41
PONOVNO NA PRELOMU PONOVNO NA PRELOMU KAJ NAS UČIJO DRUŽBENI TRENDI? KAJ NAS UČIJO DRUŽBENI TRENDI? Rudi Rizman Rudi Rizman Filozofska fakulteta Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani

PONOVNO NA PRELOMU

  • Upload
    rosie

  • View
    37

  • Download
    1

Embed Size (px)

DESCRIPTION

PONOVNO NA PRELOMU. KAJ NAS UČIJO DRUŽBENI TRENDI? Rudi Rizman Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani. Namesto uvoda. Živimo v “zanimivem času” (Kitajci izrečejo prekletstvo nad njihovimi sovražniki s tem, da jim (za)želijo, da bodo živeli v “zanimivem času”) - PowerPoint PPT Presentation

Citation preview

Page 1: PONOVNO NA PRELOMU

PONOVNO NA PRELOMUPONOVNO NA PRELOMU

KAJ NAS UČIJO DRUŽBENI TRENDI?KAJ NAS UČIJO DRUŽBENI TRENDI?

Rudi RizmanRudi RizmanFilozofska fakultetaFilozofska fakultetaUniverza v LjubljaniUniverza v Ljubljani

Page 2: PONOVNO NA PRELOMU

Namesto uvodaNamesto uvoda

Živimo v “zanimivem času” (Kitajci izrečejo Živimo v “zanimivem času” (Kitajci izrečejo prekletstvo nad njihovimi sovražniki s tem, prekletstvo nad njihovimi sovražniki s tem, da jim (za)želijo, da bodo živeli v da jim (za)želijo, da bodo živeli v “zanimivem času”)“zanimivem času”)

T. S. Eliot o tem, da vse težave na svetu T. S. Eliot o tem, da vse težave na svetu izvirajo od ljudi, ki hočejo postati pomembniizvirajo od ljudi, ki hočejo postati pomembni

Page 3: PONOVNO NA PRELOMU

Izvori krize I.1. (mezzo-trendi)Izvori krize I.1. (mezzo-trendi)

Leto 2008 se bo v zgodovino zapisalo kot prva resnično Leto 2008 se bo v zgodovino zapisalo kot prva resnično globalna recesija sodobne ekonomije (“črna luknja”)globalna recesija sodobne ekonomije (“črna luknja”)

Globalna finančna kriza bo sprožila še večje spremembe Globalna finančna kriza bo sprožila še večje spremembe kot padec berlinskega zidu leta 1989, analogije z Havlovim kot padec berlinskega zidu leta 1989, analogije z Havlovim “življenjem v laži”“življenjem v laži”

Jezik politike v zadnjih desetletjih upravičil Orwellova Jezik politike v zadnjih desetletjih upravičil Orwellova opozorila: Attlee in Truman sta še lahko govorila preprost opozorila: Attlee in Truman sta še lahko govorila preprost jezik, ker pač drugačnega političnega slovarja nista niti jezik, ker pač drugačnega političnega slovarja nista niti poznala (prim. opravičevanje iraške vojne)poznala (prim. opravičevanje iraške vojne)

Page 4: PONOVNO NA PRELOMU

Izvori krize I.2. (mezzo-trendi)Izvori krize I.2. (mezzo-trendi)

Finančni sistem je ušel izpod javnega nadzora oz. Finančni sistem je ušel izpod javnega nadzora oz. regulacije – namesto, da bi bil dekla ekonomiji, je finančni regulacije – namesto, da bi bil dekla ekonomiji, je finančni svet postal njen gospodar - “rep, ki maha s psom”svet postal njen gospodar - “rep, ki maha s psom”

Pod pretvezo tržne ekonomije je bil izpeljan “državni udar” Pod pretvezo tržne ekonomije je bil izpeljan “državni udar” proti državi in (civilni) družbiproti državi in (civilni) družbi

Namesto, da bi finančni sistem podpiral/servisiral Namesto, da bi finančni sistem podpiral/servisiral proizvodnjo, je maksimiziral kratkoročne koristi (dobičke), proizvodnjo, je maksimiziral kratkoročne koristi (dobičke), proglasil špekuliranje za vrlino in pohlep kot prevladujočo proglasil špekuliranje za vrlino in pohlep kot prevladujočo normonormo

Page 5: PONOVNO NA PRELOMU

Izvori krize I.3. (mezzo-trendi)Izvori krize I.3. (mezzo-trendi)

Leta 1960 je bilo razmerje med plačo povprečnega CEO in Leta 1960 je bilo razmerje med plačo povprečnega CEO in plačo predsednika ZDA 2:1, leta 2007 20:1; 1980 so bile plačo predsednika ZDA 2:1, leta 2007 20:1; 1980 so bile plače CEO v večjih družbah v primerjavi s povprečno plačo plače CEO v večjih družbah v primerjavi s povprečno plačo njihovih delavcev 1:40, lansko leto pa že 1:360njihovih delavcev 1:40, lansko leto pa že 1:360

Vloga “domino učinka” materializma: ujetniki tega, da “več Vloga “domino učinka” materializma: ujetniki tega, da “več stvari kot imaš, še več si jih želiš in si obseden z njimi” stvari kot imaš, še več si jih želiš in si obseden z njimi” (John Steinbeck)(John Steinbeck)

Talmud: zlo, ki ti ga naredijo drugi, ni nič v primerjavi z Talmud: zlo, ki ti ga naredijo drugi, ni nič v primerjavi z zlom, ki si ga povzročiš samzlom, ki si ga povzročiš sam

Page 6: PONOVNO NA PRELOMU

Izvori krize I.4. (mezzo-trendi)Izvori krize I.4. (mezzo-trendi)

Dante (Pekel): greh v obliki odsotnosti volje Dante (Pekel): greh v obliki odsotnosti volje in moralne integritete/odločnosti pelje k in moralne integritete/odločnosti pelje k večnemu ledu in temi (vsega je enostavno večnemu ledu in temi (vsega je enostavno konec)konec)

Zmagata TINA – kaj je s TATA?Zmagata TINA – kaj je s TATA?

Prihodnost je mogoče prebrati v Uradnem Prihodnost je mogoče prebrati v Uradnem listulistu

Page 7: PONOVNO NA PRELOMU

Izvori krize I.5. (mezzo-trendi)Izvori krize I.5. (mezzo-trendi)

Erozija moralnega kapitala, ko odmirata resnicoljubnost in Erozija moralnega kapitala, ko odmirata resnicoljubnost in zaupanje tako v politiki kot v poslovnih in trgovskih zaupanje tako v politiki kot v poslovnih in trgovskih transakcijahtransakcijah

Trg predpostavlja moralne resurse, vendar jih sam ne more Trg predpostavlja moralne resurse, vendar jih sam ne more generirati generirati

Trije vzroki krize: 1. institucionalni – banke so mutirale od Trije vzroki krize: 1. institucionalni – banke so mutirale od svoje prvotne servisne vloge proizvodnji v “igralnice”; 2. svoje prvotne servisne vloge proizvodnji v “igralnice”; 2. intelektualni; 3. idolatrija neobrzdane rasti brez naravnih in intelektualni; 3. idolatrija neobrzdane rasti brez naravnih in moralnih omejitevmoralnih omejitev

Page 8: PONOVNO NA PRELOMU

Izvori krize II.1. (mega-trendi)Izvori krize II.1. (mega-trendi) Demografski trendi: vsako leto novih 80 milijonov prebivalcev planeta; Demografski trendi: vsako leto novih 80 milijonov prebivalcev planeta;

v letih od 0 do 500 s 300 na 500 milijonov; še leta 1927 – 2 milijardi; v letih od 0 do 500 s 300 na 500 milijonov; še leta 1927 – 2 milijardi; 1960 – 3 milijarde; 1974 – 4 milijarde; 1987 – 5 in leta 1999 - 6 milijard; 1960 – 3 milijarde; 1974 – 4 milijarde; 1987 – 5 in leta 1999 - 6 milijard; danes ca. 6.8 milijard; 2011 – 7 milijard; 2025 – 8 milijard; 2050 – 11 danes ca. 6.8 milijard; 2011 – 7 milijard; 2025 – 8 milijard; 2050 – 11 milijard; proti koncu stoletja – ca. 14 milijardmilijard; proti koncu stoletja – ca. 14 milijard

Poleg Marxa ali Keynesa se je mogoče opreti na venezuelsko Poleg Marxa ali Keynesa se je mogoče opreti na venezuelsko ekonomistko Carloto Perez: vloga ekonomskih ciklusovekonomistko Carloto Perez: vloga ekonomskih ciklusov

Krize oz. ciklusi, ki so jih zaznamovale letnice: 1797, 1847, 1893, 1929 Krize oz. ciklusi, ki so jih zaznamovale letnice: 1797, 1847, 1893, 1929 in 2008 – po vsaki krizi se uveljavijo nove tehnologije in infrastrukturain 2008 – po vsaki krizi se uveljavijo nove tehnologije in infrastruktura

Kondratijev cikel – krize kapitalizma približno vsakih 50 letKondratijev cikel – krize kapitalizma približno vsakih 50 let

Page 9: PONOVNO NA PRELOMU

Izvori krize II.2. (mega-trendi)Izvori krize II.2. (mega-trendi) Depresija, ki se je začela avgusta 1929 je dosegla svoje dno 43 Depresija, ki se je začela avgusta 1929 je dosegla svoje dno 43

mesecev pozneje, tista iz leta 1873 pa šele po 65 mesecih; v mesecev pozneje, tista iz leta 1873 pa šele po 65 mesecih; v povprečju so krize zahtevale 4 leta, da so se vrnile na nekdanjo povprečju so krize zahtevale 4 leta, da so se vrnile na nekdanjo izhodiščno točkoizhodiščno točko

Po krizi leta 1929 se je ekonomija, ki je prej temeljila na železu/jeklu, Po krizi leta 1929 se je ekonomija, ki je prej temeljila na železu/jeklu, težki električni opremi in veliki strojegradnji preusmerila v masovno težki električni opremi in veliki strojegradnji preusmerila v masovno proizvodnjo dobrin namenjenim potrošnikom ob povečani vlogi države proizvodnjo dobrin namenjenim potrošnikom ob povečani vlogi države – pojav množičnega potrošništva (poleg proizvodnje orožij za – pojav množičnega potrošništva (poleg proizvodnje orožij za množično uničevanje), cestno omrežje, nova infrastruktura na področju množično uničevanje), cestno omrežje, nova infrastruktura na področju električnih aparatovelektričnih aparatov

V tistem času so se za prevlado v svetu bojevali trije glavni konkurenti: V tistem času so se za prevlado v svetu bojevali trije glavni konkurenti: fašizem, komunizem in korporativizemfašizem, komunizem in korporativizem

Page 10: PONOVNO NA PRELOMU

Izvori krize II.3. (mega-trendi)Izvori krize II.3. (mega-trendi) Perezova trdi, da bo aktualna kriza pod trojnim pritiskom ekolologije, Perezova trdi, da bo aktualna kriza pod trojnim pritiskom ekolologije,

globalizacije in demografije pripeljala do novih tehnologij: omrežja za globalizacije in demografije pripeljala do novih tehnologij: omrežja za hiter prenos novih alternativnih sistemov, delavnice z nizko ali hiter prenos novih alternativnih sistemov, delavnice z nizko ali praktično ničelno uporabo fosilnih goriv, odprtim sofisticiranim praktično ničelno uporabo fosilnih goriv, odprtim sofisticiranim softwarom, genetsko medicino ter bio- in nano-tehnološkimi softwarom, genetsko medicino ter bio- in nano-tehnološkimi inovacijami in drugiminovacijami in drugim

V takem sistemu se bo drugače kot doslej obravnavalo denar – bolj V takem sistemu se bo drugače kot doslej obravnavalo denar – bolj odgovorno; univerze bodo namesto pretirane komercializacije idej odgovorno; univerze bodo namesto pretirane komercializacije idej sprostile njihovo ustvarjalnost in uveljavile neodvisno od politike sprostile njihovo ustvarjalnost in uveljavile neodvisno od politike resnično avtonomijo (seveda ne zunaj legitimne družbene regulacije) resnično avtonomijo (seveda ne zunaj legitimne družbene regulacije)

Jeffrey Sachs: v tem smislu bo ekonomska kriza z nami vsaj eno Jeffrey Sachs: v tem smislu bo ekonomska kriza z nami vsaj eno generacijo, ne pa že čez eno ali dve leti – zdrave ekonomske rasti ne generacijo, ne pa že čez eno ali dve leti – zdrave ekonomske rasti ne bo mogoče vzpostaviti, dokler ne bodo zagotovljeni pogoji za bo mogoče vzpostaviti, dokler ne bodo zagotovljeni pogoji za stanovitno/vzdržno globalno ekonomijostanovitno/vzdržno globalno ekonomijo

Page 11: PONOVNO NA PRELOMU

Kaj bo s kapitalizmom?Kaj bo s kapitalizmom?11

Lula da Silva, brazilski predsednik, o tem, da si nihče ne upa napovedati, kakšna bo Lula da Silva, brazilski predsednik, o tem, da si nihče ne upa napovedati, kakšna bo prihodnost kapitalizma. Njegova vizija družbe, ki naj bi se pojavila iz krize:družba, ki bo prihodnost kapitalizma. Njegova vizija družbe, ki naj bi se pojavila iz krize:družba, ki bo spodbujala proizvodnjo in ne špekulacijo; finančni sektor, ki bo spodbujal produktivno spodbujala proizvodnjo in ne špekulacijo; finančni sektor, ki bo spodbujal produktivno aktivnost in bo pod rigoroznim nacionalnim in mednarodnim nadzorom; nov in aktivnost in bo pod rigoroznim nacionalnim in mednarodnim nadzorom; nov in demokratični sistem globalne vladavine; nova energetska politika; reforma demokratični sistem globalne vladavine; nova energetska politika; reforma produkcijskega sistema in vzorcev potrošnje; ne pripisuje pomena abstraktnim produkcijskega sistema in vzorcev potrošnje; ne pripisuje pomena abstraktnim konceptom s tem v zvezi, temveč se ne glede na njegovo ime navdušuje na takim konceptom s tem v zvezi, temveč se ne glede na njegovo ime navdušuje na takim sistemom, ki bo v svoje središče postavil človeka oz. ljudisistemom, ki bo v svoje središče postavil človeka oz. ljudi

Kapitalizem v krizi, vendar ni videti pravih konkurentov (šibka levica; kako je z Kapitalizem v krizi, vendar ni videti pravih konkurentov (šibka levica; kako je z desnico?);Komunizem? Ni ga mogoče ločiti od človeških katastrof, ki ga je povzročal 20. desnico?);Komunizem? Ni ga mogoče ločiti od človeških katastrof, ki ga je povzročal 20. stoletjustoletju

Lenin leta 1919, ko je nastopila ekonomska kriza, ni bil pripravljen izkoristiti priložnosti, Lenin leta 1919, ko je nastopila ekonomska kriza, ni bil pripravljen izkoristiti priložnosti, da mu napiše epitaf (motijo se tisti, ki mislijo, da se kapitalizem ne bo mogel izkopati iz te da mu napiše epitaf (motijo se tisti, ki mislijo, da se kapitalizem ne bo mogel izkopati iz te krize”) – Joseph Schumpeter nasprotno: “Ali lahko kapitalizem preživi? Ne, mislim, da krize”) – Joseph Schumpeter nasprotno: “Ali lahko kapitalizem preživi? Ne, mislim, da ne”. ne”.

““Boj za dušo” kapitalizma – priložnost, da se ekonomski zlom prelije v nove kulturne in Boj za dušo” kapitalizma – priložnost, da se ekonomski zlom prelije v nove kulturne in demokratične priložnostidemokratične priložnosti

Page 12: PONOVNO NA PRELOMU

Kaj bo s kapitalizmom?Kaj bo s kapitalizmom?22

Od krize leta 1970 je desnica potegnila več kot levicaOd krize leta 1970 je desnica potegnila več kot levica

Politične in tudi intelektualne elite se še ne zavedajo in Politične in tudi intelektualne elite se še ne zavedajo in nimajo prave predstave o tem, kaj nas čaka, kakšna bo nimajo prave predstave o tem, kaj nas čaka, kakšna bo naslednja fazanaslednja faza

Anekdota o tem, kako so marksisti “uspešno” napovedali Anekdota o tem, kako so marksisti “uspešno” napovedali kar 11 od zadnjih treh recesij (kriz)kar 11 od zadnjih treh recesij (kriz)

Vračanje k statusu-quo ni več mogoče, vsekakor konec Vračanje k statusu-quo ni več mogoče, vsekakor konec kapitalizma, kakor smo ga poznali doslej, vendar ne tudi kapitalizma, kakor smo ga poznali doslej, vendar ne tudi konec kapitalizma kot takega (možna pa sprememba konec kapitalizma kot takega (možna pa sprememba političnih režimov, še posebej pa vlad – Islandija)političnih režimov, še posebej pa vlad – Islandija)

Page 13: PONOVNO NA PRELOMU

Kaj bo s kapitalizmom?Kaj bo s kapitalizmom?33

Za njegov obstoj je potrebno: 1. legitimnost profitnega Za njegov obstoj je potrebno: 1. legitimnost profitnega motiva; 2. obstoj dovolj velikega tržišča, ki zagotavlja bodisi motiva; 2. obstoj dovolj velikega tržišča, ki zagotavlja bodisi uspeh ali poraz; 3. pravni in politični sistem oz. okviruspeh ali poraz; 3. pravni in politični sistem oz. okvir

Primerjave z monarhizmom, ki se je s središča umaknil na Primerjave z monarhizmom, ki se je s središča umaknil na obrobje?obrobje?

Kapitalizem zagotovo ne bo več tako močno dominiral nad Kapitalizem zagotovo ne bo več tako močno dominiral nad družbo in kulturo kot doslejdružbo in kulturo kot doslej

““Refolucija” (reforme+revolucija) - kapitalizem kot služabnik Refolucija” (reforme+revolucija) - kapitalizem kot služabnik in ne kot gospodarin ne kot gospodar

Page 14: PONOVNO NA PRELOMU

Kaj bo s kapitalizmom?Kaj bo s kapitalizmom?44

Težko bi bilo govoriti o nezdružljivosti med kapitalizmom in družbo Težko bi bilo govoriti o nezdružljivosti med kapitalizmom in družbo (skupnostjo), vendar pozitivna korelacija tudi ni avtomatično (skupnostjo), vendar pozitivna korelacija tudi ni avtomatično zagotovljena – potrebno jo je kultivirati in spodbujatizagotovljena – potrebno jo je kultivirati in spodbujati

V zadnjih 20. letih se je v ZDA število ljudi, ki se nimajo o čem V zadnjih 20. letih se je v ZDA število ljudi, ki se nimajo o čem pomembnem s kom pogovarjati, naraslo od 10 na 25 %: v biološki pomembnem s kom pogovarjati, naraslo od 10 na 25 %: v biološki znanosti in družbenih vedah vedno znova ugotavljajo, da so sreča, znanosti in družbenih vedah vedno znova ugotavljajo, da so sreča, samo-spoštovanje in življenje človeka družbeno pogojenasamo-spoštovanje in življenje človeka družbeno pogojena

Marx: v kapitalizmu obstajajo sile, ki ga spodjedajo, kot tudi sile, ki ga Marx: v kapitalizmu obstajajo sile, ki ga spodjedajo, kot tudi sile, ki ga poganjajo naprejpoganjajo naprej

Kapitalizem vključuje tržno ekonomijo, vendar vse tržne ekonomije Kapitalizem vključuje tržno ekonomijo, vendar vse tržne ekonomije niso bile tudi kapitalističneniso bile tudi kapitalistične

Page 15: PONOVNO NA PRELOMU

Kaj bo s kapitalizmom?Kaj bo s kapitalizmom?55

Če hočemo vedeti, kaj pride po tem (modelu) kapitalizma, se je treba v Če hočemo vedeti, kaj pride po tem (modelu) kapitalizma, se je treba v mestih ozreti proti nebu: pred nekaj stoletji bi tam uzrli trdnjave, cerkve mestih ozreti proti nebu: pred nekaj stoletji bi tam uzrli trdnjave, cerkve in templje, malo pozneje pa tudi palače; v 19. stoletju so jih zasenčila in templje, malo pozneje pa tudi palače; v 19. stoletju so jih zasenčila državna poslopja, železniške postaje in muzeji, proti koncu 20. stoletja državna poslopja, železniške postaje in muzeji, proti koncu 20. stoletja so njihovo vlogo prevzele banke (malo jih verjame, da bo tako ostalo so njihovo vlogo prevzele banke (malo jih verjame, da bo tako ostalo še dolgo); v 21. st. utegnejo njihovo vlogo zamenjati velika poslopja še dolgo); v 21. st. utegnejo njihovo vlogo zamenjati velika poslopja namenjena rekreaciji, športni stadioni, univerze, umetnostne galerije, namenjena rekreaciji, športni stadioni, univerze, umetnostne galerije, vodni stolpi, viseči vrtovi in nemara tudi biotehnični kompleksivodni stolpi, viseči vrtovi in nemara tudi biotehnični kompleksi

Težko je verjeti, da bo kapitalizem s to krizo padel: tako kot to velja za Težko je verjeti, da bo kapitalizem s to krizo padel: tako kot to velja za demokracijo, bodo nemara kritiki kapitalizma nazadnje trdili, da so vsi demokracijo, bodo nemara kritiki kapitalizma nazadnje trdili, da so vsi drugi sistemi/alternative slabšidrugi sistemi/alternative slabši

Wallerstein misli, da levica v tem trenutku nima odgovora na krizo Wallerstein misli, da levica v tem trenutku nima odgovora na krizo kapitalizma kot svetovnega sistemakapitalizma kot svetovnega sistema

Page 16: PONOVNO NA PRELOMU

Kaj bo s kapitalizmom?Kaj bo s kapitalizmom?66

Kapitalizem vključuje kapital, vendar so z njim razpolagali Kapitalizem vključuje kapital, vendar so z njim razpolagali tudi faraoni in fašistične diktature, medtem ko je trgovina tudi faraoni in fašistične diktature, medtem ko je trgovina obstajala še pred njegovim nastopomobstajala še pred njegovim nastopom

Boj med duhom Davosa (hierarhični, izkoriščevalski in Boj med duhom Davosa (hierarhični, izkoriščevalski in polarizirajoči koncept kapitalizma) in duhom Porta Allegra polarizirajoči koncept kapitalizma) in duhom Porta Allegra (demokratični in relativno egalitarni kapitalizem)(demokratični in relativno egalitarni kapitalizem)

Brez odločnih akcij/upora od spodaj ni pričakovati Brez odločnih akcij/upora od spodaj ni pričakovati spremembsprememb

Page 17: PONOVNO NA PRELOMU

Kaj bo s kapitalizmom?Kaj bo s kapitalizmom?77

Kako dolgo lahko to sploh še traja?En Kako dolgo lahko to sploh še traja?En milijon uporabljenih plastičnih kozarcev milijon uporabljenih plastičnih kozarcev vsakih šest ur in to samo na ameriških vsakih šest ur in to samo na ameriških letalskih poletih; dva milijona plastičnih letalskih poletih; dva milijona plastičnih “steklenic” konča v zabojnikih vsakih pet “steklenic” konča v zabojnikih vsakih pet minut samo v ZDA; vsako uro v isti državi minut samo v ZDA; vsako uro v isti državi uporabijo preko en milijon papirnatih vrečk v uporabijo preko en milijon papirnatih vrečk v trgovinah; vsake dve minuti pokurijo v isti trgovinah; vsake dve minuti pokurijo v isti državi 28.000 sodčkov različnih gorivdržavi 28.000 sodčkov različnih goriv

Page 18: PONOVNO NA PRELOMU

O jezi in besu demosa?O jezi in besu demosa?11

Financial Times: “Dobili smo tisto, kar smo si zaslužili – upor proti neenakostiFinancial Times: “Dobili smo tisto, kar smo si zaslužili – upor proti neenakosti Obama: “Ne mislim pomirjati jeze ljudi, želim pa si jo usmeriti v konstruktivno Obama: “Ne mislim pomirjati jeze ljudi, želim pa si jo usmeriti v konstruktivno

smer”smer”

Wall Street si je leta 2007 dal izplačati v obliki bonusov $39 milijard in je dobro Wall Street si je leta 2007 dal izplačati v obliki bonusov $39 milijard in je dobro leto pozneje izstavil račun v višini več trilijonov ameriškim davkoplačevalcemleto pozneje izstavil račun v višini več trilijonov ameriškim davkoplačevalcem

Nobelovec Joseph Stiglitz: Geithnerjev načrt je v bistvu “rop nad ameriškim Nobelovec Joseph Stiglitz: Geithnerjev načrt je v bistvu “rop nad ameriškim ljudstvom”; naslov te dni na prvi strani NY Posta: “Ne tako hitro vi pohlepni ljudstvom”; naslov te dni na prvi strani NY Posta: “Ne tako hitro vi pohlepni bastardi (izrodki)bastardi (izrodki)

Britanski MP: te čase je bolje, če kdo prizna, da posiljuje mladoletne osebe, kot Britanski MP: te čase je bolje, če kdo prizna, da posiljuje mladoletne osebe, kot pa, da je bančnik; Londonska trgovinska zbornica in City ter policija diskretno pa, da je bančnik; Londonska trgovinska zbornica in City ter policija diskretno svetujejo bančnim uslužbencem, da raje ne izzivajo ljudi s kravatami, dragimi svetujejo bančnim uslužbencem, da raje ne izzivajo ljudi s kravatami, dragimi čevlji, urami in oblekami; švicarski bančniki se zaradi možnih aretacij bojijo čevlji, urami in oblekami; švicarski bančniki se zaradi možnih aretacij bojijo potovati v tujinopotovati v tujino

Page 19: PONOVNO NA PRELOMU

Kaj jezi in gnevu demosa?Kaj jezi in gnevu demosa?22

Financial Times: ameriška vlada daje vtis navadnim državljanom, da je Financial Times: ameriška vlada daje vtis navadnim državljanom, da je s tem, ko pomaga Wall Streetu, njena gangsterska podružnica; nek s tem, ko pomaga Wall Streetu, njena gangsterska podružnica; nek ameriški senator je “bančnike” (bankers) primerjal z “gangsterji” in ameriški senator je “bančnike” (bankers) primerjal z “gangsterji” in odkrito namigoval na to, da ne delajo drugače kot Al Caponeodkrito namigoval na to, da ne delajo drugače kot Al Capone

Kaj je ostalo od časti? Shakespeare: “Če izgubim čast, izgubim Kaj je ostalo od časti? Shakespeare: “Če izgubim čast, izgubim samega sebe”; Antonij je bil pripravljen izgubiti oboje. Dickens o samega sebe”; Antonij je bil pripravljen izgubiti oboje. Dickens o sleparju Johnu Sadlerju: “Ne morem več živeti, preveliko ljudi sem sleparju Johnu Sadlerju: “Ne morem več živeti, preveliko ljudi sem uničil. Ne b mogel več živeti in gledati njihovo agonijo.” uničil. Ne b mogel več živeti in gledati njihovo agonijo.”

Spomnimo: leta 1938 je šef New York Stock Exchange končal v ječi (v Spomnimo: leta 1938 je šef New York Stock Exchange končal v ječi (v Sing Singu)Sing Singu)

Page 20: PONOVNO NA PRELOMU

O jezi in besu demosa?O jezi in besu demosa?33

Javno mnenje in protestniki kot katalizator potrebnih globokih reform in Javno mnenje in protestniki kot katalizator potrebnih globokih reform in tega, da se ne pozab, kdo nas je pahnil v krizotega, da se ne pozab, kdo nas je pahnil v krizo

Seveda je to sedaj pravi čas za populizem (radikalci na levi obtožujejo Seveda je to sedaj pravi čas za populizem (radikalci na levi obtožujejo bančnike, tisti z desnice pa imigrante in ranljive etnične skupine)bančnike, tisti z desnice pa imigrante in ranljive etnične skupine)

Brown v Evropskem parlamentu: Brown v Evropskem parlamentu: “ “Svoboda, ekonomski napredek in socialna pravičnost” za vse ali pa za Svoboda, ekonomski napredek in socialna pravičnost” za vse ali pa za

nikogar!”nikogar!” “ “Ideologija neomejenega in nenadzorovanega prostega trga je Ideologija neomejenega in nenadzorovanega prostega trga je

reducirala vse odnose na transakcije, spodbude na sebični interes, reducirala vse odnose na transakcije, spodbude na sebični interes, vsak občutek za vrednote in vrednosti na potrošniško izbiro in z njo vsak občutek za vrednote in vrednosti na potrošniško izbiro in z njo povezano ceno”povezano ceno”

Page 21: PONOVNO NA PRELOMU

O jezi in besu demosa?O jezi in besu demosa?44

Niall Ferguson: “tekla bo kri, pomnožili se bodo politični in Niall Ferguson: “tekla bo kri, pomnožili se bodo politični in ekonomsko motivirani konflikti, destabilizirale države, ekonomsko motivirani konflikti, destabilizirale države, državljanske vojne, zrušile vladedržavljanske vojne, zrušile vlade

Ankete ugotavljajo, da se ljudje v veliki večini zavzemajo za Ankete ugotavljajo, da se ljudje v veliki večini zavzemajo za manj neenakosti pri dohodkih in privilegijihmanj neenakosti pri dohodkih in privilegijih

Komisija ekspertov pri OZN (vodi: Joseph Stiglitz): Komisija ekspertov pri OZN (vodi: Joseph Stiglitz): napoveduje to (2010) leto 30-50 milijonov dodatno napoveduje to (2010) leto 30-50 milijonov dodatno nezaposlenihnezaposlenih

Page 22: PONOVNO NA PRELOMU

Človeška in družbena cena Človeška in družbena cena 11

Bolj ko se odlagajo potrebne reforme, večja je človeška in Bolj ko se odlagajo potrebne reforme, večja je človeška in družbena cena krizedružbena cena krize

Sociologi ugotavljajo: 1% nezaposlenost, če traja pet let, Sociologi ugotavljajo: 1% nezaposlenost, če traja pet let, poveča število umorov za 5.7%, samomorilnost za 4.1%, poveča število umorov za 5.7%, samomorilnost za 4.1%, število duševnih bolnikov za 3.4% in število novih število duševnih bolnikov za 3.4% in število novih zapornikov na 4%; prav tako se štirikratno poveča število zapornikov na 4%; prav tako se štirikratno poveča število umorov, ki jih nad ženami zagrešijo njihovi zakonski umorov, ki jih nad ženami zagrešijo njihovi zakonski partnerjipartnerji

Z umiritvijo/izboljšanjem ekonomskih razmer pa se Z umiritvijo/izboljšanjem ekonomskih razmer pa se omenjeni kazalci ne spremenijo hitro na boljeomenjeni kazalci ne spremenijo hitro na bolje

Page 23: PONOVNO NA PRELOMU

Človeška in družbena cena Človeška in družbena cena 22

Vendar tudi pozitivne stranske posledice v smislu Vendar tudi pozitivne stranske posledice v smislu odkritja nematerialnih dobrin, ki lahko obogatijo odkritja nematerialnih dobrin, ki lahko obogatijo življenje ljudi - asketizem življenje ljudi - asketizem

Reinhold Niebuhr (ameriški teolog) – potegniti Reinhold Niebuhr (ameriški teolog) – potegniti pravo črto med moralnim človekom in nemoralno pravo črto med moralnim človekom in nemoralno družbodružbo

Adam Smith pred 232 leti napovedal, da je Adam Smith pred 232 leti napovedal, da je pridobivanje profita vedno največje v državah, ki pridobivanje profita vedno največje v državah, ki se hitro približujejo gospodarski krizi in propaduse hitro približujejo gospodarski krizi in propadu

Page 24: PONOVNO NA PRELOMU

Kaj je potrebno za srečo?Kaj je potrebno za srečo?11

V OECD že nekaj časa raziskujejo, kaj je V OECD že nekaj časa raziskujejo, kaj je napredek?napredek?

Razsvetljenska definicija napredka: zmanjševanje Razsvetljenska definicija napredka: zmanjševanje revščine in povečevanje srečerevščine in povečevanje sreče

Sreče ne prinese povečevanje bogastva in Sreče ne prinese povečevanje bogastva in inovacije, še najmanj pa čaščenje denarjainovacije, še najmanj pa čaščenje denarja

Leta 1960 je 60% odraslih odgovorilo, da “lahko Leta 1960 je 60% odraslih odgovorilo, da “lahko zaupajo večini ljudi”. Danes le še 30 %zaupajo večini ljudi”. Danes le še 30 %

Page 25: PONOVNO NA PRELOMU

Kaj je potrebno za srečo?Kaj je potrebno za srečo?22

Čaščenje uspeha in statusa ob istočasnem Čaščenje uspeha in statusa ob istočasnem zmanjševanju medsebojnega spoštovanjazmanjševanju medsebojnega spoštovanja

Vendar razlike: v Skandinaviji uspeli kombinirati Vendar razlike: v Skandinaviji uspeli kombinirati uspešno ekonomijo z dosti večjo enakostjo in uspešno ekonomijo z dosti večjo enakostjo in vzajemnim spoštovanjem kot drugod v svetuvzajemnim spoštovanjem kot drugod v svetu

Ekonomisti in politiki bi se morali opreti na Ekonomisti in politiki bi se morali opreti na realistični model o tem, kaj naredi ljudi srečne in realistični model o tem, kaj naredi ljudi srečne in kako sploh funkcionira trgkako sploh funkcionira trg

Page 26: PONOVNO NA PRELOMU

Kaj je potrebno za srečo?Kaj je potrebno za srečo?33

Družba, ki bi jo zaznamovalo darvinistično Družba, ki bi jo zaznamovalo darvinistično tekmovanje med posamezniki, ni zdravatekmovanje med posamezniki, ni zdrava

Rezultati socioloških raziskav : ko družba Rezultati socioloških raziskav : ko družba doseže 15.000$ na glavo, je količina sreče doseže 15.000$ na glavo, je količina sreče neodvisnaneodvisna od dohodka, ki ga pridobijo ljudje od dohodka, ki ga pridobijo ljudje

V zahodnih državah se sreča v zadnjih 50. V zahodnih državah se sreča v zadnjih 50. letih ni pove(če)vala, celo nasprotnoletih ni pove(če)vala, celo nasprotno

Page 27: PONOVNO NA PRELOMU

Kaj je potrebno za srečo?Kaj je potrebno za srečo?44

Leta 1935 sta v ZDA bolehala za depresijo Leta 1935 sta v ZDA bolehala za depresijo 2% ljudi do 35. leta, danes preko 14%2% ljudi do 35. leta, danes preko 14%

V istem času so se v večini razvitih V istem času so se v večini razvitih industrijskih družb povečevali industrijskih družb povečevali samomorilnost, alkoholizem, zasvojenost z samomorilnost, alkoholizem, zasvojenost z mamili in hudodelstvamamili in hudodelstva

Page 28: PONOVNO NA PRELOMU

Kaj je potrebno za srečo?Kaj je potrebno za srečo?55

INDEKS SREČEINDEKS SREČE

1. Spolno življenje (4.7)1. Spolno življenje (4.7) 2. Druženje po delu (4.1)2. Druženje po delu (4.1) 3. Večerja (4)3. Večerja (4) 4. Relaksacija (3.9)4. Relaksacija (3.9) 5. Kosilo (3.9)5. Kosilo (3.9) 6. Rekreacija (3.8)6. Rekreacija (3.8) 7. Molitev (3.8)7. Molitev (3.8) 8. Druženje pri delu (3.8)8. Druženje pri delu (3.8)

Page 29: PONOVNO NA PRELOMU

Kaj je potrebno za srečo?Kaj je potrebno za srečo?66

9. Gledanje TV (3.6)9. Gledanje TV (3.6) 10. Telefoniranje doma (3.5)10. Telefoniranje doma (3.5) 11. Popoldanski spanec (3.3)11. Popoldanski spanec (3.3) 12. Kuhanje (3.2)12. Kuhanje (3.2) 13. Nakupi (3.2)13. Nakupi (3.2) 14. Delo na računalniku doma (3.1)14. Delo na računalniku doma (3.1) 15. Hišna opravila (3.0)15. Hišna opravila (3.0) 16. Ukvarjanje z otroki16. Ukvarjanje z otroki

Page 30: PONOVNO NA PRELOMU

Ali je v letalu pilot?Ali je v letalu pilot?

Lahko je napovedovati, ko gre za preteklost…Lahko je napovedovati, ko gre za preteklost…

Taleb pogosto navaja svojo misel, da se svetovna Taleb pogosto navaja svojo misel, da se svetovna zgodovina še nikoli ni soočila na eni strani s takšno zgodovina še nikoli ni soočila na eni strani s takšno kompleksnostjo in na drugi s takšno nesposobnostjo kompleksnostjo in na drugi s takšno nesposobnostjo razumevanja družbenega stanja, v katerem se nahajamo.razumevanja družbenega stanja, v katerem se nahajamo.

Ne le globalna ekonomska kriza, temveč tudi kriza oz. Ne le globalna ekonomska kriza, temveč tudi kriza oz. deficit globalnih voditeljev in velikih svežih idej (kje so deficit globalnih voditeljev in velikih svežih idej (kje so Roosevelti, Churchilli, Gandiji in drugi?)Roosevelti, Churchilli, Gandiji in drugi?)

Vedno je nevarno, če politiki pri soočanju s krizo mislijo, da Vedno je nevarno, če politiki pri soočanju s krizo mislijo, da imajo prav in da so na pravi potiimajo prav in da so na pravi poti

Page 31: PONOVNO NA PRELOMU

Poraz ekonomske znanosti?Poraz ekonomske znanosti?11

Globalna ekonomija se sooča z metastazami, vendar ta Globalna ekonomija se sooča z metastazami, vendar ta čas ni “zdravnika, ki bi vedel, kako jih ustaviti”čas ni “zdravnika, ki bi vedel, kako jih ustaviti”

Ekonomist John Kenneth Galbraith: “Edina funkcija Ekonomist John Kenneth Galbraith: “Edina funkcija napovedovanja v ekonomiji je v tem, da dvigne ugled napovedovanja v ekonomiji je v tem, da dvigne ugled astrologiji”astrologiji”

Alan Greenspan o tem, da ekonometrika ni znanost, Blair: Alan Greenspan o tem, da ekonometrika ni znanost, Blair: v Parizu o tem, da živimo v času “nizke prediktabilnosti”v Parizu o tem, da živimo v času “nizke prediktabilnosti”

Praktično, če zanemarimo redke izjeme, kriza ni bila Praktično, če zanemarimo redke izjeme, kriza ni bila napovedana – pisatelj Stefan Zweig o tem, da pred prvo napovedana – pisatelj Stefan Zweig o tem, da pred prvo svetovno vojno skoraj nihče v Evropi ni računal nanjosvetovno vojno skoraj nihče v Evropi ni računal nanjo

Page 32: PONOVNO NA PRELOMU

Poraz ekonomske znanosti?Poraz ekonomske znanosti?22

Veliki ekonomski misleci (Smith, Ricardo, Keynes, Marx, Schumpeter, Veliki ekonomski misleci (Smith, Ricardo, Keynes, Marx, Schumpeter, Galbraith in drugi) se niso opirali na matematične modele in sploh na uporabo Galbraith in drugi) se niso opirali na matematične modele in sploh na uporabo deduktivnih logičnih pristopov – danes ne bi mogli poučevati na univerzah ali deduktivnih logičnih pristopov – danes ne bi mogli poučevati na univerzah ali objavljati v uglednih ekonomskih revijahobjavljati v uglednih ekonomskih revijah

Ca. 1 milijon ekonomistov na svetuCa. 1 milijon ekonomistov na svetu

Ekonomisti – tako kot vremenoslovci – ne morejo napovedati prihodnosti, lahko Ekonomisti – tako kot vremenoslovci – ne morejo napovedati prihodnosti, lahko samo razlagajo in opisujejosamo razlagajo in opisujejo

Napačna ekonomska teorija, ki je temeljila na predpostavki o prostem in Napačna ekonomska teorija, ki je temeljila na predpostavki o prostem in nereguliranem kapitalizmu, ki naj bi kot tak zagotavljal najboljše gospodarske nereguliranem kapitalizmu, ki naj bi kot tak zagotavljal najboljše gospodarske rezultate – makroekonomisti prezrli Keynesova spoznanja o vlogi psiholoških rezultate – makroekonomisti prezrli Keynesova spoznanja o vlogi psiholoških motivacij pri ljudeh – njihove“živalske instinkte” motivacij pri ljudeh – njihove“živalske instinkte”

Page 33: PONOVNO NA PRELOMU

Poraz ekonomske znanosti?Poraz ekonomske znanosti?33

Napovedovanje v funkciji interakcije med ekonomijo in Napovedovanje v funkciji interakcije med ekonomijo in politično ideologijo (Friedman, Hayek, sploh politično ideologijo (Friedman, Hayek, sploh neoliberalizem) – za politiko je ekonomija zelo pomembnaneoliberalizem) – za politiko je ekonomija zelo pomembna

Nujna intelektualna revolucija, nova paradigma: namesto Nujna intelektualna revolucija, nova paradigma: namesto na matematične in statistične modele (lažna eksaktnost) se na matematične in statistične modele (lažna eksaktnost) se je bolje opreti na zgodovino, psihologijo, sociologijo in je bolje opreti na zgodovino, psihologijo, sociologijo in politično teorijopolitično teorijo

Glavno analitično orodje resnično velikih ekonomistov ni Glavno analitično orodje resnično velikih ekonomistov ni bila v prvi vrsti formalna logika, temveč elokvenca, torej bila v prvi vrsti formalna logika, temveč elokvenca, torej besedebesede

Page 34: PONOVNO NA PRELOMU

Poraz ekonomske znanosti?Poraz ekonomske znanosti?44

Predlog za participativno ekonomijo (“parecon”), Predlog za participativno ekonomijo (“parecon”), za ekonomsko načrtovanje, ki vključuje širšo za ekonomsko načrtovanje, ki vključuje širšo družbo – demokratično deliberacijo, ki naj bi družbo – demokratično deliberacijo, ki naj bi zamenjala anarhično naravo kapitalizmazamenjala anarhično naravo kapitalizma

Nassim Nicholas Taleb (eden redkih, ki je Nassim Nicholas Taleb (eden redkih, ki je napovedal krizo): nikoli ne upoštevaj nasveta od napovedal krizo): nikoli ne upoštevaj nasveta od nekoga, ki nosi kravato – tako kot ni dobro nekoga, ki nosi kravato – tako kot ni dobro vprašati generala za nasvet o vojni, ni priporočljivo vprašati generala za nasvet o vojni, ni priporočljivo vprašati borznega posrednika za nasvet o denarju; vprašati borznega posrednika za nasvet o denarju; svet nasploh potrebuje manj ekonomistovsvet nasploh potrebuje manj ekonomistov

Page 35: PONOVNO NA PRELOMU

Poraz ekonomske znanosti?Poraz ekonomske znanosti?55

Ni videti samokritike pri kvantitativnih ekonomistih, Ni videti samokritike pri kvantitativnih ekonomistih, ki so s svojimi matematičnimi modeli pomagali ki so s svojimi matematičnimi modeli pomagali zapeljevati bankirje – njihova sposobnost zapeljevati bankirje – njihova sposobnost napovedovanja je bila ničelna - predstavljajmo si, napovedovanja je bila ničelna - predstavljajmo si, da bi Newtonova fizika razlagala, da padajo da bi Newtonova fizika razlagala, da padajo jabolka navzgorjabolka navzgor

Peter Drucker: v zgodovini ni primera, da bi Peter Drucker: v zgodovini ni primera, da bi moralo kakšnega ekonomista skrbeti za naslednji moralo kakšnega ekonomista skrbeti za naslednji obrok hraneobrok hrane

Page 36: PONOVNO NA PRELOMU

AlternativeAlternative11

Vsaka kriza predstavlja po Sigmundu Freudu potencialno priložnost za Vsaka kriza predstavlja po Sigmundu Freudu potencialno priložnost za posameznike in družbe, da začnejo znova in z novimi idejamiposameznike in družbe, da začnejo znova in z novimi idejami

Nujnost prepoznavanja nečesa, čemur moramo reči “ekonomsko Nujnost prepoznavanja nečesa, čemur moramo reči “ekonomsko nasilje”nasilje”

Gandi o “pravi ekonomiji”, ki se nikoli ne obrne proti najvišjim etičnim Gandi o “pravi ekonomiji”, ki se nikoli ne obrne proti najvišjim etičnim standardom, ne zagovarja kopičenja bogastva na račun povečevanja standardom, ne zagovarja kopičenja bogastva na račun povečevanja revščine, temveč povečuje obseg dobrega za vse, tudi za najbolj revščine, temveč povečuje obseg dobrega za vse, tudi za najbolj siromašne člene družbe in kot taka zasleduje cilj dostojnega življenjasiromašne člene družbe in kot taka zasleduje cilj dostojnega življenja

BDP ne more biti edino merilo za doseganje uspešne/prijazne družbe BDP ne more biti edino merilo za doseganje uspešne/prijazne družbe in človekovega blagostanja: OECD je zbrala skupino Nobelovih in človekovega blagostanja: OECD je zbrala skupino Nobelovih nagrajencev, da razmišljajo o alternativah “onkraj BDP” (namesto nagrajencev, da razmišljajo o alternativah “onkraj BDP” (namesto golega merjenja tega, koliko ljudje potrošijo)golega merjenja tega, koliko ljudje potrošijo)

Page 37: PONOVNO NA PRELOMU

AlternativeAlternative22

Varovanje okolja kot ekonomski in tehnološki izziv: Varovanje okolja kot ekonomski in tehnološki izziv: razvoj alternativnih energetskih tehnologij in razvoj alternativnih energetskih tehnologij in njihova difuzija, zmanjševanje onesnaževanja njihova difuzija, zmanjševanje onesnaževanja okolja, shranjevanje uporabljenih materialov in okolja, shranjevanje uporabljenih materialov in njihova reciklažanjihova reciklaža

Vsaka ekonomska kriza oz. tranzicija je ponudila Vsaka ekonomska kriza oz. tranzicija je ponudila obstoječemu poslovnemu svetu, da je postal še obstoječemu poslovnemu svetu, da je postal še bolj učinkovit; v tem smislu lahko upamo, da bo bolj učinkovit; v tem smislu lahko upamo, da bo tudi finančni svet doživel radikalne inovacije tudi finančni svet doživel radikalne inovacije (spremembe)(spremembe)

Page 38: PONOVNO NA PRELOMU

AlternativeAlternative33

Nujna modrost in pogum političnih voditeljev, da premaknejo Nujna modrost in pogum političnih voditeljev, da premaknejo razprave in dejavnosti v zvezi s krizo od taktike k strategiji (ne razprave in dejavnosti v zvezi s krizo od taktike k strategiji (ne le k vzpostavljanju prejšnjega “normalnega” stanja)le k vzpostavljanju prejšnjega “normalnega” stanja)

Ne zadostuje le, da definiramo kriterije za pravo regulacijo, Ne zadostuje le, da definiramo kriterije za pravo regulacijo, temveč se je potrebno dokopati do strateško domišljenih politik temveč se je potrebno dokopati do strateško domišljenih politik upravljanja financ z namenom, da se regulira delovanje trga v upravljanja financ z namenom, da se regulira delovanje trga v smeri, ki bo najbolj prijazna do vseh prebivalcev planetasmeri, ki bo najbolj prijazna do vseh prebivalcev planeta

Spreminjanje potrošniških vzorcev, ki zahtevajo nove Spreminjanje potrošniških vzorcev, ki zahtevajo nove proizvode, primarna pozornost usmerjena k njihovi kvaliteti, proizvode, primarna pozornost usmerjena k njihovi kvaliteti, trajnosti, proizvodom, ki zahtevajo majhne energetske vložke, trajnosti, proizvodom, ki zahtevajo majhne energetske vložke, nizke ali ničelne emisije, reciklažnost in nadgradnjo, itd. nizke ali ničelne emisije, reciklažnost in nadgradnjo, itd.

Page 39: PONOVNO NA PRELOMU

AlternativeAlternative44

Sreča v nesreči: kriza ponuja priložnost, ki je sicer ne bi bilo, da se vzpostavijo Sreča v nesreči: kriza ponuja priložnost, ki je sicer ne bi bilo, da se vzpostavijo ugodne politične spremembe za potrebne reforme na področju finančne ugodne politične spremembe za potrebne reforme na področju finančne regulacije in preobrata do okoljaregulacije in preobrata do okolja

TO DAJ V SREČO! Spoznanja iz sociologije, psihologije in drugih znanosti: TO DAJ V SREČO! Spoznanja iz sociologije, psihologije in drugih znanosti: nad določenim stanjem ekonomske razvitosti nadaljnja rast ne prispeva več k nad določenim stanjem ekonomske razvitosti nadaljnja rast ne prispeva več k večjemu osebnemu in družbenemu blagostanju oz. srečivečjemu osebnemu in družbenemu blagostanju oz. sreči

““Tržna ekonomija – da, tržna družba – ne” Tržna ekonomija – da, tržna družba – ne”

Globalizacija je slepa za idejo politične odgovornosti, ker ta tudi ne obstaja na Globalizacija je slepa za idejo politične odgovornosti, ker ta tudi ne obstaja na globalni/planetarni ravniglobalni/planetarni ravni

Potrebna je nova moralna vizija družbe po krizi in predvsem bo treba narediti Potrebna je nova moralna vizija družbe po krizi in predvsem bo treba narediti konec zlitju denarja s politiko oz. obratnokonec zlitju denarja s politiko oz. obratno

Page 40: PONOVNO NA PRELOMU

Zaključna miselZaključna misel

Najbolj pomembno pri komuniciranju je to, Najbolj pomembno pri komuniciranju je to,

da slišite tisto, kar ni bilo povedano da slišite tisto, kar ni bilo povedano

(Peter Drucker)(Peter Drucker)

Page 41: PONOVNO NA PRELOMU

Zahvaljujem se vam za Vašo pozornost inZahvaljujem se vam za Vašo pozornost in

Vam želim uspešno ter državljansko drzno Vam želim uspešno ter državljansko drzno

spopadanje z vzroki in reševanjem krize!spopadanje z vzroki in reševanjem krize!