. Upravljati jih moramo kot dolgoročne projekte,

ki niso odvisni od nenehnih zamenjav vlad. Tako bi prišli do stopnje stabilnosti, da se bodo lahko v javno-zasebnem partnerstvu stvari normalno razvijale. Naš glavni problem niso strategije, temveč menedžerska sposob-nost, kako projektno voditi to državo. Kako formirati projekte in jim dati 10 do 20-letni horizont, ki bo presegel tudi evropske horizon-te. Tako naj bi začeli voditi prebojno zgodbo. Recikliranje obstoječega pristopa, evropskega pristopa, ni prava smer, ker je Evropa z vsako reciklažo bliže svojemu koncu. To filozofijo je potrebno obrniti. 

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

3.

V fokusiranem smislu v sloveniji potrebujemo svoj program, ki ga bomo od tod dalje priključevali na evropske in druge mreže.

naš glavni problem niso strategije, temveč menedžerska sposobnost, kako projektno voditi to državo.