Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekatstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

POSEBNOSTI PODATKOV IN POTREBNIH STORITEV INFORMACIJSKEGA SISTEMA NA PODROČJU

URBANIZMA, ARHITEKTURE IN OBLIKOVANJA

Seminar pri predmetu Informacijski viri za družboslovje

Študentki: Anja Jerše, Veronika Tišler

Mentor: dr. Jure Dimec, doc.

Ljubljana, januar 2010

KAZALO

1 UVOD.................................................................................................................................. 4 2 DEFINICIJE ......................................................................................................................... 5 2.1 INFORMACIJSKI SISTEM ........................................................................................... 5 2.2 ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE ............................................................................. 5 2.3 URBANIZEM............................................................................................................... 5

3 ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE ..................................................................................... 6 3.1 POSEBNOSTI PODATKOV IN STORITEV S PODROČJA ARHITEKTURE IN OBLIKOVANJA ....................................................................................................................... 6 3.2 PODATKI IN STORITVE, KI JIH NAJDEMO V INFORMACIJSKIH VIRIH S PODROČJA ARHITEKTURE IN OBLIKOVANJA ......................................................................................... 8 3.3 IDEALNI INFORMACIJSKI SISTEM .......................................................................... 14

4 URBANIZEM..................................................................................................................... 15 4.1 POSEBNOSTI PODATKOV IN STORITEV INFORMACIJSKIH SISTEMOV S PODROČJA URBANIZMA .................................................................................................... 15 4.2 PODATKI IN STORITVE, KI JIH NAJDEMO V INFORMACIJSKIH VIRIH S PODROČJA URBANIZMA ........................................................................................................................ 15 4.3 IDEALNI INFORMACIJSKI SISTEM .......................................................................... 21

5 PRIMERJVA INFORMACIJSKIH SISTEMOV..................................................................... 22 6 VIRI ................................................................................................................................... 23

IZVLEČEK

Seminarska naloga predstavi podatke, potrebne za oblikovanje informacijskih sistemov za področji arhitekture in oblikovanja ter urbanizma. Sprva sta predstavljeni definiciji obeh področij ter informacijskega sistema, nato pa posamezni podatki, ki so bistveni za pomoč pri delu strokovnjakov s posameznih področji. Na koncu je izvedena tudi primerjava področji kjer je ugotovljeno, da je precej podatkov skupnih, nekatere pa je moč zaslediti samo pri arhitekturi ali urbanizmu. Tako so za urbanizem pomembni predvsem različni prostorski načrti, za arhitekturo pa načrti stavb. Arhitektura in oblikovanje za razliko od urbanizma večjo pozornost posvečata tudi estetskim vidikom, saj gre namreč za funkcionalno vezano ustvarjanje.

Ključne besede: informacijski sistem, urbanizem, arhitektura, oblikovanje

1 UVOD

V seminarski nalogi sva skušali predstaviti podatke, ki jih potrebujejo urbanisti in arhitekti oz. oblikovalci pri svojem delu. Sprva sva podali definicije urbanizma, arhitekture, oblikovanja ter informacijskega sistema, nato pa sva se osredotočili na podatke potrebne za posamezno področje. Tako sva predstavili podatke potrebne za arhitekte, oblikovalce ter urbaniste. Poskušali sva izluščiti podatke, ki bi bili pomembni za posamezna področja, kar je bilo precej težko, saj sami nisva imeli nobenega znanja o teh področjih.

2 DEFINICIJE

2.1 INFORMACIJSKI SISTEM Informacijski sistem - je urejen in organiziran sistem, ki uporabnike oskrbuje z vsemi potrebnimi informacijami za odločanje. Osnovne aktivnosti informacijskega sistema so zbiranje, shranjevanje obdelava in posredovanje rezultatov končnim uporabnikom. (http://sl.wikipedia.org/wiki/Informacijski_sistem)

2.2 ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE Arhitektura v osnovi pomeni umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo (SSKJ). Kot

likovna disciplina je tesno povezana z kiparstvom in slikarstvom. Z besedo arhitektura lahko

mislimo tudi na vedo o stavbarstvu; kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi

določene dobe (egipčanska arhitektura, vaška arhitektura) in umetniško in tehnično izvedbo, gradnjo umetniškega dela (arhitektura dramskega dela). (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=arhitektura&hs=1) Wikipedia za razliko od SSKJ poda bolj nadrobno definicijo, ki se osredotoči tudi na samo dejavnost in njene različne vidike. Arhitektúra je v najširšem pomenu umetnost in znanost o načrtovanju človekovih gradenj na različnih ravneh, od urbanizma, krajinske arhitekture prek stavbarstva do oblikovanja pohištva in industrijskega oblikovanja. Arhitektura je hkrati proces in rezultat projektiranja, oblikovanja in konstruiranja prostora, ki odraža funkcionalne, socialne in estetske vidike. Zahteva usklajevanje med materiali, tehnologijo, svetlobo in senco. Arhitektura se v današnjem času lahko nanaša na dejavnost oblikovanja kakršnih koli sistemov in se pogosto uporablja v svetu informacijske tehnologije. Arhitekturna dela so pogosto dojemajo kot kulturni in politični simboli in kot umetniška dela. Zgodovinske civilizacije so pogosto označene z njihovimi preživelimi arhitekturnimi dosežki (npr. piramide, templji, …) (http://sl.wikipedia.org/wiki/Arhitektura in http://en.wikipedia.org/wiki/Architecture)

Oblikovanje je načrtovanje, ki določa osnovo za izdelavo vsakega objekta ali sistema. (http://en.wikipedia.org/wiki/Design) Umetniško oblikovanje v osnovi delimo na: grafično, predmetno in modno oblikovanje. Izraz pa se uporablja tudi v inženirstvu in pri oblikovanju najrazličnejših procesov.

2.3 URBANIZEM Urbanizem - je dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem novih naselij in mest in s smotrnim vzdrževanjem obstoječih naselij in mest (http://sl.wikipedia.org/wiki/Urbanizem) Urbanízem - dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem, urejanjem naselij (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge%3Durbanizem&hs=1)

3 ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE

3.1 POSEBNOSTI PODATKOV IN STORITEV S PODROČJA ARHITEKTURE IN OBLIKOVANJA

Področja, kot so arhitektura, industrijsko oblikovanje, grafično oblikovanje, modno oblikovanje, so likovna ustvarjalna področja, ki so odvisna od namena uporabe tj. funkcionalno vezano ustvarjanje. Njihov uporabni namen (funkcija) do določene mere vpliva tudi na končno obliko. Za razliko, dela ostalih področij umetniškega ustvarjanja kot sta slikarstvo in kiparstvo niso ustvarjena z uporabnim namenom. Če si arhitekt želi, da bi bil realiziran zanimiv projekt ni zadosti dobra ideja in ustvarjalni navdih ter njegovo požrtvovalno delo. Za izvedbo svojega projekta mora dobiti investicijo oz. naročilo. Zgoraj omenjena področja se velikokrat med seboj prepletajo in dopolnjujejo, zato je razmejitev med njimi težko potegniti. Najbolj učinkovit bi bil skupen informacijski sistem, ki bi lahko zadovoljeval potrebe tako oblikovalcev, kot arhitektov. V praksi pa je to zelo težko doseči, ker vsako področje zaznamujejo njemu lastne karakteristike, ki bodo za vsako področje predstavljene v nadaljevanju. Hkrati pa avtorji sočasno ustvarjajo v več slogih, čemur rečemo pluralizem. Grafično oblikovanje pomeni likovno ustvarjanje vidnih sporočil, npr. plakatov, oglasov v časopisih, na televiziji, na internetu, naslovnic knjig, revij, časopisov, oblikovanje prelomov strani knjig, revij, ovitkov glasbenih plošč itd. Vizualna komunikacija je oblikovana z namenom, da jo bo videlo čim več ljudi, kar pomeni, da je povezana s tehnologijami razmnoževanja (tiska) ali z drugimi možnostmi prenašanja sporočila preko novejših komunikacijskih medijev (televizija, internet). Oblikovanje vizualnih sporočil s pomočjo likovne govorice odgovarja na vprašanja: KJE? KDAJ?KDO?KAJ?ZAKAJ?KAKO? Ni pomembno le, kam nas vabi plakat ter kdaj in kje se bo tam dogajalo, ampak tudi kdo nas vabi in njegova vizualna razpoznavnost. Pri oblikovanju blagovnih znak in logotipov je pomembna celostna podoba organizacije ali podjetja, ki se s tem ustvarja. Pri tem sodelujejo različni strokovnjaki (ekonomisti, sociologi, psihologi), ki raziskujejo tržišče in njegove zakonitosti in grafičnemu oblikovalcu pred začetkom njegovega dela podajo osnovne smernice za njegovo nalogo. Grafični oblikovalci morajo poznati vsaj osnove delovanja tehnologije posameznih medijev, predvsem tiska (visoki, ploski, globoki tisk, sitotisk,..), pri njihovem delu pa so nenehno v uporabi grafični računalniški programi (v zadnjem času najbolj znan InDesign). Uporabljajo zbirke različnih pisav (glavna delitev na serif in sans serif pisave) in barvne lestvice (npr. Pantone). Pomembna je tudi ustrezna izbira slikovnega gradiva pri čemer so jim v pomoč slikovne banke ali zbirke. Predmetno oblikovanje se nanaša na oblikovanje vseh uporabnih predmetov in opreme. Glede na proces oblikovanja in možnosti razmnoževanja (reproduciranja) ločujemo dve poti: Unikatno oblikovanje- izdelovanje vsakega predmeta ročno, individualno, kar omogoča sprotno likovno variiranje; avtor je neodvisen od širšega tržišča podobnih izdelkov. Sem spadajo tudi izdelki umetnih obrti. Industrijsko oblikovanje- serijsko izdelovanje popolnoma enakih predmetov s pomočjo strojev ali drugih orodij, ki lahko vključujejo tudi procese avtomatizacije. Industrijsko izdelan predmet mora biti oblikovan tako, da ga je tudi čimbolj enostavno narediti ter razmnoževati, ne le uporabljati. Poleg tega je za večino izdelkov pomembna tudi kompatibilnost z drugimi predmeti. Področja industrijskega oblikovanja so: oblikovanje pohištva in druge notranje opreme, svetil, tkanin, gostinske ter gospodinjske opreme, elektrotehniških in elektronskih

naprav, prometnih sredstev in opreme, komunalne opreme, športne in turistične opreme, igrač, učil, medicinske in laboratorijske opreme, opreme trgovin, gostinske opreme in vseh drugih industrijsko narejenih uporabnih predmetov. Industrijsko oblikovan izdelek mora torej zadostiti: splošni potrebi po izdelku, ekonomičnosti, tehnološkim možnostim ter fizični in psihološki uporabnosti izdelka. Modno oblikovanje je likovna in ustvarjalna dejavnost oblačil in modnih dodatkov (obutve, torbic, pokrival, rokavic, pasov itd.), tekstila in nakita. Tudi oblikovanje oblačil in modnih dodatkov je lahko unikatno in serijsko. Serijsko oblikovana oblačila so ponavadi vnaprej pripravljena, industrijsko izdelana oblačila, imenujemo jih konfekcija. Pri serijskem oblikovanju morajo biti oblikovalci pozorni tudi na modne trende, medtem ko pri unikatnem oblikovanju to ni obvezno. Kolekcija je celostno zasnovana zbirka oblačil ter modnih dodatkov, ki so med seboj likovno usklajeni in se dopolnjujejo tako po barvah, oblikah kot materialih in funkciji. Kolekcija je lahko ustvarjena za ženske, moške ali otroke, lahko je vezana tudi na sezonski čas, npr. jesenska, spomladanska. Modni oblikovalci ustvarjajo svoje zamisli v obliki modnih skic s pomočjo različnih slikarskih in risarskih tehnik. Pri tem se lahko poslužujejo disproporcioniranja figure, saj jo na ta način približajo trenutnemu lepotnemu idealu. Moda je izrazito interdisciplinarno področje, saj pri njeni promociji sodeluje cela paleta različnih likovnih ustvarjalcev. Modelarji ustvarijo kroje za oblačila, šivilje in krojači jih sešijejo, maskerji njihovo zamisel dopolnijo z umetnostjo ličenja, frizerji predlagajo ustrezne frizure. Manekenke nove kreacije predstavijo na modni pisti v okviru modne revije, pri čemer scenski prostor oblikujejo scenografi ali pa nove modne stvaritve predstavijo v filmskih spotih, tiskanih oglasih, na internetu. V ta namen ustvarijo njihove fotografije fotografi, ki so posebni strokovnjaki za modno fotografijo. Pri tem sodeluje tim strokovnjakov za oglaševanje, med njimi tudi likovniki – grafični oblikovalci, video umetniki itn. Arhitektura - arhitekt načrtuje, oblikuje, pregleda in oceni konstrukcije zgradb in objektov, ki jih uporabljajo ljudje za različne namene (bivanja, delo, dejavnosti, spravilo,..). Med najbolj značilnimi primarnimi elementi arhitekture so: steber, stena, streha, vrata, okna, stopnice. Pri tem je pomembna predvsem njihova inovativnost in kreativnost pri organizaciji materialov in komponent z upoštevanjem njihove mase, prostora, oblike, volumna, teksture, strukture, svetlobe, sence, materialov, programa in pragmatičnih elementov, kot so stroški, omejitve gradnje in tehnologije. Prizadevajo si doseči zgradbe, ki bi bile hkrati funkcionalne, ekonomične, praktične in estetske. Od inženirskega načrtovanja se loči po tem, da inženirji načrtujejo predvsem s pomočjo matematičnih in znanstvenih principov, ne upoštevajo estetskih prvin. Razlikovanje med arhitekturo in gradbeništvom je že od nekdaj jabolko spora, natančne razmejitve pa ni moč doseči. Včasih se je smatralo, da je arhitektura umetnost, gradbeništvo pa inženirstvo. Danes je takšna delitev nesprejemljiva, ker kolikor je vsaka zgradba edinstvena, toliko bolj je pomembno sodelovanje arhitektov in inženirjev, kolikor je pomembna trdnost in zanesljivost zgradbe, toliko je pomembna njena funkcionalnost in estetika, vse to pa v meji koristnosti in uporabnosti končnega cilja. Danes se arhitektura najbolj ozira na visokogradnjo, urbanizem ipd., medtem ko pojem gradbeništvo povezujemo z nizkogradnjo (gradnja mostov, hidrotehnika, ceste ipd.). Arhitektove odločitve močno vplivajo na javno varnost, zato mora arhitekt opraviti specializirano usposabljanje, ki ga sestavljajo visokošolsko izobraževanje in praktikum, z praktičnimi izkušnjami zasluži licenco. Arhitektura je dejavnost pri kateri je tehnično znanje, upravljanje in poznavanje poslovnih procesov prav tako pomembno kot samo načrtovanje. Arhitekt od naročnika dobi pooblastilo, ki od njega zahteva oblikovanje poročila o izvedljivosti, izdelava revizije (pregled računov), konstruiranje stavb in prostorov med njimi.

Arhitekt tudi sodeluje z naročnikom pri oblikovanju zahtev za stavbo, ki jih mora le ta izpolnjevati. Med samim projektom arhitekt koordinira delovno skupino različnih specialistov, kot so gradbeni, mehanični, električni inženir in ostali. Delo na projektu mora potekati čimbolj nemoteno. Pri uporabi konstrukcijskih metod upošteva namen objekta in njegovo namembnost ter omejitve glede stroškov in razpoložljivega prostora. Večino dela arhitekt opravi v pisarni, vendar mora obiskovati tudi svoje stranke in nadzorovati delo na terenu.

3.2 PODATKI IN STORITVE, KI JIH NAJDEMO V INFORMACIJSKIH VIRIH S PODROČJA ARHITEKTURE IN OBLIKOVANJA

Glede na poslanstvo arhitekture in oblikovanja ter delovanje arhitektov in oblikovalcev

predstavljenih v zgornjem razdelku, lahko izluščimo pomembnejše vrste podatkov za

informacijski sistem, ki so nujno potrebni za razvoj stroke in učinkovitost arhitektov in

oblikovalcev pri njihovem delu.

• SLIKOVNE BANKE IN OSTALE ZBIRKE VIZUALNEGA GRADIVA

Če arhitekt hoče svojo idejo prostora narisati, uporabi pri tem različne projekcije, med katerimi so pravokotne projekcije na več ravnin: tloris, naris, stranski ris. Da bi si določeno zgradbo lahko predstavljali, jo arhitekt nariše s projekcijami na eno ravnino. Pri tem uporabi katero od vzporednih projekcij, npr. aksonometrijo ali centralno projekcijo. Taki predstavitvi objekta pravimo prezentacijska risba, ki pa nam žal tudi ne more nuditi celovite informacije o arhitekturi. Če hočemo arhitekturo občutiti in doživeti, se moramo gibati v njej. Zato nam lahko arhitekturo veliko bolje prikaže filmski posnetek ali 3D animacija, kar pa še vedno ni isto kot neposredno doživetje.

Prezentacijska risba- lahko predstavi še neobstoječi predmet, zgradbo, oblačilo. Lahko je namenjena laični publiki in investitorjem, da si bodo arhitekturo ali uporabne predmete lažje predstavljali.

Tehnična risba - izvedena je s pomočjo orodja (ravnilo, šestilo, računalniški program), ki omogoča risanje pravilnih geometrijskih oblik. Risba mora biti v izbranem merilu. Pogosto so dodane sprotne opombe in oznake.

CAD tehnologija – posebni računalniški programi za risanje načrtov, v katerih je možno z miškinim klikom prehajati iz tlorisa v naris, iz stranskega risa v perspektivne poglede. Poleg tega je tako narejeno prezentacijsko risbo v perspektivi možno različno obračati v virtualnem prostoru in uprizoriti navidezni sprehod skozi zgradbo in okoli nje.

Skica – uporabljajo jo oblikovalci za ustvarjanje svojih zamisli z uporabo različnih risarskih in slikarskih tehnik

Fotografija – umetno ustvarjanje podob s pomočjo delovanja svetlobe na določeno površino, ki je občutljiva na svetlobo. Uporablja se za nazorno predstavitev stavb in oblikovanih izdelkov.

• Zbirke pomembnejših zgradb in seznam gradbenih podjetij

Gre za večje zbirke slik stavb po katerih se išče glede na lokacijo, tip arhitekturnega objekta in arhitekta, ki jo je zasnoval. Slike so običajno označene tudi s ključnimi besedami po katerih tudi lahko iščemo. Zelo koristne so nadaljnje povezave na informacijske vire o stavbi. Takšne zbirke lahko vsebujejo tudi slike načrtov, arhitekturnih risbe, zemljevide in 3D modele stavb.

GreatBuildings (http://www.greatbuildings.com/gbc.html)

Archiplanet (http://www.archiplanet.org/wiki/Main_Page) deluje na prosto dostopni programski opremi MediaWiki, zbirko ustvarjajo vsi registrirani uporabniki, ki dodajajo slike in komentarje o svojih najljubših stavbah, krajih itd. Predstavljena so tudi večja gradbena in arhitekturna podjetja.

Emporis.com (http://www.emporis.com/application/?lng=3)

Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945-70 (http://www.evidenca.org/)

Arhitekturni vodnik (http://www.arhitekturni-vodnik.org/)

1001 Wonders (http://www.world-heritage-tour.org/) – predstavlja objekte kulturne dediščine po svetu z interaktivno 360° sliko panorame visoke resolucije po kateri se lahko premikamo. Stran je namenjena predvsem širši javnosti, ne toliko strokovnjakom.

Izvedba neke zgradbe je odvisna od mnogih dejavnikov: od uspešnosti gospodarstva neke države, od kulturnega elana in ambicije neke družbe, od izoliranosti ter vpetosti v določen kulturni prostor, od družbenega reda, politike in gospodarskega sistema, od vpliva religije, filozofije, mode, pa tudi od zemljepisnih in podnebnih razmer. Razgiban teren prikliče drugačne oblike kot ravnina. Pomembna je arhitektova razgledanost kaj se na njegovem področju dogaja drugod po svetu.

• Zbirke slikovnega gradiva

ARTstore (http://www.artstor.org/index.shtml) – zbirka več tisoč slik umetniških del in ostalega materiala, ki je dostopna za nekomercialne nameni le z registracijo (uporabnik mora biti član ene od izobraževalnih ustanov iz seznama, da se lahko registrira)

AIGA (American Institute of Graphic Arts) Design Archive (http://designarchives.aiga.org/) – zbirka slik s področja grafičnega oblikovanja

Covering photography (http://www.coveringphotography.com/covering_photography.html) – zbirka slik knjižnih ovitkov in platnic po katerih lahko iščemo glede na fotografa, avtorja, založnika, datum izida in oblikovalca.

GoodLogo.com (http://www.goodlogo.com/) – zbirka slik logotipov

• Seznam pomembnih arhitektov z njihovo biografijo in dosežki

Famous architects: architect.architecture.sk (http://architect.architecture.sk/) – imena arhitektov so razvrščena po abecedi, pri vsakem prispevku so povezave na knjige o izbranem arhitektu, spletne strani, njegova dela itd. Prisotnega je tudi veliko slikovnega gradiva.

• Zgodovinski pregledi

Vitruvio.ch (http://www.vitruvio.ch/) – portal za arhitekturo (Švica), ki prinaša zelo zanimiv zgodovinski pregled arhitekture s slikovnim gradivom po obdobjih in časovni trak.

Graphic design timeline (http://www.graphicdesigntimeline.net/) – časovni trak pomembnih izumov na področju grafike

• ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA

Spletne strani organizacij in društev prinašajo sveže informacije s področja arhitekture in oblikovanja, organizirajo tudi različna srečanja, konference in seminarje. Skrbijo tudi za izobraževalne programe in poročajo o pomembnih prihajajočih ali preteklih dogodkih (razstave, sejmi, …).

RIBA- Royal Institute of British Architects (http://www.architecture.com/WhatsOn/Home.aspx)

UIA- International Union of Architects (http://www.uia-architectes.org/texte/england/Menu-1/0-pourquoi-new.html) Nevladna organizacija, ki združuje arhitekte iz več ko 124 držav, deluje od leta 1948, glavni sekretariat je lociran v Parizu. Pomembna povezava - Architectural centers and museums in the world (http://www.uia-architectes.org/texte/england/Menu-7/1-musees.html).

Wikipedia: List of professional achitecture organizations (http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_professional_architecture_organizations) –razvrščene so po državah

World Architecture ORG. (http://www.worldarchitecture.org/)

ICOGRADA- International Council of Graphic Design Association (http://www.graphicdesigntimeline.net/)

Društvo arhitektov Ljubljana (http://www.drustvo-arhitektov-lj.si/)

• PORTALI

Vključujejo povezave razvrščene v višje kategorije, povezavam je dodan tudi komentar. Gre za najrazličnejše uporabne povezave: akademije, podjetja, organizacije, publikacije, programska oprema, marketinški servis, dobavitelji materiala, izobraževanje, prosta delovna mesta itd. Vključujejo tudi novice iz področja arhitekture in oblikovanja.

Architect (http://www.architectmarketingtips.com/academiclinks.html)

Arch-library (http://www.arch-library.com/index.html)

Architecture.sk (http://www.architecture.sk/)

Akropolis.net (http://www.akropolis.net/) – vmesnik razdeljen na vire za področje: arhitekture, notranje opreme, krajinske arhitekture ter dodatni kategoriji za inženirje in gradbenike.

Dexigner (http://www.dexigner.com/) – vodnik po virih organiziranih glede na temo, ponuja novice za vsako od področij (arhitektura, grafika, moda, umetnost, …).

All graphic design (http://www.allgraphicdesign.com/) – portal za grafično oblikovanje, prinaša povezave na spletne strani s grafično programsko opremo, orodji za namizno založništvo, forume, vodnike za urejanje slik,..

Architonic (http://www.architonic.com/) – združuje področje oblikovanja in arhitekture

Design feast (http://www.designfeast.com/) – najrazličnejši viri za vsa področja: arhitekturo, notranja oprema, moda, grafično oblikovanje.

Spletni portal za gradnjo – Gradimo.com (http://www.gradimo.com/intro)

• BLOGI in FORUMI

Sodelujoči delijo svoje ideje, mnenja in izkušnje pri svojem delu. Debata poteka o arhitekturnih nagradah, intervjujih, video prispevkih, poročila iz razstav, priporočila za knjige, priporočila za dobre proizvajalce opreme in materiala itd.

Architechnophilia (http://architechnophilia.blogspot.com/)

DesignCommunity.com (http://archiplanet.homestead.com/)

Digital Urban – modelling, visualising and comunicatring urban environment (http://digitalurban.blogspot.com/)

You the designer (http://www.youthedesigner.com/) –forum za področje grafičnega oblikovanja

• NOVICE

eOCULUS (http://www.aiany.org/eOCULUS/newsletter/) – poročila o dogajanju na področju arhitekture v Amerike na štirinajst dni, vključuje bloge in članke o trenutnih temah, novice o razstavah, projektih…

Design: talkboard (http://www.designtalkboard.com/

• STROKOVNE SERIJSKE PUBLIKACIJE

Povezave na spletne strani strokovnih serijskih publikacij ali polnih besedil.

Urban Design Compendium (http://www.urbandesigncompendium.co.uk/) – spletna stran predstavlja dve serijski publikaciji Urban Desing Principles in Delivering Quality Places. Možno je pridobiti polna besedila iz obeh revij. Na osnovi prispevkov obeh revij je prikazanih okoli 100 študij primerov s dodanimi slikami in načrti.

Design week (http://www.designweek.co.uk/) – revija pokriva vsa področja oblikovanja

Archis (http://archis.org/) – spletna verzija mednarodne revije za področje arhitekture

• MONOGRAFSKE PUBLIKACIJE

Ars Libri Ltd: rare and scholary books on the fine art (http://www.arslibri.com/) – spletna stan knjigotržca iz Bostona, ki ponuja stare knjige, ki se ne tiskajo več s področja arhitekture, arheologije, fotografije in dekorativne umetnosti.

Artsbib.com: the website of Art Bibliographic: specialist art book suppliers (http://www.artsbib.com/)

Bruce Holdsworth Books (http://www.bruceholdsworthbooks.com/)

Inch's Books (http://www.inchsbooks.co.uk/) – punuja stare knjige, ki se ne tiskajo več s področja arhitekture , načrtovanja mest in oblikovanja.

RIBAbookshops.com (http://www.ribabookshops.com/site/home.asp)

• IZOBRAŽEVANJE in RAZISKOVANJE

Archiplanet.co.uk (http://archiplanet.homestead.com/) – zelo uporabna stran za študente arhitekture v Veliki Britaniji, ker na enem mestu zbere za njihovo izobraževanje uporabne povezave na vire: izobraževalne ustanove, tekmovanja, raziskovanje, organizacije, novice, enciklopecije, povezave na študentske strani, delovna mesta, forume, itd.

BBC: learning: art and design (http://www.bbc.co.uk/learning/subjects/art_and_design.shtml)

CEBE Center for Education in the Built Environment (http://www.cebe.heacademy.ac.uk/resources/books/) – ponuja pregled in opis pomembnejši strokovnih knjig s področja arhitekture in oblikovanja

LaN : live arhitecture network (http://www.livearchitecture.net/) – raziskovanje, projekti, inovacije na področju arhitekture

RIBApedia: an architecture research wiki (http://wiki-riba01.seoss.co.uk/wiki/Main_Page)

ARCH Centre for the Study of the Domestic Interior (http://csdi.rca.ac.uk/)

• RAČUNALNIŠKA PROGRAMSKA OPREMA

Programska oprema za oblikovanje je zapletena za uporabo, na spletu se nahajajo najrazličnejši vodniki v obliki video posnetkov za uporabo posameznih funkcij programa

(Photoshop, InDesign, CAD,…). Dostopni so tudi seznami prosto dostopne in plačljive programske opreme.

ACCAD- Advanced Computing Center for the Arts and Design (http://accad.osu.edu/main.htm)

Adobe Design Center (http://www.adobe.com/designcenter/)

• NAGRADE, RAZPISI in RAZSTAVE

Najbolj prestižna nagrada za arhitekturo je Pritzker Architecture Prize. Splošno uveljavljeni sta še nagradi dveh najbolj vplivnih društev na področju arhitekture : Royal Institute of British Architects in American Institute of Architects. Med razstavami je v Sloveniji zelo odmeven Mednarodni grafični bienale, vsako leto pa se v oktobru odvija sklop prireditev Mesec oblikovanja. 100 % Design London (http://www.100percentdesign.co.uk/page.cfm/Link=1/t=m/goSection=1) – ena najpomembnejših razstav na področju oblikovanja, ki se odvija vsako leto septembra v Londonu.

• SLOVARJI, ENCIKLOPEDIJE, LEKSIKONI

The Getty Art & Architecture Thesaurus (http://www.getty.edu/research/conducting_research/vocabularies/aat/index.html)

Dictionary og Islamic Architecture (http://archnet.org/library/dictionary/)

ArtLex ArtDicitionary (http://www.artlex.com/)

• PREDPISI IN ZAKONODAJA

Arhitekt mora biti seznanjen tudi z lokalnimi in državnimi gradbenimi predpisi. Podrejati se mora lokalnemu prostorskemu načrtu in predpisom, kot so dovoljena višina stavb, potrebe po parkirnih prostorih, zahteve glede prepustnosti svetlobe (okna, steklo) in uporabe zemljišč. Ponekod je pri oblikovanju potrebno upoštevati ohranjanje zgodovinskih smernic, še posebej če gre za obnovo stare zaščitene stavbe.

- Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti - Zakon o graditvi objektov - Pravilnik o projektni dokumentaciji, - Pravilnik o gradbiščih in - Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti objekta itd.

IZS- Inženirska zbornica Slovenije: področna zakonodaja (http://www.izs.si/index.php?id=9)

• OSTALO • Seznami materialov

Seznam uporabnih materialov v arhitekturi, njihove lastnosti in tekstura. Takšni seznami so v veliko pomoč pri delu arhitekta, ko izdeluje načrt. Vrste dostopnih materialov pogojujejo

drugačno gradnjo, druge teksture, barve. Arhitektura je odvisna tudi od novih tehnoloških pridobitev – sodobnih materialov in konstrukcij.

Blender for Architecture (http://blender-archi.tuxfamily.org/Main_Page) in Texture Library (http://www.marcchehab.org/frozenmist/index.php?dir=.)

Open Material Repository (http://matrep.parastudios.de/)

• Vodnik po gradbenih produktih in materialu

Abacus Construction Index (http://www.construction-index.com/) – glavni del sta dva seznama gradbenih produktov posebej za področje UK in ZDA, ki opisujeta različne vrste dostopnih produktov, njihove lastnosti in povezave na spletne strani proizvajalcev in tudi ustreznih organizacij. Indeks je uporaben tako za gradbenike, inženirje ter arhitekte.

• Barvne lestvice in sistemi

PANTON (http://www.pantone.com/pages/pantone/index.aspx) – proizvajalec barvnih katalogov, lestvic, itd.

• Vodila za učinkovito izrabo virov in energije

Vsebujejo povezave na tehnične navodila in usposabljanja ter različne programe, ki se zavzemajo za prihranek energije in sredstev pri gradnji stavb.

eeBuildings (http://www.epa.gov/eeBuildings/)

AdvancedBuilding (http://www.advancedbuildings.org/)

Varčujmo z energijo (http://varcevanje-energije.si/primeri-dobre-prakse-gradnja/novodobna-gradnja-hise-2.html)

• Povezave na spletne strani posameznih arhitektov, podjetij…

ARHI – 3K Projektni inženiring (http://www.arhi-3k.si/Arhitekturno_na%C4%8Drtovanje.php)

3.3 IDEALNI INFORMACIJSKI SISTEM Idealni sistem naj bi združeval vse zgoraj naštete točke. Zaradi razlike med področjema arhitekture in oblikovanja (grafično, modno, predmetno) bi bilo smiselno narediti ločena informacijska sistema. Odločilen pomen imajo zbirke vizualnega gradiva, ki oblikovalcem in arhitektom pomagajo pri iskanju novih idej, predvsem pa so zanimive raznolike tehnike razvrstitve in prikaza tovrstnega gradiva. V razvoju je možnost 3D prikaza in virtualno premikanje po prostoru. V Sloveniji nisva zasledili informacijskega sistema za arhitekturo in oblikovanje, obstajajo pa ločene manjše zbirke, kot je Arhitekturni vodnik, ki predstavlja pregled slovenske arhitekture in urbanizma in je bolj kot strokovnjakom namenjen širši javnosti. Priporočljivo bi bilo ločiti tudi informacijske vire za naročnike oz. financerje gradenj in oblikovalskih izdelkov od informacijskih virov za oblikovalce in arhitekte (izvajalce).

4 URBANIZEM

4.1 POSEBNOSTI PODATKOV IN STORITEV INFORMACIJSKIH SISTEMOV S PODROČJA URBANIZMA

Namen sodobnega urbanističnega načrtovanja je zagotoviti maksimalno kakovost življenja, močno in konkurenčno gospodarsko vlogo mest in zdravo okolje. Pri pripravi urbanističnih načrtov je treba uskladiti pobude javnih ustanov in zasebnih podjetij in posameznikov. V pripravi se obravnavajo različne strokovne podlage kot so: vnaprej pripravljene študije s področja gospodarskega razvoja, naravnih danosti prostora, ekoloških omejitev, socialnih potreb, prenove nepremične kulturne dediščine, zagotavljanja kakovosti nove arhitekture, razvoja vodooskrbe, elektro, telekomunikacijske, komunalne in prometne infrastrukture in drugih področij, pomembnih za delovanje mesta. (http://sl.wikipedia.org/wiki/Urbanizem)

4.2 PODATKI IN STORITVE, KI JIH NAJDEMO V INFORMACIJSKIH VIRIH S PODROČJA URBANIZMA

- ZAKONODAJA

Zakonodaja je pomembna za vsa področja. Za urbanizem bi posebej izpostavila tri zakone in sicer Zakon o urejanju prostora, Zakon o prostorskem načrtovanju in Zakon o varstvu okolja. Pomembni so tudi različni pravilniki ter uredbe ki govorijo o urejanju prostora z različnih vidikov (komunalna ureditev, lokacijski načrti, varovanje okolja ipd.) (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2002110&stevilka=5386, http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200733&stevilka=1761 in http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200441&stevilka=1694).

- NAČRTI

• Zazidalni načrti To je načrt, ki podrobno določa zazidalne in proste površine manjšega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo (http://z.abecednik.com/zazidalen.html)

• Ureditveni načrti Ureditveni načrt je načrt, ki podrobneje določa ureditev, prenovo naselja ali dela naselja (http://u.abecednik.com/ureditven.html)

• Lokacijski načrti Lokacijski načrt je načrt s pomočjo katerega se določi primernosti zemljišča za postavitev določenega objekta (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge%3Dlokacijski&hs=1)

• Urbanistični načrti

Urbanistični načrt je nova sestavina občinskega prostorskega načrta, ki se pripravlja za vsa naselja v občini, kjer je predviden prostorski razvoj ali celovita prenova. Vsebina urbanističnega načrta se prilagaja velikosti in prostorskim značilnostim naselja. Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje razvoja naselja in njegovega delovanja in se izdela za tista naselja, za katera je predviden razvoj in celovita prenova ali za katera je tako opredeljeno v strateškem delu občinskega prostorskega načrta, pri čemer je obseg vsebine odvisen od velikosti in tipa naselja. Z urbanističnim načrtom se določi območje naselja in z naseljem funkcionalno povezan odprti prostor.

Urbanistični načrt določa:

• naselbinska jedra, • območja prenove naselja, • območja za katera je potrebno pridobiti urbanistično arhitekturne rešitve na podlagi

javnega natečaja, • območja razpršene gradnje, ki jih je zaradi učinkovite in gospodarne rabe prostora

smotrno zaokrožiti v funkcionalno povezane prostorske enote in sanirati. • območja za razvoj in širitev naselja, • območja varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, • javne površine, • prometno ureditev vključno s površinami za mirujoči promet, • zelene površine naselja, • intervencijske površine in varnostne pasove za varstvo pred naravnimi in drugimi

nesrečami, • gospodarsko javno infrastrukturo.

Z urbanističnim načrtom se določi tudi temeljne strukture naselja ter njihovo medsebojno povezanost in odvisnost, zlasti značilne tlorisne in višinske gabarite, prostorske dominante, gradbene linije, gradbene meje ter ulične preseke naselja. Z urbanističnim načrtom se za območja prostorskih ureditev ob javnih površinah, prostorskih ureditev z javnim programom, kompleksnih prostorskih ureditev, prostorskih ureditev v vplivnem območju prostorskih dominant ali prostorskih ureditev, ki so same prostorske dominante, urbanistično-arhitekturne rešitve pridobijo z javnim natečajem. (http://www.zum-mb.si/index.php?id=14)

• Državni strateški prostorski načrt (DSPN)

Z DSPN se na podlagi razvojnih potreb države in ob upoštevanju javnega interesa na področju varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega zdravja (v nadaljnjem besedilu: varstvene zahteve) določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja države ter določijo usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev državnega in lokalnega pomena. Določi se zasnovo prostorskih ureditev državnega pomena tako, da se razvojne potrebe, ki izhajajo iz razvojnih dokumentov države, uskladijo z varstvenimi zahtevami. V DSPN se določi časovni načrt njegovega izvajanja, določijo se tudi

usmeritve za načrtovanje poselitve ter načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena. (http://www.zum-mb.si/index.php?id=14)

• Državni prostorski načrt (DPN)

se pripravlja za več prostorskih ureditev državnega pomena na določenem območju in sicer tako natančno, da je mogoče na njegovi osnovi pripraviti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. DPN je prostorski akt, s katerim se na podlagi prikaza stanja prostora in državnega strateškega prostorskega načrta za določeno območje načrtujejo prostorske ureditve državnega pomena ter zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj gospodarstva, družbenih dejavnosti in gospodarske javne infrastrukture. Območja državnih prostorskih načrtov se praviloma prekrivajo z območji razvojne regije skladno z zakonom, ki ureja regionalni razvoj. Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo tudi prostorske ureditve, ki so skladno s predpisi potrebne zaradi sanacije posledic naravnih ali drugih nesreč. Državni prostorski načrt je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov. V državnem prostorskem načrtu se lahko določi tudi velikost odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki so dopustna pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov (http://www.zum-mb.si/index.php?id=14)

• Občinski strateški prostorski akt (OSPN)

je občinski strateški prostorski načrt, ki določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in razvoj v krajini ter zasnove gospodarske javne infrastrukture. OSPN praviloma pripravlja in sprejme kot del oziroma obvezna sestavina občinskega prostorskega načrta, lahko pa se pripravlja in sprejme tudi kot samostojni prostorski akt, v kolikor se posamezna občina tako odloči. V občinskem prostorskem načrtu se določijo območja naselij, območja razpršene poselitve, območja namenske rabe zemljišč, prostorski izvedbeni pogoji ter prikažejo vplivi in povezave s sosednjimi območji. (http://www.zum-mb.si/index.php?id=14)

• Občinski prostorski načrt (OPN)

je prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, raba prostora, pogoji umeščanja objektov v prostor ter načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena. Občinski prostorski načrt je na območjih, na katerih ni predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. OPN se pripravlja za načrtovanje prostorskih ureditevlokalnega pomena. Pripravlja in sprejema se kot enovit dokument je hkrati strateški in izvedbeni prostorski akt. Na območjih, kjer ni predvidena priprava podrobnih prostorskih načrtov, je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Občinski prostorski načrt ima naslednje obvezne sestavine: strateški del, urbanistični načrt, namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje. (http://www.zum-mb.si/index.php?id=14)

• Občinski podrobni prostorski načrt (OPN)

se izdela za prostorske ureditve, ki so potrebne za izvajanje lokalnih javnih služb, za prostorske ureditve na območjih, ki se kompleksno urejajo in na katerih se načrtuje več med

seboj povezanih posegov v prostor (industrijske cone, stanovanjske soseske, območja za šport in rekreacijo, ipd.), za prostorske ureditve, s katerimi se širi naselje, za prostorske ureditve, ki so potrebne za prenovo degradiranega urbanega območja in za prostorske ureditve, ki so potrebne za sanacijo degradiranih urbanih in naravnih območij.

Z OPN se podrobneje določi: območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, območja, za katera se projektne rešitve pridobijo z javnim natečajem, načrt parcelacije, etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta potrebna, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in gospodarsko javno infrastrukturo vključno s pogoji glede priključevanja objektov nanjo. V občinskem podrobnem prostorskem načrtu se prikažejo tudi vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora. Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se lahko določi tudi velikost odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki so dopustna pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, če se z novimi rešitvami v okviru odstopanj ne spreminja načrtovani videz območja, ne poslabšajo bivalni in delovni pogoji na območju načrta oziroma na sosednjih območjih ter niso v nasprotju z javno koristjo. (http://www.zum-mb.si/index.php?id=14) Primer: http://www.naklo.si/dat/datoteke/02_stanje%20prostora_vrtec%20Naklo.pdf.

• Regionalni prostorski načrt

pripravijo občine, ki so skupaj pripravile regionalni razvojni program, ki zahteva načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena, ki segajo na območje več občin ali imajo vpliv na območje več občin. Regionalni prostorski načrt določa namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje za načrtovanje prostorskih ureditev tako natančno, da je na njegovi podlagi mogoče pripraviti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. (http://www.zum-mb.si/index.php?id=14) Primer regionalnega prostorskega načrta: http://www.miren-kostanjevica.si/media/gradiva_seje/15_redna_seja/rpn_cn_ob_vrtojbici.pdf.

• Program opremljanja stavbnih zemljišč (POSZ)

Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se določijo podlage za odmero komunalnega prispevka. Podlage za odmero komunalnega prispevka so obračunska območja, stroški komunalne infrastrukture, preračun stroškov na enoto mere in morebitna podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka. Program opremljanja se pripravi na podlagi občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta. Program opremljanja se lahko sprejme kot sestavni del odloka, s katerim se sprejme prostorski akt občine, kot spremembe in dopolnitve takega odloka, ali s posebnim odlokom o programu opremljanja, ki mora biti skladen s prostorskim aktom občine. (http://www.zum-mb.si/index.php?id=14) Primer: http://ads3.arctur.si/nova-gorica-gids/mma_bin_public.php?id=2009091614451511.

• Prikaz stanja prostora

je obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov. Pripravi se na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema ter drugih podatkov in vsebuje zlasti: prikaz dejanskega stanja v prostoru, ki vključuje prikaz stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, prikaz varstvenih, zavarovanih, degradiranih, ogroženih in drugih območij, na katerih je na

podlagi zakona s pravnimi akti vzpostavljen poseben pravni režim, prikaz s prostorskimi akti določenih območij namenske rabe. (http://www.zum-mb.si/index.php?id=14)

- OBRAZCI

Dobro je da informacijski sistem ponuja obrazce, ki si jih lahko uporabniki natisnejo ali pa elektronsko izpolnijo ter pošljejo. Kot primer takih obrazcev bi navedla: Vloga za potrdilo o namenski rabi zemljišča, Vloga za lokacijsko informacijo za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih in objektih (novogradnja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti, odstranitev objekta), Vloga za potrdilo o pogojih za parcelacijo na stavbenih zemljiščih, Vloga za soglasje za pridobitev dovoljenja za postavitev objekta ali naprave za oglaševanje in druge urbane opreme na javni površini… (http://www.ppmol.org/urbanizem5/index2.html)

- SISTEMI

• URBINFO To je javni informacijski sistem prostorskih podatkov Mestne občine Ljubljana. Sistem je namenjen v prvi vrsti iskanju informacij v zvezi s pogoji za urbanistično urejanje območij oz. posameznih parcel, omogoča pa tudi pridobivanje nekaterih drugih prostorskih informacij, kot npr. iskanje ulic, hišnih številk ali parcel. (http://urbinfo.gis.ljubljana.si/web/profile.aspx?id=MOL_Urbanizem@Ljubljana)

• PISO Prostorski informacijski sistem občin (PISO) je najbolj uveljavljena geoinformacijska storitev za občine v Sloveniji. Zaposlenim na občini, občanom in podjetjem omogoča učinkovit vpogled v državne in občinske prostorske evidence. PISO vključuje paleto aplikativnih rešitev in vsebinskih sklopov, ki se nenehno dopolnjujejo in prilagajajo glede na potrebe občin, veljavno zakonodajo, tehnološke zmožnosti in razpoložljivost prostorskih evidenc. Omogočen je dostop tako za javnost kot za občinsko upravo. Javni dostop je namenjen občanom in podjetjem, ki si z vpogledom v relevantne vsebine lahko samostojno pridobijo želene podatke. Z vidika občinske uprave pa je javni dostop osnova za racionalizacijo postopkov in razbremenitev služb pri izdajanju uradnih dokumentov ter tolmačenju informacij. Interni dostop je namenjen zaposlenim na občini, ki pri svojem delu potrebujejo podatke in informacije vezane na prostor. Interni dostop vsebuje poleg dodatnih funkcionalnosti tudi podatke, ki niso javne narave. Občina se lahko samostojno odloča o dodelitvi vstopnih pravic tudi upravnim enotam, različnim koncesionarjem, medobčinskim inšpektorjem in drugim. PISO združuje občinske in državne prostorske evidence v logično in konsistentno celoto. Pridobivanje in ažuriranje podatkov se izvaja periodično in hkrati za vse uporabnike. Sveže informacije so na voljo vsem in to v istem trenutku, ko je prišlo do spremembe. Z vidika občine je pomembno, da ima v okviru storitev PISO urejeno ažuriranje vsebin vseh glavnih državnih upravljavcev. (http://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx)

- MOŽNOSTI RAZLIČNIH IZRAČUNOV

• Informativni izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v določeni občini

Uporabnik vnese ime naselja, hišno številko, ulico namen ter površino sistem pa mu poda izračun. (http://portal.3-port.si/public/program_files/nusz/piran/default/index.layout)

- KARTOGRAFSKO GRADIVO

• RAZLIČNI ZEMLJEVIDI • INTERAKTIVNA KARTA DOSTOPNOSTI V MESTNI OBČINI LJUBLJANA

Namenjena je tako invalidom kot načrtovalcem grajenega okolja in zaposlenim v javni upravi, ki odločajo o odstranjevanju arhitekturnih ovir, prenovi obstoječih grajenih struktur in novogradnjah. Zaenkrat gre le za testno verzijo. (http://fjz.web.siol.com/dostopnost/dostopnost.asp)

- BLOGI

Pomembni so tudi različni blogi, kjer lahko s svojimi komentarji sodelujemo ter izmenjujemo mnenja. (http://urbanaslovenija.blog.siol.net/, http://landscapeandurbanism.blogspot.com/, http://www.urbanism.org/ )

- NOVICE

Da se seznanimo z vsemi novostmi in spremembami s področja urbanizma moramo tekoče spremljati vse objavljene novice.(http://www.ppmol.org/urbanizem5/index2.html)

- SEZNAM DOGODKOV, IZOBRAŽEVANJE Spremljati je potrebno tudi konference, predavanja ter ostale dogodke z omenjenega področja. (http://www.uirs.si/dogodki.asp, http://www.bura.org.uk/Events/calendar.htm ). Pomembno je biti tudi seznanjen z izobraževanjem na svojem strokovnem področju (http://www.rudi.net/urban_design_update/skills_and_training)

- STROKOVNI ČLANKI, MONOGRAFSKE PUBLIKACIJE

Pomembni so tudi strokovni članki iz omenjenega področja. Pri tem si je možno veliko pomagati s knjižnico Urbanističnega inštituta RS. (http://www.uirs.si/indok_gradivo.asp) Precej gradiva pa vsebuje tudi European Urban Knowledge Network (http://www.eukn.org/eukn/themes/index.html) ter portal Rudi.net (http://www.rudi.net/reading_room/journals).

- ENCIKLOPEDIJE, LEKSIKONI, SLOVARJI

Pomembni so tudi slovarji, enciklopedije ter drugo referenčno gradivo s katerimi si pomagamo pri razumevanju strokovne terminologije. (http://www.urbanwords.info/)

- DRUŠTVA Koristno je biti seznanjen z delovanjem društev, ki organizirajo srečanja in izdajajo zbornike. (http://www.ljudmila.org/dupps/)

- NAGRADE Obstajajo tudi posebne nagrade s področja urbanizma. Primer so npr. nagrade BURA (British Urban Regeneration Association), Urbanistične akademije…. (http://www.academyofurbanism.org.uk/, http://www.bura.org.uk/Awards/, ).

4.3 IDEALNI INFORMACIJSKI SISTEM Idealni informacijski sistem za področje urbanizma bi bil razdeljen na dva nivoja – osnovni in višji. Osnovni nivo bi bil namenjen laični javnosti, vseboval bi predvsem razne obrazce in navodila za njihovo izpolnjevanje, osnovni slovarček s strokovnimi izrazi, možnost postavljanja vprašanj strokovnjakom in izmenjavo mnenj med uporabniki (npr. forum), uporabniki bi lahko s pomočjo vnosa podatkov opravili informativne izračune povezane z urbanizmom, dostopali do različnih javnih načrtov ter imeli javni dostop do prostorskih informacijskih sistemov. Višji nivo pa bi vseboval še dostop do strokovnih člankov, novic, dogodkov, dostop do prostorskih informacijskih sistemov, zakonov, različnih načrtov, povezave na društva ter različne strokovne vire.

5 PRIMERJVA INFORMACIJSKIH SISTEMOV Če primerjamo podatke, ki se pojavljajo v informacijskih sistemih s področja arhitekture in oblikovanja ter urbanizma zasledimo, da je kar precej skupnih. Tako se v obeh področjih pojavlja zakonodaja, vendar pa so za področji pomembni različni zakoni (za urbanizem zakoni ki se osredotočajo na prostorsko načrtovanje ter okolje, ter za arhitekturo zakoni, ki se osredotočajo bolj na gradnjo objektov). Skupne so jim tudi slikovne banke (za arhitekturo in oblikovanje so pomembne slike zgradbe in predmetov ter seznami gradbenih podjetji, kar za urbanizem ni tako bistvenega pomena), strokovni članki, monografske publikacije, blogi, forumi ter različni slovarji. Kot posebno gradivo je pri urbanizmu možno zaslediti veliko število različnih načrtov, kartografskega gradiva, javnih informacijskih sistemov ter izračunov, pri arhitekturi in oblikovanju pa sezname materialov ter načrte stavb. V arhitekturi je pomembno dobro poznavanje novih tehnoloških pridobitev, ker to vpliva na način gradnje in konstrukcijo stavb. Pri arhitekturi in oblikovanju so v ospredju tudi estetske komponente, pomembna je usklajenost barve, oblike, teksture itd. Pomembna je uporaba barvnih lestvic in sistemov, saj je barva pomemben sestavni del predstavitve izdelka, s tem pa je povezano tudi naše doživljanje barv in oblik. Vse tri discipline morajo slediti razvoju računalniške tehnologije, saj se večina načrtovanja izvede v za to posebej prirejenih računalniških programih.

6 VIRI

- Abecednik (zazidalni načrt) [2008]. [online]. Uporabljeno 2009-12-26. Dostopno na URL: http://z.abecednik.com/zazidalen.html

- Abecednik (ureditveni načrt) [2008]. [online]. Uporabljeno 2009-12-26. Dostopno na URL: http://u.abecednik.com/ureditven.html

- Academy of Urbanism. [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-26. Dostopno na URL: http://www.academyofurbanism.org.uk

- Akti po novem zakonu o urejanju prostora [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-26. Dostopno na URL:http://www.zum-mb.si/index.php?id=14

- Arhitekturni vodnik, [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.arhitekturni-vodnik.org/

- Bura Awards [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.bura.org.uk/Awards/

- Dogodki v povezavi z urbanizmom [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27. Dostopno na URL: http://www.uirs.si/dogodki.asp

- Društvo urbanistov in prostorskih planerjev [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27. Dostopno na URL: http://www.ljudmila.org/dupps/

- Informativni izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča [2004-2007]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27. Dostopno na URL: http://portal.3-port.si/public/program_files/nusz/piran/default/index.layout

- Interaktivna karta dostopnosti v mestni občini Ljubljana [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27. Dostopno na URL: http://fjz.web.siol.com/dostopnost/dostopnost.asp

- Initute: Architecture reference and resource, [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.intute.ac.uk/cgi-bin/browse.pl?id=artifact1202

- Knjižnica Urbanističnega inštituta RS [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27. Dostopno na URL:http://www.uirs.si/indok_gradivo.asp

- Landsvape + urbanism - blog [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27. Dostopno na URL: http://landscapeandurbanism.blogspot.com/

- Likovna teorija : učbenik za likovno teorijo v umetniški gimnaziji – likovna smer. Ljubljana: Debora, 2004, str. 46-104.

- Novice o urbanizmu [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27. Dostopno na URL: http://www.ppmol.org/urbanizem5/index2.html

- Obrazci in navodila prostora [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27. Dostopno na URL: http://www.ppmol.org/urbanizem5/index2.html

- PISO – Prostorski in informacijski sistem občin [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27. Dostopno na URL: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx

- Slovar slovenskega knjižnega jezika (urbanizem) [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-26. Dostopno na URL: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge%3Durbanizem&hs=1

- Slovar slovenskega knjižnega jezika (lokacijski načrt) [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-26. Dostopno na URL: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge%3Dlokacijski&hs=1

- Urbana Slovenija - blog [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27. Dostopno na URL: http://urbanaslovenija.blog.siol.net/

- Urbanism.org - blog [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27. Dostopno na URL: http://www.urbanism.org/

- Urbanwords: the website of The Dictionary of Urbanism [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27. Dostopno na URL: http://www.urbanwords.info/

- Urbinfo [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27. Dostopno na URL: http://urbinfo.gis.ljubljana.si/web/profile.aspx?id=MOL_Urbanizem@Ljubljana

- Zakon o urejanju prostora [2002]. [online]. Uporabljeno 2009-12-26. Dostopno na URL: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2002110&stevilka=5386

- Zakon o prostorskem načrtovanju [2007]. [online]. Uporabljeno 2009-12-26. Dostopno na URL: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200733&stevilka=1761

- Zakon o varstvu okolja [2004]. [online]. Uporabljeno 2009-12-26. Dostopno na URL: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200441&stevilka=1694

- Wkipedia, prosta enciklopedija (informacijski sistem ) [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-26. Dostopno na URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Informacijski_sistem

- Wkipedia, prosta enciklopedija (urbanizem) [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-26. Dostopno na URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Urbanizem

- Wikipedia, prosta enciklopedija (arhitektura) [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Architecture

- Wikipedia, prosta enciklopedija (oblikovanje – design) [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Design

- Slovar slovenskega knjižnega jezika (arhitektura) [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=arhitektura&hs=1

- GreatBuildings [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.greatbuildings.com/gbc.html

- Archiplanet [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.archiplanet.org/wiki/Main_Page

- Emporis.com [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.emporis.com/application/?lng=3

- Arhitekturni vodnik [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.arhitekturni-vodnik.org/

- Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945-70 [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.evidenca.org/

- 1001 Wonders [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.world-heritage-tour.org/

- ARTstore [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.artstor.org/index.shtml

- AIGA (American Institute of Graphic Arts) Design Archive [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://designarchives.aiga.org/

- Covering photography [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.coveringphotography.com/covering_photography.html

- GoodLogo.com [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.goodlogo.com/

- Famous architects: architect.architecture.sk [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://architect.architecture.sk/

- Vitruvio.ch (http://www.vitruvio.ch/) - RIBA- Royal Institute of British Architects [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27

Dostopno na URL: http://www.architecture.com/WhatsOn/Home.aspx - UIA- International Union of Architects [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27

Dostopno na URL: http://www.uia-architectes.org/texte/england/Menu-1/0-pourquoi-new.html

- Wikipedia: List of professional achitecture organizations [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_professional_architecture_organizations

- Dexigner [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.dexigner.com/

- Akropolis.net [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.akropolis.net/

- Architechnophilia [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://architechnophilia.blogspot.com/

- Design week [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.designweek.co.uk/

- Artsbib.com: the website of Art Bibliographic: specialist art book suppliers [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.artsbib.com/

- Inch's Books [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.inchsbooks.co.uk/

- RIBAbookshops.com [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.ribabookshops.com/site/home.asp

- Archiplanet.co.uk [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://archiplanet.homestead.com/

- LaN : live arhitecture network [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.livearchitecture.net/

- ACCAD- Advanced Computing Center for the Arts and Design [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://accad.osu.edu/main.htm

- Adobe Design Center [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.adobe.com/designcenter/

- The Getty Art & Architecture Thesaurus [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.getty.edu/research/conducting_research/vocabularies/aat/index.html

- IZS- Inženirska zbornica Slovenije: področna zakonodaja [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.izs.si/index.php?id=9

- Blender for Architecture [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://blender-archi.tuxfamily.org/Main_Page

- Open Material Repository [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://matrep.parastudios.de/

- Abacus Construction Index [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.construction-index.com/

- PANTON [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.pantone.com/pages/pantone/index.aspx

- eeBuildings [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.epa.gov/eeBuildings/

- AdvancedBuilding [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://www.advancedbuildings.org/

- Varčujmo z energijo [2009]. [online]. Uporabljeno 2009-12-27 Dostopno na URL: http://varcevanje-energije.si/primeri-dobre-prakse-gradnja/novodobna-gradnja-hise-2.html