O D D I H V O B J E M U M O R J A I N S O N C A

XI eniPM 5:01»̂

H I - P O R T O R O Ž -

* večerno S O B O T A , 11. M A J A 1 9 9 1 • L J U B L J A N A , L E T O X X X I I I • ŠT. 108 • C E N A 16 D I N A R J E V 3,30 DEM, 23 ATS, 2,80 CHF, 2500 ITL

Samostojen časnik za samostojno Slovenijo

I Danes v prilogi: Pred vrati Evrope - Mencinger in Sachs - Umreti od vljudnosti - Realnost kot pomota - Sindrom hotela Luks |

Zmanjšane pravice za upokojence in bolnike Vlada pripravila štiri nove zakone, med njimi tudi novo zdravstveno zakono-dajo - Moratorij za zakona o delavcih in funkcionarjih v državnih organih? U U B U A N A , 10. maja - Republiška vlada, ki je v zadnjem lednu Pa naJ b l ohranili dosedanjo reši-imela pet sej, se je na današnji skoraj v celoti posvetila obravnavi t e v 7 povprečna starostna po-osnutkov štirih novih zakonov, ki življenjsko prizadevajo slehernega kojnina, preračunana na polno človeka. To so zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter novo zdravstveno zakonodajo, ki jo sestavljajo trije zakoni.

Kot je v uvodu na današnji ti- razlogov, najpomembnejši je go-skovni konferenci poudaril pod- t o V o ta, da takšnega sistema za-predsednik izvršnega sveta Mati-ja Malešič tudi s temi zakoni gradimo slovensko državno za-konodajo, kar zlasti velja za po-kojninski zakon, ki prinaša reši-tve, neodvisne od zvezne zako-nodaje na tem področju. Osnu-

• Vlada je danes sprejela sklep o dolžini in o urnem obsegu vi-sokošolskega študija. Ta naj bi načeloma trajal osem semestrov. V primerih, ko bo izobraževanje trajalo štiri leta in pol, bo zad-nji, deveti semester namenjen izključno pripravi in izdelavi di-plomatskega dela. Študij veteri-ne bo po tem sklepu trajal deset, študij medicine pa 12 semestrov. Letni obseg posameznega študij-skega programa naj ne bi prese-gal 750 ur. Programi se morajo oblikovati tako, pravi vlada, da skupni štiriletni obseg predavanj ne bo presegal 1800 ur. Na po-dročju naravoslovja in tehnike bi bilo mogoče zaradi zahtevno-sti stroke dodati do 300 ur za eksperimentalne in laboratorij-ske vaje.

tek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predvi-deva poleg obveznega zavarova-nja še prostovoljno zavarovanje (za čas študija, služenja vojaške-ga roka, za invalide in še v neka-terih drugih primerih), možno pa bo tudi zavarovanje za ožji obseg pravic.

Pri zavarovanju kmetov ne bo več razlik med združenimi in drugimi kmeti, za vse tiste kme-te, ki bodo dosegli določen mini-malni dohodek, bo zavarovanje obvezno, vsi drugi se bodo lahko zavarovali prostovoljno. Sekre-tarka za delo Jožiča Puhar je po-vedala, da pobud o uvedbi naci-onalnih pokojnin ni bilo mogoče upoštevati. Zoper njih je precej

V četrtek spet predsedniško srečanje

LJUBLJANA, 10. maja - Še-sto, zadnje iz prvega kroga de-lovnih pogovorov med predsed-niki republik in republiških pred-sedstev, o novi ureditvi Jugosla-vije, bo na Stojčevcu pri Sarajevu prihodnji četrtek, 16. maja, je danes sporočila služba za infor-miranje bosansko-hercegovskega predsedstva.

To bo že drugo srečanje, ki bo od prejšnjega odmaknjeno več kot teden dni. Sestanku v Splitu je namreč čez teden dni sledilo srečanje v Beogradu, potem pa še na Brdu pri Kranju in na Ohri-du. Pogovor na Cetinju je bil za-radi obveznosti nekaterih pred-sednikov s štiridnevno zamudo, od tega do sarajevskega pa bo preteklo kar dobrih štirinajst dni.

Za preložitev sestanka so se predsedniki dogovorili v torek na razširjeni seji zveznega predsed-stva.

Gostitelj tokratnega srečanja Alija Izetbegovič je danes napo-vedal, da bosta skupaj s predsed-nikom Makedonije Kirom Gligo-rovom ponudila nov kompromi-sen predlog rešitve jugoslovanske krize. V. E.

radi nizke ekonomske moči ne zmoremo. Kar zadeva pogoje za upokojitev, bodo ti povezani tu-di z izpolnitvijo določene staro-sti, kar pomeni določeno zaostri-tev, pri tem pa je treba upošte-vati, da smo imeli pri nas zelo blage pogoje za upokojevanje. Sprememb pri odmeri pokojnin ne bo, za odmero se bodo še vedno šteli osebni dohodki iz najugodnejšega desetletnega ob-dobja, pri usklajevanju pokojnin

delovno bi dosegla 85 odstotkov povprečne plače.

S povišanjem starostne meje za upokojitev in z omejitvijo predčasnega upokojevanja naj bi v naslednjih letih proces upoko-jevanja upočasnili. Vlada se ob tem sicer zaveda, da bo takšana rešitev naletela na ugovore, zdaj ko je toliko, in zlasti mladih lju-di, brezposelnih. Toda o njenem mnenju je hitro upokojevanje ljudi, ki bi še lahko delali, naj-dražji sistem reševanja proble-mov brezposelnosti.

Nadaljevnaje na 2. strani MIHAELA ŽITKO BRANKO SOBAN

Zvezno predsedstvo bo tudi vnaprej okrnjeno Zvezna skupščina ni razglasila članov predsedstva SFRJ - Kamen spotike je Sejdo Bajramovič OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 10. maja - Sejdo Bajramovič, Jugoslav Kostič in Branko Kostič še niso člani predsedstva SFRJ. Takšen je rezultat današnje skupne seje obeh zborov skupščine SFRJ, na kateri so se delegati dve uri prepirali o tem, ali bodo imenovanje sploh uvrstili na dnevni red.

Vzrok za izredno polemično razpravo je bilo imenovanje Sej-da Bajramoviča za člana pred-

sedstva SFRJ s Kosova. Tako se je seja, ki naj bi bila po poslov-niku in po zvezni ustavi povsem protokolarne narave, sprevrgla v prerekanje delegatov. Kaj si kdo misli o imenovanju Sejda Bajramoviča v zveznem predsed-stvu, pa je dokazovala tudi da-našnja udeležba članov predsed-stva na skupščinskem zasedanju.

Oster protest zaradi razrešitve Rize Sapunxija, predvsem pa za-radi predloga, naj bi na njegovo mesto prišel Sejdo Bajramovič, je državnemu predsedstvu in zvezni skupščini poslala Demo-kratska zveza Kosova. V brzo-javki opozarjajo, da Bajramovi-ča ne podpira kosovsko prebi-valstvo, še zlasti ne Albanci. Si-cer pa je Bajramovič celo na vo-litvah za poslance v skupščini Sr-bije dobil manj kot 0,5 odstotka glasov. Demokratična zveza Ko-sova podpira dosedanjega člana predsedstva Sapunxijo. Toda, čeprav je brzojavka prispela v zvezno skupščino in čeprav so nanjo opozorili tudi delegati s Kosova, je vodstvo skupščine ni prebralo.

Zanimivo je, da se je razprava o tem vprašanju začela že pri do-ločanju dnevnega reda, tako da so po dveh urah sejo prekinili. Albanski, slovenski in hrvaški delegati so namreč zagrozili, da bodo zapustili dvorano, če bi razglasili Bajramoviča. V pre-moru zakonodajnopravna komi-

sija ni našla Oglasili so

izhoda iz zapleta, se srbski delegati

• Zasedanja zvezne skupščine se niso udeležili Janez Drnov-šek, Stipe Mesič in Vasi! Tupur-kovski. Kot je sporočil kabinet dr. Janeza Drnovška, ta ni prišel zato, ker že od začetka naspro-tuje nezakoniti in protiustavni razrešitvi Rize Sapunxija, dose-danjega člana predsedstva s Ko-sova.

z zahtevo po razglasitvi vseh treh članov predsedstva, sicer bodo zapustili sejo.

Nadaljevanje na 2. strani JANJA KLASINC

TEMA DNEVA

Nova terapija Zdravstvo se te dolgo otepa s kopico težav, in to ne samo

denarnih. Z zdajšnjim sistemom zdravstvenega varstva niso več zadovoljni ne zdravstveni delavci ne pacienti. Tudi ti se večkrat pritožujejo, da zdravniki v njih vidijo zgolj še zdravstveni primer in nič več.

Nova zdravstvena zakonodaja je končno nared in lagali bi, če ne bi povedali, da so jo pripravljali kar precej časa. Z njo naj bi se tudi v zdravstvu približali tistim modelom, ki jih imajo drugod v razvitejši Evropi. Seveda bi bilo mnogo bolje, ko bi naše zdravstvo postavili na nove temelje že prej, ko denarna suša še ni bila tako huda. Tako ne bi prihajalo do občutka, da se zdaj nekaj počne prav zaradi denarne stiske in se na hitro skuša kratiti že utečene pravice. Pa vendar tudi tega dejstva ne kaže zanemariti.

Kaj pomagajo še tako široke, socialno in humano naravnane pravice, če zanje ni denarja. Tej resnici bo treba pogledati v oči in se dogovoriti, da mora imeti vsaka pravica tudi svoje denarno pokritje. Brez ovinkarjenja povedano to pomeni, da se bomo morali poleg obveznega še dodatno zavarovati, sicer bo treba za zdravstvene storitve plačati razliko iz lastnega žepa. Ob tem se ni treba bati, vsaj tako zatrjujejo predlagatelji nove zdravstvene zakonodaje, da bo kdo zaradi izdatkov za zdravstvo prišel na beraško palico. Pred tem ga bodo obvaro-vale socialne varovalke - torej bo poskrbljeno tudi za ljudi, ki bi povečanih izdatkov za zdravstvo v resnici ne zmogli.

Kakorkoli bo že, zdaj mora nova zdravstvena zakonodaja še skozi mlin javne presoje. Pri tem ne bi smelo nič biti v škodo bolnika. MIHAELA ŽITKO

IN LAČNI BODO SITI

Karikatura: Franco Juri

Se Mesiču majejo tla? Predstavniki dvanajstih opozicijskih strank zahtevali takojšen sklic sabora in razveljavitev »kapitulacije Hrvaške« - Še vedno streljanje OD NAŠEGA DOPISNIKA ZAGREB-, 10. maja - Stjepana Mesiča in Josipa Manoliča, ki sta sodelovala oziroma na zadnji izredni seji državnega predsedstva podpisala »kapitulacijo Hrvaške«, bi po mnenju HSLS (liberalci) in HSP (pravaši) moral hrvaški sabor razrešiti - Hrvaška demokratska stranka pa meni, da bo Tudmanova politika izzvala spontano oboro-ženo vstajo Hrvatov in državljansko vojno.

To so bili najbolj opazna sta-lišča predstavnikov dvanajstih hrvaških opozicijskih strank, ki so ob sklepih državnega pred-sedstva pripravile tiskovno kon-ferenco, na njej pa so skupaj po-udarili, da morajo državni orga-ni Hrvaške organizirati učinkovi-to obrambo, da se Hrvaški ne bi bilo treba braniti s prostovoljni-mi odredi, s samoorganiziranjem državljanov. Zahtevajo takojšen sklic sabora, ki naj bi razveljavil »sramoten ultimat državnega predsedstva Hrvaške«.

Po mnenju vrhovnega držav-nega sveta Hrvaške, kot so spo-ročili pozno popoldne v sporoči-lu s sinočnje seje, pa sklepi pred-

sedstva SFRJ dajejo upanje za mirno rešitev krize, čeprav gre za kompromis in nasprotujoče si sklepe, ki se bodo zaradi tega različno razlagali. Hrvaška bo sklepe izpolnjevala, vendar pa ne bo zamrznila svojih obramb-nih priprav, če se bodo spori in napetosti zaostrovali. Na mož-nost novih sporov opozarjajo grožnje z vojno, ki so se včeraj slišale v srbski skupščini in med srbsko opozicijo. Na seji so ugodno ocenili prva znamenja pravilnega delovanja vojske pri uvajanju pravne ureditve, kot je bila pomoč pri prevozu humani-tarne pomoči do hrvaške vasi Kijevo in miren razplet vojaške

HRVAŠKA OPOZICIJA SE HUDUJE - Hrvaška je v vojni, obramba domovine pa je pravica in dolžnost vseh njenih državljanov, soglasno ugotovljajo predstavniki dvanajstih opozicijskih strank v skupni izjavi. Predstavniki opozicijskih strank so na današnji tiskovni konferenci pojasnili tudi več posamičnih pripomb k sklepom predsedstva SFRJ, večina pa je protestirala zoper odločitev podpred-sednika predsedstva SFRJ Stjepana Mesiča in predsednika hrvaške vlade Josipa Manoliča, da podpišeta ta dokument, saj večina opozicijskih strank sodi, da sklepi predsedstva SFRJ krnijo suverenost in celovitost Republike Hrvaške. (Telefoto Tanjug)

blokade tankov v Hercegovini. Hrvaška bo zveznim organom predlagala sodelovanje pri zati-ranju terorizma, odpravljanju prometnih blokad, pri kazen-skem pregonu odpadnikov iz drugih republik itd. Pri tem so opozorili, da včerajšnji obisk de-legacije ZIS, ki jo je vodil pred-sednik Ante Markovič v Boro-vem selu brez predstavnikov hr-vaške oblasti, ni v skladu s skle-pi predsedstva SFRJ. »Neodgo-vorne pa so izjave nekaterih opozicijskih voditeljev o vdaji hrvaške oblasti, ki računajo na cenene politične učinke,« so po-udarili v Tudmanovem štabu oziroma na sinočnji seji vrhovne-ga državnega sveta Republike Hrvaške. Izrazili so tudi zado-voljstvo zaradi čedalje večje podpore hrvaških Srbov suvere-nosti Hrvaške in sedanji oblasti.

• Predsednik hrvaškega sabora dr. Žarko Domljan je med da-našnjim obiskom v Omišu, v ob-čini, ki jo kot poslanec tudi pred-stavlja v hrvaškem saboru, po-udaril, da Hrvaška s soglasjem k sklepom predsedstva SFRJ za reševanje mednacionalnih spo-rov na Hrvaškem ni odstopila od dosedanje politike, ki pelje v sa-mostojnost. »Bistveno je, da naj-višji organ v državi priznava legi-timnost hrvaške oblasti, suvere-nost in ozemeljsko celovitost re-publike,« je poudaril dr. Dom-ljan. Toda policija tako imenova-nega SAO Krajine je po zasedbi dela Karinskega morja danes ustanovila tudi svojo pomorsko policijsko enoto.

Ponoči je bilo nemirno tako na vukovarskem kot vinkovškem območju. Niso bili redki oboro-ženi napadi na mimoidoče v bli-žini srbskih vasi, kjer še do da-nes niso odstranili cestnih bari-kad. Streljanje in eksplozije min zlasti v obrovski občini, ki pa niso prizadejale kakšne občut-nejše škode, so izzvali nočni po-hod vojaških tankov po obrov-skih ulicah. Prebivalci hrvaške vasi Kruševo pa se zaradi policij-ske zasedbe dela Karinskega morja bojijo spopada z martičev-ci. Oglasili so se tudi gospodar-stveniki in intelektualci občine Titova Korenica in Gračca s po-zivom Srbom, naj ne nasedajo politiki in terorju samozvanih ustvarjalcev tako imenovanega SAO Krajine in tako omogočijo začetek normalnega delovanja nacionalnega parka Plitvice. Več na 2. str. PETER POTOČNIK

»Ko teče kri, ni važno, kdo je dobil, kdo izgubil« Predsednik Milan Kučan je na obisku v Trstu novinarjem pojasnjeval naše razmere in odločitve TRST, 10. maja - Obisk predsednika predsedstva Republike Slove-nije Milana Kučana, kije bil slavnostni govornik na večerni osrednji proslavi ob 50. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte (v organi-zaciji SKGZ) v tržaškem Kulturnem domu, se je začel z intervjujem za italijansko Radiotelevizijo, nadaljeval pa s srečanjem s predstav-ništvom Slovencev v Italiji. Ob treh je imel za italijanske in sloven-ske novinarje tiskovno konferenco, ki je trajala uro in pol.

Slovenski zastopniki so vsi po vrsti izrazili zaskrbljenost in po-polno solidarnost s slovenskim ravnanjem v zaostreni jugoslo-

MILAN KUČAN

vanski krizi in potožili zaradi svojih zakonsko zaščitnih in ma-terialnih stisk, Kučan pa je oce-nil zadnje dogodke v Jugoslaviji in dejal, da bo tudi prihodnost Slovencev izven matičnih meja v marsičem odvisna od uspešno-sti osamosvojitvenega procesa Slovenije in njenega mednarod-nega priznanja. Sedanje razmere je primerjal s tistimi iz leta 1941. V njih bo odločujoča sposobnost doseči soglasje pri usodnih vpra-šanjih in puščanje manj bistve-nih, strankarsko prestižnih ma-lenkosti ob strani.

Na tiskovni konferenci so ita-lijanske in slovenske novinarje zanimale ocene sklepov predsed-stva Jugoslavije, kdo je z njimi dobil in kdo izgubil, je moč za-upati v nevtralnost vojske in ali obstaja stvara nevarnost za za-prtje meja in množične prebege, o katerih se v Italiji toliko piše in govori.

»Ko enkrat teče kri in ugašajo življenja, je postransko vpraša-nje, kdo je dobil in kdo izgubil,« je odvrnil Kučan. Sklepi pred-sedstva niso prinesli rešitev, am-pak samo prekinitev spopada, da bi ustvarili kolikor toliko znosne razmere za nadaljnje iskanje rešitve. Če bo onemogo-

čen demokratični razplet in se bo morala Slovenija enostransko odločiti, lahko pride do zaprtja meja, uperjenega seveda proti Sloveniji. Povsod v svetu, kjer je zavladalo nasilje«, je nadaljeval Kučan, »so ljudje bežali. Da v našem primeru do tega ne bi prišlo, je treba preprečiti nasilje. Države, ki bi se v tem primeru napolnile z našimi begunci, bi storile najbolj prav, tudi v svojo lastno korist, da bi v Jugoslaviji podpirale rešitve, ki najbolj za-nesljivo preprečujejo nasilje. To pa sta pravni red in demokratič-no odpravljanje razlik in na-sprotij. I. G.

D A N E S V D E L U • Zasuk v banana

republiki Kaj pravzaprav pri-našajo sklepi držav-nega predsedstva o hrvaško-srbskem sporu

stran 2 • Stečajna masa

Trenda kopni Ali stečajni upravitelj ta denar posoja ban-kam in podjetjem?

stran 3

• Baker še čeirtič na Bližnjem vzhodu Usoda mirovne kon-ference pa je še ved-no negotova

• Slovenski prenovitelji gredo v Evropo Evropski levici bodo skušali pojasniti osa-mosvojitvene korake

stran 4

• Premiera vMGL Igra sovjetskega av-torja Vladimirja Ku-nina »Intergirl« na odru Mestnega gleda-lišča ljubljanskega

stran 5

• Hašiš, puške, strelivo in še marsikaj Na mejnem prehodu v Kuzmi so »popotni-ku« iz Novega Sada zasegli dva kilograma hašiša

stran 6

Franc Horvat izvoljen za predsednika GZS LJUBLJANA, 10. maja - Upravni odbor Gospodarske zbor-nice Slovenije je danes za predsednika GZS imenoval Franca Horvata. Po odstopu Tomaža Koširja je bila zbornica od 16. aprila letos brez predsednika. Več območnih zbornic je za novega predsedniškega kandidata predlagalo poleg dosedanjega podpredsednika Franca Horvata še osem drugih kandidatov.

Od 40. članov upravnega od- m m bora se jih je današnjih volitev J ^ M p ^ l I v * J t 1 predsednika udeležilo 39, kar . J g B 38 pa jih je glasovalo za Franca gjjBfl

Franc Horvat se je rodil 26. septembra 1941 v Kuštanovcih ftMMfe v Prekmurju. Diplomiral je na J H ekonomsko komercialni šoli K t v Mariboru ter v Ženevi opravil - x s ' S 9 podiplomski študij iz turizma. M Od leta 1963 je več kot 20 let

v Radenski Radenci in bil v le- ^ ^ ^ ^

bora v LB Združeni banki, leta M f l b I 1988 so ga izvolili za člana ZIS in predsednika zveznega sekre-tariata za ekonomske odnose nega združenja gostinstva in tu-s tujino, leta 1990 pa za pod- rizma Slovenije in Jugoslavije, predsednika GZS. Nepoklicno Več kot desetletje je zastopal je opravljal vrsto funkcij v obči- Jugoslavijo v evropskem zdru-ni, republiki in zvezi, v organih ženju izdelovalcev mineralnih GZS in GZJ ter organih sploš- vod. Več na 3. strani. I. P.

Bagdad kopiči vojake Več kot 2000 Sadamovih mož je zaustavilo zavezniške akcije - Irak zavrnil modre čelade - Pogajanja s Kurdi se zatikajo - Besmertnih v Izraelu BAGDAD, ANKARA, 10. maja (Tanjug, AFP) - Sadam Husein je nakopičil v mestu Dohuku v Severnem Iraku več kot 2000 vojakov in s tem preprečil zavezniško operacijo širjenja varnostnega območja. Turški časopisi trdijo, da so iraški vojaki v posebnih oblačilih zavzeli položaje nedaleč od zavezniških sil kljub opozori-lom, naj se umaknejo.

Zavezniške enote pa nedaleč od mesta, približno 50 kilome-trov od turške meje, čakajo, da se iraška vojska umakne. Hkrati se nadaljuje preseljevanje be-guncev na domove in v taboriš-ča. Iz Turčije se je vrnilo že pri-bližno 100.000 ljudi. Medtem je

• Ameriška vojska je začela na severu Iraka graditi letališče, da bi se izognila strogemu nadzoru turških oblasti pri prenosu voja-ške opreme na varnostno ob-močje. Turški časopisi trdijo, da gre za gradnjo pri severnoira-škem mestu Amadije, kamor naj bi pošiljali orožje in vojaško opremo, potrebno za najmanj 15.000 vojakov zavezniških sil.

Bagdad zavrnil predlog zahod-nih držav, da bi sile OZN nado-mestile zavezniške vojake, ki zdaj na severu države skrbe za begunce, poroča Reuter. Odgo-vor iraške strani se glasi, da je »vprašanje Kurdistana notranja

zadeva države in da pogajanja med vlado in kurdskimi voditelji že potekajo«. Tudi generalni se-kretar OZN Perez de Cuellar je v pogovoru z Bushom potrdil, da Bagdad zavrača »modre če-lade«.

Kurdska zahteva, da medna-rodna skupnost zagotovi nov sporazum o kurdski avtonomiji v Iraku, je menda največji ka-men spotike v pogajanjih med iraškimi oblastmi in kurdskimi uporniki, ki trajajo že pet dni. Tako se je zvedelo iz krogov kurdske delegacije. Menda se pri iskanju kompromisne formu-le kažejo težave, tudi kar zadeva status mesta Kirkuka, v katerega bližini so bogata naftna polja.

Iraški parlament je začel kam-panjo za prenehanje diplomat-ske izoliranosti države in »po-pravljanje vtisa« o svojih diplo-matih v tujini, je izjavil eden od članov parlamenta. Menda je parlament poslal nekaterim

arabskim in tujim skupščinam poslanice, v katerih je pojasnil zunanjo politiko Iraka in polep-šal predstave o diplomaciji.

Sovjetski zunanji minister Aleksander Besmertnih je danes prispel v Izrael; to je prvi obisk katerega od šefov sovjetske di-plomacije od nastanka židovske države leta 1948, hkrati pa sodi v bližnjevzhodno turnejo sovjet-skega ministra. Doslej je že obi-skal Sirijo in Jordanijo, zvečer odpotuje v Kairo, kjer se bo sre-čal z ameriškim državnim sekre-tarjem Bakerjem. »Moj obisk v Izraelu je korak k popolni ure-ditvi odnosov med državama in najbrž bi neposreden dialog mo-rali navezati že veliko prej,« je rekel Bresmertnih na telaviv-skem letališču. »Svet, še zlasti pa Izrael in arabske države, ne smejo zamuditi doslej najresnej-še vzpodbudne priložnosti za mir na tem območju.«

Današnji egiptovski časopisi pišejo o tem, da ima Kairo naj-več možnosti za gostiteljstvo mi-rovne konference o Bližnjem Vzhodu, saj naj bi že dobil so-glasje ZDA, ZSSR, Izraela, Pa-lestincev, Jordanije, Sirije in Li-banona.

Zavrnitev slovenske resolucije Črnogorska vlada predlaga skupščini, naj sploh ne razpravlja o razdružitvi

TITOGRAD, 10. maja — Črnogorska vlada je obravnavala resolucijo slo-venske skupščine o predlogu za sporazumno razdružitev SFRJ. Ugotovila je, da po-jem razdružitev s stališča mednarodne pravne termino-logije ni znan kot pravno re-levanten institut, verjetno pa gre za namen, da bi jugoslo-vanska skupnost sporazum-no, z notranjim dogovorom prenehala obstajati kot dr-žavni subjekt. Tudi teorija državnosti ne pozna procesa razdruževanja.

Po mnenju črnogorske vla-de bt se Slovenija s tem rada izognila gmotnim obvezno-stim do drugih delov Jugosla-vije. Republiška vlada je za-to priporočila črnogorskemu parlamentu, naj ta dokument črta z dnevnega reda nasled-njega zasedanja in naj ga ne obravnava. B. J.

»Demilitarizirana« cona med sprtima republikama Vojska zavzela položaje na meji med Armenijo in Azerbajdžanom - Davi ubili štiri vojake MOSKVA, 10. maja (Tanjug, AFP) — Po novem prelivanju krvi je na meji med sovjetskima republikama Armenijo in Azerbajdžanom spet zavladal mir. Oborožene akcije se s krajšimi ali daljšimi pre-sledki vrstijo že od jeseni 1988. V davišnjem spopadu so umrle štiri vojaške osebe* Zasebna azerbajdžanska tiskovna agenci-ja Asa-Irada poroča, da so pri-padniki armenskih ilegalnih odredov, oboroženi z metalci in avtomati, napadli položaj vojske za notranje zadeve, na katerem je bilo 14 vojaških oseb. Devet je bilo hudo ranjenih, major in trije vojaki pa so izgubili živ-ljenje.

Armensko vodstvo je sporoči-lo, da oboroženih akcij ni več, vendar se bojijo, da lahko med razoroževanjem in razpuščanjem ilegalnih odredov vsak hip spet izbruhnejo. Vojska je zasedla položaje ob vsej meji med repu-blikama, armenski voditelji pa so pozvali prebivalce, naj se do vojaških oseb in njihovih družin-skih članov vedejo korektno in s tem preprečijo spopade. Ar-menski parlament je danes dejal, da prisotnost armade pomeni nadaljevanje agresije. Posebej je

opozoril, da je v armensko pre-stolnico Erevan prišlo 2000 pri-padnikov posebnih desantnih enot.

Azerbajdžanski predsednik Ajaz Mutalibov je novinarjem dejal, da je sodelovanje vojaških enot pri umirjanju položaja nji-hova ustavna dolžnost.

»Pravi razlog za akcije sovjet-ske armade proti armenskim va-sem je zaskrbljenost Moskve, ker se Armenija pri osamosvaja-nju dosledno drži zakonov. Izog-niti se skušamo napaki Litovcev in Gruzincev, ki niso spoštovali rokov o odcepitvi, zapisanih v sovjetskih zakonih«, je dejal član armenskega parlamenta Ka-čik Stambultian. »Armenija je prva republika, ki se je odločila za takšno pot, in ima precej možnosti za uspeh. Prav to je razlog, zaradi katerega skuša moskovska vlada destabilizirati razmere,« je dodal.

Zadnja etapa Ugrenoviču, zmagovalec dirke Zmijevskoj LJUBLJANA, 10. maja - Tudi zadnja, 8. etapa jubilejne 25. mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria od Zagreba do slovenske metropole je bila zanimiva od štarta do cilja na Ljubljanskem gradu. Brane Ugrenovič, član druge ekipe Jugoslavije (na sliki tik pred ciljem) je zasledovalcem pobegnil pri Velikih Laščah, nato pa sije prikolesaril zajetno prednost, tako da je privozil na cilj z naskokom dveh minut in 26 sekund pred drugouvrščenim Sandijem Šmercom (Jug A). V skupni razvrstitvi je med posamezniki zmagal kazahstanski kolesar Sergej Zmijevskoj, z zelo dobrim današnjim nastopom pa so Nemci nazadnje odščipnili ekipno zmago dotlej vodilnim Špancem. Več na 6. strani. (Foto: Aleš Černivec).