Poslovno poročilo Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec porocilo 2014.pdf · člani sveta dali soglasje k Strateškemu načrtu KKM 2014-2017. Strateški načrt je svet knjižnice

Poslovno poročilo

Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec

za leto 2014

Slovenj Gradec, februar 2015

Poslovno poročilo Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec za leto 2014

2

KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA SLOVENJ GRADEC Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec Davčna številka: 60703067 Zavezanec za DDV: ne Matična številka: 5518164000 Dejavnost: dejavnost knjižnic Šifra dejavnosti: 91.011 Vpisana v sodni register pod številko vložka 1/04290/00 pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu Šifra uporabnika: 37.419 Številka TRR: 01312-6030374109 RS Ministrstvo za finance Uprava RS za javna plačila (Območna enota UJP Slovenska Bistrica) Pooblaščena oseba za zastopanje: Alenka Waltl Prodnik (od 20.10.2011)


3

Kazalo

A. POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2014 ............................................................................................................... 4

1. UVOD .............................................................................................................................................................. 4

1.1. DEJAVNOST ZAVODA .............................................................................................................................. 4 1.1.1. Organi zavoda ................................................................................................................................. 5 1.1.2. Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti javne službe ................................................................ 6

1.2. CILJI KNJIŽNICE KSAVERJA MEŠKA SLOVENJ GRADEC .............................................................................. 7 1.2.1. Dolgoročni cilji Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec ............................................................. 7 1.2.2. Letni cilji Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec ...................................................................... 8

2. POSLOVNO POROČILO .................................................................................................................................... 8

2.1. NOTRANJA ORGANIZACIJA DELA ............................................................................................................ 8 2.1.1. Nabava in obdelava knjižničnega gradiva ..................................................................................... 8 2.1.2. Izposoja in vračanje gradiva........................................................................................................... 8 2.1.3. Informacijska in prireditvena dejavnost ....................................................................................... 9

2.2. KNJIŽNIČNO OSEBJE ................................................................................................................................ 9 2.2.1. Strokovno izobraževanje zaposlenih ............................................................................................ 10

2.3. KNJIŽNIČNA ZBIRKA .............................................................................................................................. 11 2.3.1. Pridobivanje knjižničnega gradiva ............................................................................................... 12 2.3.2. Struktura prirasta po vsebini in glede na namembnost gradiva ................................................ 14 2.3.3. Izkazovanje ciljev prirasta za uveljavljanje enake dostopnosti knjižničnega gradiva................ 15 2.3.4. Odpis knjižničnega gradiva .......................................................................................................... 15

2.4. ČLANI KNJIŽNICE ................................................................................................................................... 15 2.5. OBISK V KNJIŽNICI ................................................................................................................................. 16

2.5.1 Obisk zaradi izposoje oz. vračila knjižničnega gradiva ...................................................................... 16 2.5.2. Izposoja knjižničnega gradiva na dom ............................................................................................... 16

2.6. MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA .................................................................................................................. 17 2.7. OBRATOVALNI ČAS ............................................................................................................................... 18 2.8. PREGLED PRIREDITEV IN DOGODKOV V KNJIŽNICI ............................................................................... 18

2.8.1. Odmevnejši projekti ...................................................................................................................... 20 2.9. DOMOZNANSKA DEJAVNOST ............................................................................................................... 22 2.10. PROSTOR IN OPREMA ....................................................................................................................... 22

3. ZAKLJUČEK .................................................................................................................................................... 23

B POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM KNJIŽNICE KSAVERJA MEŠKA SLOVENJ GRADEC ZA LETO 2014 . 24


4

A. POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2014

1. UVOD

Letno poročilo določenega proračunskega uporabnika Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec (v nadaljevanju KKM) je sestavljeno v skladu z 21. členom zakona o računovodstvu iz:

poslovnega poročila in

računovodskega poročila, ki je sestavljeno iz računovodskih izkazov (bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov) in pojasnil k izkazom.

Letno poročilo KKM za leto 2014 daje vpogled v podatke o opravljenem delu zavoda v minulem letu. Prinaša podatke o sestavi knjižnične zbirke, prirastu in izposoji gradiva, obisku in članih knjižnice. Pojasnjuje prizadevanje knjižnice za uspešno opravljanje njene primarne dejavnosti in njeno vlogo pri popularizaciji, spodbujanju in širjenju bralne kulture. V poročilu najdemo podatke o izobraževanju uporabnikov, izobraževanju delavcev knjižnice ter o prireditvah ter drugih dogodkih v knjižnici. Pojasnjuje tudi vpetost knjižnice v lokalno okolje in v proces vseživljenjskega učenja. Je odraz zastavljenega programa dela, zato v določenih delih komentira uspešnost načrtovanega. Ker pa ocena poslovanja temelji tudi na primerjavi rezultatov prejšnjih let, primerja uspešnost poslovanja v nekaterih najpomembnejših segmentih poslovanja. Dosežene rezultate vrednoti s postavljenimi normativi v Pravilniku o izpolnjevanju pogojev za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Letno poročilo knjižnice je pripravljeno na podlagi podatkov, ki so jih pripravili strokovni delavci in računovodska služba ter izpisov statistik v programski opremi COBISS.

1.1. DEJAVNOST ZAVODA

Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec je splošna javna knjižnica, namenjena izobraževanju, informiranju, kulturni razgledanosti in razvedrilu občanov. Dejavnost opravlja za 21.592 prebivalcev Mislinjske doline (16.947 MO Slovenj Gradec in 4645 O Mislinja). Ustanoviteljici zavoda sta Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, Slovenj Gradec in Občina Mislinja, Šolska cesta 34, Mislinja, ustanoviteljske pravice in obveznosti do zavoda izvajata Občinski svet mestne občine Slovenj Gradec in Občinski svet občine Mislinja. Zavod je pravni naslednik Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec, ki jo je ustanovila Skupščina občine Slovenj Gradec z odlokom o ustanovitvi, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 17/91 in 2/92. Ustanoviteljske pravice sta z odlokom objavljenim v Uradnem listu RS, št. 86/02 prevzeli Mestna občina Slovenj Gradec in Občina Mislinja. Začetek delovanja knjižnice v Slovenj Gradcu datira v leto 1949, ko je bila ustanovljena Okrajna ljudska knjižnica, ki je samostojno delovala do leta 1975. Istega leta je bila kot samostojna enota vključena v Zavod za kulturo Slovenj Gradec, ki je deloval do leta 1991. Poslanstvo Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec kot javnega zavoda je trajno in nemoteno opravljanje knjižnične dejavnosti. Zavod je pravna oseba, s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v pravnem prometu, kot jih določa zakon in odlok o ustanovitvi. Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu pod registrsko številko 1/04290/00 in v razvid knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pod številkami: 111 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, 112 knjižnica Slovenj Gradec, 113 knjižnica Mislinja,114 knjižnica Pameče – Troblje in 115 knjižnica Podgorje. V sestavo javnega zavoda Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec sodijo:

Knjižnica Slovenj Gradec, Ronkova 4, Slovenj Gradec

Knjižnica Mislinja, Šentlenart 27, Mislinja

Knjižnica Podgorje, Podgorje 34, Podgorje pri Slovenj Gradcu in

Knjižnica Pameče-Troblje, Pameče 134, Slovenj Gradec. Mreža knjižnic je objavljena kot priloga Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur. l. RS 73/2003).


5

Knjižnica Podgorje je bila septembra 2012 začasno preseljena na novo lokacijo v OŠ Podgorje, saj so bili prostori v Kulturnem domu že dalj časa neustrezni. Spremenjen naslov je: Podgorje 172, Podgorje pri Slovenj Gradcu. V okviru dejavnosti, skladnih z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02), knjižnica:

sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju,

zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,

organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjeni spodbujanju bralne kulture,

organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,

organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo,

prireja seminarje, strokovna posvetovanja, tečaje in predavanja,

vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini,

izmenjuje knjižnične prireditve in razstave,

pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki,

posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve,

pridobiva in izobražuje uporabnike,

informacijsko opismenjuje,

varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik,

opravlja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo ter

zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo. Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti iz proračunov lokalnih skupnosti ustanoviteljic in na podlagi prijav na različne razpise Ministrstva za kulturo in drugih. Poleg tega lahko pridobiva sredstva iz nejavnih virov:

s članarinami in zamudninami,

s prodajo rabljenega knjižničnega gradiva na trgu,

iz drugih zakonitih virov. Sredstva za izvajanje javne službe, ki jih zagotavljajo ustanoviteljice iz proračuna, pokrivajo finančna sredstva za plače zaposlenih, za materialne stroške, za nakup knjižničnega gradiva ter za nakup in vzdrževanje prostorov in opreme. Ustanoviteljici zagotavljata sredstva za izvajanje javne službe tekoče po dvanajstinah. Ustanoviteljici zagotavljata sredstva za izvajanje javne službe knjižnice skladno s soustanoviteljsko pogodbo, po kateri sta udeleženi z nerazdelnima deležema, in sicer Mestna občina Slovenj Gradec z 78,90% deležem in Občina Mislinja z 21,10% deležem.

1.1.1. Organi zavoda V skladu z Odlokom o ustanovitvi Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec (Ur.l. 27/2004) in spremembami (Ur. l. 80/2005, 60/2007, 47/2010) sta organa zavoda :

direktor knjižnice in

svet knjižnice. Direktor: zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja. Naloge direktorja so: organizira delo javnega zavoda, sprejema strateški načrt, program dela, akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu, akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v javnem zavodu, sprejema kadrovski načrt, sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda, poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda, pripravi letno poročilo, sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima in druge naloge, določene s področnimi predpisi.


6

Direktor zastopa zavod neomejeno, razen glede nakupa ter odtujitve nepremičnin, za kar je potrebno soglasje ustanovitelja. Svet knjižnice: opravlja naslednje naloge: nadzira zakonitost dela in poslovanja javnega zavoda, spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda, predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja, ocenjuje delo direktorja, daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, ter nadzira njihovo izvajanje, daje soglasje k cenam, daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja, imenuje in razrešuje direktorja, sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem, opravlja druge naloge v skladu s predpisi s področja delovanja javnega zavoda. Svet zavoda se je v letu 2014 sestal dvakrat in se seznanil z vso aktualno problematiko zavoda in sicer 12.03.2014, in 08.12.2013. Člani sveta so se seznanili s tekočo problematiko, obravnavali zaključno poslovno in finančno poročilo za leto 2013 in obravnavali program dela in finančni načrt za leto 2015. V skladu s poslovnikom sveta je bila 03.11.2014 izvedena korespondenčna seja na kateri so člani sveta potrdili nadomestno zaposlitev računovodkinje, ki jo je na podlagi soglasja sveta odobrila ustanoviteljica MO Slovenj Gradec. Dolgoletna računovodkinja se je konec leta 2014 upokojila. 19.12.2014 je bila izvedena korespondenčna seja, na kateri so člani sveta dali soglasje k Strateškemu načrtu KKM 2014-2017. Strateški načrt je svet knjižnice obravnaval na seji 08.12.2014, vendar za sejo niso dobili gradiva, ker je bil načrt še v izdelavi. V skladu s Pravili Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec ima knjižnica strokovni kolegij, ki ga sestavljajo vsi strokovni delavci (bibliotekarji, knjižničarji). Po potrebi se sej strokovnega kolegija udeležijo tudi drugi delavci: računovodja, poslovni sekretar, čistilec. Delo strokovnega kolegija vodi in sklicuje direktor, po potrebi pa tudi drugi delavci. Strokovni kolegij obravnava vprašanja v zvezi z uresničevanjem vloge knjižnice kot kulturno izobraževalnega zavoda, daje mnenja in predloge svetu knjižnice in direktorju. Strokovni kolegij zlasti: izvaja interni strokovni nadzor, obravnava strokovna vprašanja povezana s knjižničarskim delom, daje mnenje k strateškem načrtu, programu dela in finančnemu načrtu, predlaga prioriteto nabave knjižničnega gradiva in osnovnih sredstev, daje svetu knjižnice in direktorju mnenja glede organizacije in dela knjižnice, daje soglasje k imenovanju direktorja, predlaga direktorju program izobraževanja strokovnih delavcev v knjižnici itd. Strokovni kolegij se je v letu 2014 sestal deset krat in obravnaval vsa pomembna vprašanja v zvezi z organizacijo in delom javnega zavoda.

1.1.2. Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti javne službe Letno poročilo Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec za leto 2014 izhaja iz naslednjih predpisov:

Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (ZUJIK), Uradni list RS 96/2002 in spremembe

Zakon o zavodih, Uradni list RS 12/1991, 45/1994, 8/1996, 36/2000

Zakon o knjižničarstvu, Uradni list RS 87/2001

Pravilnik o pogojih za delovanje knjižnice kot javne službe, Uradni list 73/2003

Uredba o osnovnih storitvah knjižnic, Uradni list RS 29/2003

Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic, Uradni list RS 19/2003

Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec

Pravilnik o obratovalnem in delovnem času v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec

Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec (svet knjižnice 14. 9. 2004)

Opis delovnih mest (svet zavoda 27.11.2008)

ODLOK o ustanovitvi Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec. 2004 . Uradni list, št 27.

ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec. 2005. Uradni list, št. 80, 2007. Uradni list, št. 60, 2010 Uradni list, št 47

Pravila Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec ( svet zavoda 14.09.2004, 22.02.2006)

Računovodska pravila Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec(direktorica, 01.01.2013)

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Uradni list RS 21/1995 in spremembe

Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva. Priloga Knjižničarske novice 6, 2003


7

Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila, Uradni list RS 42/2004

Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo, Uradni list RS 107/2008

Zakon o lokalni samoupravi, Uradni list RS 72/1993 in spremembe

Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Uradni list RS 46/2003

Zakon o financiranju občin, Uradni list RS 80/1994 in spremembe

Zakon o javnih financah, Uradni list RS 79/1999 in spremembe

Zakon o računovodstvu, Uradni list RS 23/1999 in spremembe

Zakon o dohodnini, Uradni list RS 117/2006 in spremembe

Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS 42/2002 in spremembe

Kolektivna pogodba za javni sektor, Uradni list RS 57/2008 in spremembe

Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v RS, Uradni list RS 45/1994 in spremembe

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Uradni list RS 56/2008 in spremembe

Zakon o javnih uslužbencih, Uradni list RS 63/2007 UPB3, 65/2008

Uredba o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede, Uradni list RS 69/2008 in spremembe

Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju, Uradni list RS 93/2008

Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, Uradni list RS 51/2008 in spremembe

Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS 56/1999 in spremembe

Etični kodeks slovenskih knjižničarjev, 1995

Etični kodeks javnih uslužbencev

1.2. CILJI KNJIŽNICE KSAVERJA MEŠKA SLOVENJ GRADEC

1.2.1. Dolgoročni cilji Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec Vloga splošne knjižnice v življenju posameznika in skupnosti je demokratično središče lokalne skupnosti za informiranje, izobraževanje, raziskovanje, kulturo in razvedrilo prebivalcev. Knjižnica s knjižničnim gradivom in storitvami uveljavlja svojo splošno razsvetljensko vlogo z dostopom do informacij in znanja in svojo politično vlogo z omogočanjem uporabe knjižnične zbirke in informacij za vse pripadnike lokalne skupnosti oziroma za vsakogar. Javna knjižnica je funkcionalno urejen javni prostor storitev za vsakogar in ne izstopa z elitnostjo v družbi. Ima lahko zato celo nižji status v primerjavi z drugimi kulturnimi inštitucijami, čeprav ima največ obiska med njimi, a nezamenljiva vlogo v kontekstu informiranja, izobraževanja in kulturnega doživetja ji ostaja. Opredeljena je s prosto dostopnimi informacijami za informiranje, znanje in kulturo, ki jih knjižničarji organizirajo v določenem kontekstu s posebnimi procesi, pravili in izobraževanjem za delo in etiko dela. Dolgoročni cilji knjižnice so opredeljeni v lokalnem strateškem načrtu in strateškem načrtu KKM 2014-2017. Cilj knjižnice je čim bolj neposredno in čim bolj popolno posredovati informacije, znanje in kulturne dobrine uporabnikom. Cilji knjižnice so usmerjeni v zagotavljanje in uresničevanje knjižnične dejavnosti, ki je javna služba in v skladu z Zakonom o knjižničarstvu zajema :

zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,

zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,

izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,

posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev,

sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,

pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,

informacijsko opismenjevanje,

varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik, drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.

Iz Zakona o knjižničarstvu izhajajo še naslednje posebne naloge splošnih javnih knjižnic:

sodelujejo v vseživljenskem izobraževanju,


8

zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo,

zagotavljajo dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,

organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,

organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami (duševno in telesno prizadeti, priseljenci…),organizirajo kulturne prireditve, ki so povezane z njihovo dejavnostjo.

1.2.2. Letni cilji Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec

Letni cilji, zastavljeni v Programu dela za leto 2014 so bili v celoti uresničeni v vseh segmentih poslovanja in preseženi na področju investicij v prostor in opremo in organizaciji prireditev. Knjižnica je dosledno upoštevala finančni načrt in pogodbe z ustanoviteljicama in Ministrstvom za kulturo RS. Načrt izpolnjevanja minimalnih pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti kot sledi iz 22. in 36. člena Zakona o knjižničarstvu in Pravilnika o minimalnih pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti je bil v celoti realiziran. Najbolj pereče področje ostajajo zaposlitve strokovnih knjižničnih delavcev, saj zaradi varčevalnih ukrepov še vedno nismo nadomestili upokojenega sodelavca.

2. POSLOVNO POROČILO 2.1. NOTRANJA ORGANIZACIJA DELA

Svoje poslovanje je knjižnica organizirala po sistemu dveh služb v skladu z aktom o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest: strokovne in upravne. Strokovna služba je opravljala dela nabave, obdelave, izposoje, postavitve, izločanja, odpisa in urejanja gradiva. Prav tako je v njeni pristojnosti potekalo bibliopedagoško delo z uporabniki in organizacija prireditev, namenjenih širjenju bralne kulture ter domoznanska in informacijska dejavnost. Upravna služba je zajemala računovodstvo, tajništvo in direktorstvo. Knjižnično gradivo je bilo locirano v osrednji knjižnici, v krajevnih knjižnicah, v domoznanskem oddelku, arhivu Knjižnična zbirka na dan 31.12.2014 obsega 102.103 enot gradiva. V prostem pristopu je bilo 80% gradiva, to je 79.568 enot. 2.1.1. Nabava in obdelava knjižničnega gradiva Nabava in obdelava knjižničnega gradiva je potekala v programski opremi COBISS2 katalogizacija in COBISS3 v segmentih nabave, zaloge, serijskih publikacij in statistik. Podatki o nabavi knjižničnega gradiva so razvidni v poglavju o prirastu knjižničnega gradiva. Smernice nabavne politike se uresničujejo zelo tehtno, saj so sredstva za nakup knjižničnega gradiva iz leta v leto nižja. Nabava gradiva se še posebej prilagaja in odziva na potrebe okolja v katerem knjižnica s svojimi krajevnimi knjižnicami, deluje. Pri nabavi gradiva smo upoštevali standarde za splošne knjižnice, ki določajo razmerje med leposlovno in strokovno literaturo ter zbirko za mlade bralce. Standardi po zvrsti gradiva:

60% strokovne literature 40% leposlovja

Standardi po namembnosti gradiva:

70% naslovov za odrasle 30% naslovov za mladino

2.1.2. Izposoja in vračanje gradiva


9

V vseh enotah knjižnice izposoja poteka na centralnem izposojevalnem mestu. Na centralnem pultu poteka tudi vračanje gradiva in dajanje osnovnih informacij o gradivu, vpis uporabnikov knjižnice, pregledovanje gradiva, občasno vpis serijskih publikacij in ostala dela po potrebi. Izposoja in vračanje gradiva sta potekala avtomatizirano preko programske opreme COBISS2/Izposoja. Za potrebe uporabnikov si je knjižnica gradivo, ki ga ni imela v svoji zbirki, medknjižnično izposojala v drugih slovenskih knjižnicah. Prav tako je drugim slovenskim knjižnicam medknjižnično izposojala gradivo iz svojega fonda. Medknjižnična izposoja je potekala v programski opremi COBISS3/Medknjižnična izposoja. Izposojanje in vračanje knjižničnega gradiva je nemoteno potekalo tudi v krajevnih knjižnicah Mislinja, Pameče-Troblje in Podgorje. Gradivo, ki je bilo na voljo v osrednji knjižnici in ga ni bilo v krajevni knjižnici, smo dostavili uporabniku v njegovo krajevno knjižnico. Enako je potekalo vračanje gradiva. Knjižnično gradivo med enotami ves čas kroži, kar povzroča določene logistične težave, saj knjižnica nima lastnega prevoza. Glede izkoriščenosti knjižnične zbirke pa je kroženje gradiva edino smiselno, saj zaradi iz leta v leto manjših sredstev, knjižnica marsikateri naslov kupi samo v enem izvodu. 2.1.3. Informacijska in prireditvena dejavnost Knjižnica je vzdrževala, dopolnjevala in posodabljala domačo spletno stran na spletnem naslovu

http://www.sg.sik.si . Ažurno smo objavljali vabila na dogodke v knjižnici, spremembe urnika odprtosti knjižnice, sezname knjižnih novosti in druge informacije. Ob pomembnih kulturnih dogodkih in svetovnih dnevih smo pripravljali predstavitve nagrajencev s področja literature, obletnice raznih ustvarjalcev in jih ilustrirali s knjigami iz knjižnične zbirke. Dogodke smo redno objavljali v SG Glasniku, na Koroškem radiu , Fb profilu knjižnice, portalu MO Slovenj Gradec... Sodelovali smo s:

Koroškim pokrajinskim muzejem

Koroško galerijo likovnih umetnosti

Srednješolskim centrom Slovenj Gradec

Vsemi osnovnimi šolami v Mislinjski dolini

Vsemi enotami vrtca v Mislinjski dolini

Podjetniškim centrom

Raznimi neformalnimi skupinami (upokojenci, literati, ekologi…)

Vsemi Koroškimi knjižnicami

Javno agencijo za knjigo

Ministrstvom za kulturo Sodelovanju z drugimi zavodi in institucijami dajemo posebno pozornost, saj s povezovanjem lahko uresničimo določene ideje in načrte, ki bi jih sicer težje uresničili Na področju računalniškega opremljanja so vse enote knjižnice že v letu 2007 presegle nivo slovenskih splošnih knjižnic. V letu 2014 smo se prijavili na razpis za posodobitev računalniške opreme za uporabnike. Pridobili smo novo opremo za uporabnike v knjižnici Slovenj Gradec, Pameče-Troblje in Podgorje. Ustanoviteljica MO Slovenj Gradec na žalost ni prispevala nujnega deleža za računalniško opremo, zato je nastal konec poslovnega leta primanjkljaj. Uporaba knjižnice na daljavo pa je primerljiva s prejšnjim letom. Sistem COBISS uporabnikom omogoča, da opravijo določene storitve od doma (npr. rezervacije gradiva, brskanje po katalogih, podaljševanje roka izposojenega gradiva…). V letu 2014 je zabeleženih 3848 tovrstnih zunanjih dostopov, opravili pa so 11.379 transakcij. Domačo stran knjižnice je obiskalo 22.622 obiskovalcev, ki so si ogledali 52.045 strani. Jeseni 2012 smo postavili Facebook profil, ki je pomemben dejavnik pozicioniranja, promocije in oglaševanja KKM. Knjižnica z veseljem ponuja svoje prostore raznim interesnim skupinam. V naših prostorih lahko izvajajo različne dejavnosti, pogovore in pri njih uporabljajo knjižnično gradivo in infrastrukturo, ki je na razpolago. Izogibamo se dejavnosti političnih strank in pretirano versko obarvanim vsebinam. 2.2. KNJIŽNIČNO OSEBJE Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v KKM je potrdil svet zavoda 14.09.2004, opisi delovnih mest pa so bili usklajeni z novo zakonodajo in potrjeni na svetu zavoda 27.11.2008. Sistemizacija za optimalno delovanje predvideva 15 zaposlenih.

http://www.sg.sik.si/


10

V letu 2014 je bilo v skladu s kadrovskim načrtom v dogovoru z ustanoviteljicama redno zaposlenih 11 delavk:

5 bibliotekark

2 knjižničarki

1 tajnica/knjižničarka v razmerju 60%/40%

1 računovodkinja

1 čistilka

1 direktorica Zaposlene so bile razporejene na delovna mesta, ki so v skladu s posameznimi pogodbami o delu in sistemizacijo delovnih mest. Ne glede na razporeditev po pogodbah o zaposlitvi je vsaka strokovna delavka opravljala tudi druga strokovna dela, ki so potrebna za nemoten potek delovnega procesa v knjižnici Kadrovsko pomanjkanje smo delno pokrivali z dvema delavkama v programu javnih del, ki sta opravljali delo knjižničnih manipulantov. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/2003) določa minimalne standarde za zaposlovanje v splošnih knjižnicah, ki zaposlujejo strokovne, manipulativne in administrativno-tehnične delavce. Nosilni poklici strokovnih delavcev so: bibliotekar, višji knjižničar in knjižničar. Splošna knjižnica zaposluje strokovne delavce v razmerju 70% bibliotekarjev in višjih knjižničarjev in 30% knjižničarjev. Splošna knjižnica, ki ima poleg osrednje knjižnice tudi več kot dve krajevni knjižnici, ima najmanj 0,37 strokovnega delavca na 1000 prebivalcev in najmanj 1 manipulativnega delavca na 10.000 prebivalcev. KKM ima glede na obseg dejavnosti premalo število zaposlenih. Knjižnica izpolnjuje minimalne standarde na področju prostorov, nakupa knjižničnega gradiva in tehnične opremljenosti. Najbolj šibko področje ostaja kadrovsko, saj v skladu s sistemizacijo delovnih mest manjkajo 4 delavci. 2.2.1. Strokovno izobraževanje zaposlenih Zaposlene v knjižnici smo se udeleževale raznih izobraževanj, ki spadajo v delovno obveznost. Opravile smo 385 ur izobraževanja. V okviru sredstev smo omogočili najnujnejša izobraževanja, ki so potrebna za kvalitetno in strokovno delo vseh zaposlenih.

udeležba na posvetovanju osrednjih območnih knjižnic – različne udeleženke

delovanje v strokovnem bibliotekarskem društvu

branje za odrasle – Korošci pa bukve beremo – 2 udeleženki

Pikina bralna značka – različne udeleženke

Pravljični večer za odrasle – 2 udeleženki

obisk knjižnih sejmov – različne udeleženke

posvet splošnih knjižnic – 2 udeleženki

računovodsko izobraževanje

tečaji COBISS - različne udeleženke

delovanje v Združenju splošnih knjižnic Slovenije Konec maja smo se odpravili na strokovno srečanje z našimi kolegi v Zadar in Šibenik. Na srečanju smo se podrobno seznanili z delovanjem obeh knjižnic in okrepili naše poslovne stike.6. septembra pa mo obiskali še knjižnico Ajdovščina. 9.5.2014 je knjižnico obiskal minister za kulturo Uroš Grilca. Sestal se je z županom in direktorico. Po pogovoru je županu priporočal kadrovsko okrepitev knjižnice, ki zelo težko izvaja program s tako okrnjeno kadrovsko zasedbo. 5.7.2014 so nas obiskali kolegi in kolegice iz knjižnice Žalec. 8. septembra je analizo ankete: Zadovoljstvo uporabnikov KKM s kakovostjo knjižničnih storitev predstavil izvajalec Igor Podbrežnik. Anketo smo izvajali konec maja in v začetku junija, zaključki raziskave pa so bili pomembni za izdelavo Strateškega načrta razvoja KKM 2014-2017, ki smo ga morali oddati ustanoviteljicama do konca decembra. Vsi delavci imajo možnost, obveznost in priložnost, da se udeležijo strokovnega izpopolnjevanja na različnih področjih v povezavi s svojim delom. Največ izobraževanj poteka v povezavi z nakupom in obdelavo knjižničnega


11

gradiva (COBISS), izvajanjem različnih dejavnosti za mlade in starejše uporabnike, uvajanjem novih tehnologij in elektronskih virov, javnim nastopanjem, reševanjem konfliktov in podobno. 2.3. KNJIŽNIČNA ZBIRKA

Knjižnično gradivo je osnovni vir za izvajanje letnega programa dela in vsako leto knjižnica svoj program dopolni s premišljenim, razumnim izborom novega gradiva. Te »novosti« ne opredeljuje le letnica izdaje, ampak njihov prispevek k aktualizaciji in dopolnitvi določenega predmetnega področja ali teme v zbirki. Zato v zbirko vključuje tudi nekatere darove in zamenjave. Na dan 31.12.2014 je knjižnična zbirka štela 102.115 inventariziranega in računalniško obdelanega knjižničnega gradiva. Knjižnična zbirka je živ organizem in mora biti predvsem aktualna. Zato je nujen načrtni odpisom uničenega in zastarelega gradiva, saj knjižnična zbirka splošne knjižnice ne more rasti v nedogled, ampak se mora sproti posodabljati. V splošnih knjižnicah imajo arhivski značaj samo domoznanske zbirke. V prostem pristopu je uporabnikom na voljo 79.568 enot ali 80,3% knjižničnega gradiva. Kot čitalniško gradivo z omejeno izposojo je označenih 3.622 enot gradiva, domoznanska zbirka šteje 1.583 enot, v skladišče pa smo preusmerili 14.348 enot gradiva (duplikati in manj iskano gradivo). Tabela 2: Temeljna zaloga knjižničnega gradiva (izvodi/naslovi)

VRSTA GRADIVA Temeljna zaloga

31.12.2014

Temeljna zaloga

31.12.2014

Prirast gradiva

2014

Prirast gradiva

2014

Odpis 2014

izvodi naslovi izvodi naslovi izvodi

Knjige 90.489 48.974 2.953 1.904 567

Serijske publikacije 3.587 391 415 229 162

Neknjižno gradivo 8.027 5.097 472 347 129

SKUPAJ 102.103 54.462 3.840 2.480 858

Temeljna knjižnična zbirka obsega 4,7 knjige na prebivalca območja, ki ga knjižnica s svojo dejavnostjo pokriva. Knjižnična zbirka je uveljavljena kot osnovo sredstvo, s katerim knjižnica izvaja svoj program za uresničevanje splošno sprejetega poslanstva. Raznoliki nosilci informacij so osnovni dejavnik knjižnice, ki kot knjižnično gradivo omogoča uresničevati njeno poslanstvo. Knjižnična zbirka tega gradiva je v knjižnici prepoznavni znak namena njenega poslovanja. Je podoba značilnosti knjižničnega okolja: »Zbirka knjižničnega gradiva odraža kulturo lokalne skupnosti in družbe.« (Manifest, 1995), nivoja bralne pismenosti, ambicije knjižnice, da aktivno posega v spreminjanje okolja in podpira razvoj, pa tudi podoba uspešnosti njene nabavne politike. Zaradi pestrosti poslanstva, ki ga knjižnica uresničuje s knjižnično zbirko, vsebina knjižničnega gradiva presega kulturo v ožjem pomenu besede. Knjižnica je kulturna ustanova, kjer pojem kultura ne označuje le knjižnično gradivo za razvedrilo, umetniško doživetje, razvijanje sposobnosti literarnega branja, estetskega doživljanja filma, glasbe, temveč tudi gradivo za poznavanje in razumevanje dejstev, za znanje o zakonitostih narave in družbe, za razvijanje sposobnosti za aktivno bivanje, za sodelovanje in pogovor z različnimi strokami in kulturami. Tabela 3: Sestava knjižnične zbirke po UDK in namembnosti (enote/naslovi)

UDK skupina ENOTE NASLOVI

Odrasli Mladina SKUPAJ Odrasli Mladina SKUPAJ

0 splošno 2220 887 3107 853 495 1348

1 Filozofija, psihologija 2918 402 3320 2076 262 2338

2 Verstvo 965 169 1134 772 113 875

3 Družbene vede 5867 1288 7155 3903 583 4486

5 Naravoslovne vede 1759 1666 3425 1208 835 2043

6 Uporabne vede 6059 1232 7291 4190 620 4810

7 Umetnost, šport 7366 3370 10736 5179 1924 7103

80 Jezikoslovje 1539 844 2383 833 477 1310


12

82.0 Literarna veda 932 86 1018 521 48 569

82 Leposlovje 27868 27500 55368 14531 10690 25221

9 Zemljepis, zgodovina 6141 1025 7166 3885 474 4359

SKUPAJ 63634 38469 102103 37951 16521 54462

Slika 1 Celotna knjižnična zbirka po strokah UDK - naslovi

V celotni knjižnični zbirki je 46% naslovov leposlovja in 54% strokovnega gradiva. Knjižnica se počasi približuje predpisanemu razmerju iz Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe 40% leposlovja 60 % stroke. Ustreznejše je razmerje v številu naslovov za odrasle 70% in mladino 30%.

Slika 2 Celetna knjižnična zbirka razmerje med naslovi za mladino in odrasle

2.3.1. Pridobivanje knjižničnega gradiva Pridobivanje knjižničnega gradiva v KKM poteka na tri načine. Najpomembnejši je vsekakor nakup, zbirko pa dopolnjujejo tudi z darovi in zamenjavami. V letu 2014 smo zbirko dopolnili z 3840 izvodi knjižničnega gradiva oz. 2474 naslovi novega gradiva. Tako je prirast znašal 178 enot na 1.000 prebivalcev območja, ki ga pokrivamo s svojo dejavnostjo. Knjižnično gradivo je osnovni vir za izvajanje letnega programa dela oz. strateškega načrta in vsako leto knjižnica svoj program dopolni s premišljenim, razumnim izborom novih publikacij. Te »novosti« ne opredeljuje le letnica izdaje, ampak njihov prispevek k aktualizaciji in dopolnitvi določenega predmetnega področja ali teme v zbirki; z njimi sprožijo med uporabniki interes, diskusijo, aktivnost, še posebej takrat, ko dela ne soočajo posameznika le z lastnim znanjem, ampak spodbudijo drugačnost delovanja, tudi medpredmetno, medkulturno, medgeneracijsko povezovanje, dialog.

3% 4% 2%

8%

4%

9%

13%

2% 1%

46%

8%

0 splošno

1 Filozofija, psihologija

2 Verstvo

3 Družbene vede

5 Naravoslovne vede

6 Uporabne vede

7 Umetnost, šport

80 Jezikoslovje

82.0 Literarna veda

82 Leposlovje

Odrasli 70%

Mladina 30%


13

Nakup knjižničnega gradiva poteka v sodelovanju vseh zaposlenih, zanj pa je odgovorna bibliotekarka Barbara Kamnik. Sledimo novostim v vseh medijih (bibliografije, tiski, katalogi založb, ponudbe knjigotržcev, internet, obisk knjigarn, razgovori z zastopniki založb, obisk knjižnih sejmov ...). Prav tako prisluhnemo željam in potrebam naših uporabnikov, ki so z novostmi na knjižnem trgu izredno na tekočem. Dosledno upoštevamo kriterije ugotovljenih potreb okolja in zahtevnosti uporabnikov ter cilje lokalne skupnosti. V knjižnici so dobrodošli prav vsi prebivalci, ne glede na spol, starost, izobrazbo, raso, prepričanje ali narodno pripadnost. Za vse prebivalce je knjižnica lokalni informacijski center za zagotavljanje potreb po vseživljenjskem izobraževanju, po kulturnem razvoju tako posameznika kot socialnih skupin in po kvalitetno preživetem prostem času. Pri nakupu enakovredno pokrivamo vsa področja znanosti in humanistike in se izogibamo subjektivizmu in pristranskosti, kakor tudi ideološkim, političnim ali verskim pritiskom. S tem posledično gradimo kvalitetno knjižnično zbirko za vse starostne skupine od predšolskih otrok do oseb v tretjem življenjskem obdobju ter za vse izobrazbene strukture.

izvirno slovensko leposlovje,

gradivo, ki izhaja s finančno pomočjo Ministrstva za kulturo,

kvalitetna prevodna literatura,

literatura s področja humanistike (filozofija, psihologija, religija, sociologija, esejistika, kritiški teksti s področja kulture itd.),

čim ustrezneje pokrita področja strokovne literature s poudarkom na strokovnih področjih srednjih šol, višje šole in javne uprave na območju knjižnice,

referenčna dela,

periodika različnih strokovnih in leposlovnih področij za vse populacije,

neknjižno gradivo s poudarkom na kvaliteti in umetniški vrednosti ali poučnosti,

domoznansko gradivo. Knjižnično zbirko gradimo z nakupom kvalitetnega sodobnega gradiva, zaradi finančnih omejitev pa ne kupujemo:

učbenikov na vseh stopnjah izobraževanja,

siva literatura,

publikacije znanstvenih, raziskovalnih institucij,

mikrooblike

analogno gradivo (gramofonske plošče, trakovi),

notno gradivo,

jezikovne omejitve: v zbirko uvrščamo gradivo pretežno v slovenskem jeziku, v tujem jeziku kupujemo gradivo v angleškem, nemškem, hrvaškem jeziku…

Sredstva za nakup gradiva je knjižnica dobila od ustanoviteljic zavoda MO Slovenj Gradec in Občine Mislinja v skupni vrednosti 47.627€ in na podlagi razpisa od Ministrstva za kulturo v višini 18.304€. Tabela 3: Sredstva za nakup gradiva po viru financiranja

FINANCER Načrtovano Realizirano Indeks

MO Slovenj Gradec 36.466 € 36.466€ 100%

O Mislinja 11.161€ 11.161€ 100%

Ministrstvo za kulturo 51.736 € 18.304€ 35,38%

Lastna sredstva 4.000€ 74,03€ 1,85%

SKUPAJ 103.472€ 66.115€ 63,90% Za celotno vrednost nakupa je bilo v letu 2014 načrtovanih 103.472 € porabljenih pa v skladu z zmožnostmi 66.115€. Kupili smo 3115 enot gradiva po poprečni ceni 21,22 €. Pri dobaviteljih smo dosegli popuste v višini 7676€ Tabela 4: Struktura prirasta knjižničnega gradiva po vrstah gradiva

VRSTA GRADIVA Število enot Delež Število naslovov Delež

Knjige 2953 79,34% 1904 76,78%

Serijske publikacije 415 6,69% 229 6,90%

Neknjižno gradivo 472 13,97% 341 16,32%

SKUPAJ 3840 100,00% 2474 100,00%


14

2.3.2. Struktura prirasta po vsebini in glede na namembnost gradiva

Knjižnica je pri izboru knjižničnega gradiva upoštevala zastopanost posameznih predmetnih področij glede na kriterij potreb in zahtevnost uporabnikov ter glede na cilje lokalne skupnosti. V kar največji meri smo poskušali upoštevati priporočila o nakupu iz pravilnika glede na vsebinsko predstavitev nakupa gradiva. Predvideno razmerje med naslovi strokovne literature in leposlovja (60 : 40), smo dosegli v razmerju 58 % za naslove strokovne literature in 42 % leposlovja – kar pomeni 1.150 naslovov strokovne literature in 834 naslovov leposlovja. Tudi pri nakupu neknjižnega gradiva knjižnica ni dosegla predvidenega kriterija 22 enot neknjižnega gradiva na 1.000 prebivalcev, ki ga predpisuje Pravilnik o izvajanju knjižnične dejavnosti kot javne službe. Po teh kriterijih bi moral nakup znašati 475 enot neknjižnega gradiva. Knjižnica Ksaverja Meška je v letu 2014 pridobila 398 enot neknjižnega gradiva, kar predstavlja 13 % celotnega nakupa. Upošteva se strožji kriterij predvsem pri nakupu filmov na DVD-jih, izvirnih slovenskih filmov in nagrajenih tujih filmov. Predvideno razmerje za nakup gradiva za odrasle in mladino (70 : 30) smo dosegli v razmerju 68 % gradiva za odrasle in 32 % gradiva za mladino. Nakup je tako obsegal 1.357 naslovov namenjenih odraslim uporabnikom in 628 naslovov za mladino. Pri kriterijih za nakup gradiva je knjižnica dosledno upoštevala načelo kakovostne domače in prevodne založniške produkcije. V zbirko je vključila 569 naslovov leposlovja slovenskih avtorjev in prevodov zahtevnejših tujih del v skladu z načrtovanim. Poudarek pri nabavi poljudnega gradiva je na programih srednješolskega in visokošolskega centra Slovenj Gradec in mirovništva, humanistiki in domoznanstvu. Knjižnica je bila pri nakupu posebej pozorna na publikacije, ki so v letu 2014 izšle s podporo Ministrstva za kulturo. Kupili smo 318 enot oz. 246 naslovov subvencioniranega gradiva s strani MK in JAK, kar predstavlja nekaj več kot 12 % vseh naslovov. Tabela 5: Prirast gradiva po UDK skupinah in namembnosti (enote/naslovi)

UDK skupina ENOTE NASLOVI

Odrasli Mladina SKUPAJ Odrasli Mladina SKUPAJ

0 splošno 116 26 142 71 15 86

1 Filozofija, psihologija 118 4 122 95 4 99

2 Verstvo 24 3 27 23 3 26

3 Družbene vede 226 112 338 172 35 207

5 Naravoslovne vede 47 35 82 42 24 66

6 Uporabne vede 271 36 307 209 29 238

7 Umetnost, šport 298 287 585 239 184 423

80 Jezikoslovje 60 41 101 55 38 93

82.0 Literarna veda 26 0 26 23 0 23

82 Leposlovje 1010 917 1927 641 437 1078

9 Zemljepis, zgodovina 167 16 183 126 9 135

SKUPAJ 2363 1477 3840 1696 778 2474


15

Slika 3Prirast gradiva po UDK skupinah v letu 2014

2.3.3. Izkazovanje ciljev prirasta za uveljavljanje enake dostopnosti knjižničnega gradiva Izkazovanje ciljev za uveljavljanje enake dostopnosti knjižničnega gradiva za vse prebivalce na območju knjižnice se izkazuje z razporeditvijo kupljenega gradiva v mreži knjižnice, dostopnostjo kakovostnih naslovov v mreži knjižnice, dostopnostjo gradiva za posebne skupine uporabnikov itd. Knjižnica Ksaverja Meška ima v mreži štiri izposojevališča v dveh občinah. Tri izposojevališča: Slovenj Gradec, Pameče-Troblje in Podgorje, so v Mestni občini Slovenj Gradec. Izposojevališče Mislinja pa je v Občini Mislinja.

Razporeditev novega gradiva v izposojevališčih je podobna kot v prejšnjih letih in skladna s cilji opredeljenimi v letnem programu dela..

Tabela 6: Nakup knjižničnega gradiva po namembnosti in razporeditev po izposojevališčih

NAMEMBNOST Enota Slovenj Gradec

Enota Mislinja Enota Pameče-Troblje

Enota Podgorje

SKUPAJ

Odrasli 1307 378 97 85 1867

Mladina 532 290 223 203 1248

SKUPAJ 1839 668 320 288 3115

Gradivo je sicer nameščeno v posamezni enoti, vendar med enotami ves čas kroži glede na povpraševanje uporabnikov. Uporabniki lahko tudi vračajo gradivo v katerikoli enoti knjižnice. Knjižna zaloga celotne knjižnične mreže je enotna, saj na ta način omogoča ustreznejšo uporabo iskanega knjižničnega gradiva.

Dostopnost kakovostnih naslovov v mreži je zagotovljena z enakomerno porazdeljenostjo v vseh enotah knjižnice in kakovostni naslovi so enako dostopni vsem prebivalcem Mislinjske doline.

Knjižnica je nakup knjižničnega gradiva v letu 2014 izvedla v skladu z načrtom, ki ga je zaradi pomanjkanja sredstev s strani države ustrezno prilagodila. Načrtovana sredstva za nakup gradiva s strani občin ustanoviteljic so bila izplačana v skladu s pogodbami in porabljena do konca decembra 2014, poleg tega je bil porabljen tudi del sredstev iz prihodkov zamudnin in članarin v višini 74,30 €. Del prihodkov iz tega naslova smo namenili za sofinanciranje nujnega nakupa računalniške opreme. Del sredstev smo pridobili na razpisu Ministrstva za kulturo. 2.3.4. Odpis knjižničnega gradiva V letu 2014 je bilo odpisanih 858 izvodov knjižničnega gradiva od tega: 567 knjig in brošur 162 serijskih publikacij in 129 enote neknjižnega gradiva (AV – kasete, CD-ji). Skupna vrednost odpisanega gradiva znaša 14167,28 € Glavni razlog za odpis je bila fizična uničenost gradiva ali zastarelost strokovne literature. 2.4. ČLANI KNJIŽNICE

3% 4% 1%

8% 3%

10%

17%

4% 1%

44%

5%

0 splošno


2 Verstvo

3 Družbene vede

5 Naravoslovne vede

6 Uporabne vede

7 Umetnost, šport

80 Jezikoslovje

82.0 Literarna veda

82 Leposlovje


16

Članstvo v vseh enotah knjižnice je že nekaj let stabilno in beležimo zgolj manjša nihanja. Član knjižnice je oseba, ki je vsaj enkrat v tekočem letu obiskala knjižnico in podaljšala članstvo. V skladu z zakonom o knjižničarstvu neaktivne člane vsako leto paketno brišemo. Člane, ki imajo kakršnekoli dolgove redno opominjamo in prosimo k poravnavi. Člane, ki se po četrtem opominu na naše pozive ne odzovejo predamo v izterjavo pogodbeni odvetniški pisarni. Tabela 7 : struktura članov po krajevnih knjižnicah v letih 2013 in 2014

AKTIVNI ČLANI PO KNJIŽNICAH

2013 novo vpisani 2013

2014 novo vpisani 2014

Slovenj Gradec 4116 335 4076 306

Mislinja 1276 52 1164 65

Pameče-Troblje 721 20 604 25

Podgorje 436 13 456 14

SKUPAJ 6549 420 6300 410

28% članov obiskuje vsaj dve enoti Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Še vedno pa je opazen trend obiskovanja knjižnice brez članstva. Obiskovalci knjižnice lahko koristijo usluge knjižnice (internet, obisk čitalnice, prireditve itd) in ni potrebno, da se zato včlanijo. Knjižničnega gradiva pač ne morejo odnesti domov. Ocenjujemo, da obiskuje knjižnico vsaj 40% prebivalcev, ki knjižnico obiščejo zaradi prireditev, kot udeleženci bibliopedagoških dejavnosti in podobno, vendar se v knjižnico ne včlanijo. Še vedno je zabeleženo veliko izposoj družinskim članom ali »prijateljem«, ki pa seveda niso statistično vodene.

Med aktivnimi člani je največ osnovnošolcev kar 28,71%, k čemur je pripomogla združitev splošne in šolske knjižnice v Podgorju. Sledijo zaposleni z 21,41%, srednješolci s 14,96%, študenti, upokojenci, predšolski otroci in nezaposleni. 2.5. OBISK V KNJIŽNICI 2.5.1 Obisk zaradi izposoje oz. vračila knjižničnega gradiva V knjižnici smo si skozi vse leto na različne načine prizadevali privabiti čim vem uporabnikov. Kupovali smo gradiva, ki so zanimiva za vse ciljne skupine, obveščali smo javnost o novitetah v knjižnični zbirki, pripravljali smo najrazličnejše prireditve, sodelovali pri raznih projektih, pripravljali dejavnosti za mlade in odrasle, izvajali bibliopedagoške dejavnosti z namenom vzpodbuditi zanimanje za obisk knjižnice. Tabela 8: Obiski v knjižnici zaradi izposoje, vračila knjižničnega gradiva in preko OPAC

OBISK 2013 SKUPAJ

2014 SKUPAJ

Slovenj Gradec 59.700 59.718

Mislinja 15.002 14.513

Pameče-Troblje 5.741 4.940

Podgorje 3.499 4.670

SKUPAJ 83.942 83.841

Iz tabele je razvidno, da se je obisk v letu 2014 povečal v knjižnici Podgorje, obisk v vseh enotah pa ostaja na enakem nivoju in ne narašča. 2.5.2. Izposoja knjižničnega gradiva na dom Izposoja knjižničnega gradiva na dom je ena od osnovnih storitev splošne knjižnice, ki ohranja svoje pomembno poslanstvo skozi vsa leta obstoja splošnih knjižnic Plan izposoje v letu 2013 je bil 230.000 izposojenih knjižničnih enot na dom. Izposojenih pa je bilo 307.920 enot kot je razvidno tudi iz preglednice. Plan je bil presežen za več kot 25 %.


17

Tabela 9 : Izposoja gradiva po UDK skupinah

UDK skupina ENOTE

Odrasli Mladina SKUPAJ

0 splošno 5674 3795 9469

1 Filozofija, psihologija 11915 1754 13669

2 Verstvo 991 273 1264

3 Družbene vede 8078 2907 10985

5 Naravoslovne vede 4141 2682 6823

6 Uporabne vede 19428 4292 23720

7 Umetnost, šport 12069 10707 22776

80 Jezikoslovje 5573 2522 8095

82.0 Literarna veda 476 20 496

82 Leposlovje 133614 69519 203133

9 Zemljepis, zgodovina 6241 1249 7490

SKUPAJ 208200 99720 307920

Slika 4 Izposoja gradiva na dom po UDK skupinah in deležih

Če primerjamo izposojo gradiva na dom s prirastom knjižničnega gradiva oz. s celotno knjižnično zbirko opazimo razkorak, saj knjižnica izposodi kar 66% leposlovja in le 34 % strokovne literature. Prirast oz. nakup knjižničnega gradiva pa kaže ravno obratno sliko. Najmanj izposodimo literature s področja verstva in literarnih ved, vendar je tudi prirast literature na teh dveh področjih najnižji. Skupno število izposojenega gradiva je v letu 2014 nekoliko naraslo, to pomeni, da so si uporabniki ob obiskih izposodili nekoliko več gradiva kot lani. Nekoliko se znižuje izposoja mladih bralcev. 2.6. MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA

Medknjižnična izposoja je ena od osnovnih storitev v skladu z Uredbo. Knjižnično gradivo vseh enot KKM je brezplačno dostopno uporabnikom ne glede na to, v kateri enoti se gradivo nahaja. Temeljna zaloga knjižnice je torej enako dostopna v celotni mreži. Sodobni računalniško podprti knjižnični sistemi omogočajo vpogled v knjižnično zalogo vseh v sistem povezanih knjižnic v Sloveniji in tudi nekaterih v tujini. Tako je našim uporabnikom s pomočjo medknjižnične izposoje omogočen dostop do gradiva vseh omenjenih knjižnic. Želeno knjižnično gradivo poišče uporabnik sam v COBISS-u ali pa ga poišče skupaj s knjižničarjem v knjižnici v Sloveniji, če ga v naši ustanovi nimamo na voljo. V skladu z dogovorom med koroškimi knjižnicami, je za uporabnike naše knjižnice brezplačno dostopno gradivo iz vseh Koroških knjižnic

3%

5%

0%

4% 2%

8%

7%

3% 0%

66%

2% 0 splošno


2 Verstvo

3 Družbene vede

5 Naravoslovne vede

6 Uporabne vede

7 Umetnost, šport

80 Jezikoslovje

82.0 Literarna veda

82 Leposlovje

9 Zemljepis, zgodovina


18

V letu 2013 je bilo iz drugih knjižnic v Sloveniji za naše uporabnike naročenih 213 zahtevkov za medknjižnično izposojo. Pridobljenih je bilo 164 enot, naša knjižnice pa je v druge posodila 49 enot. Za naše uporabnike smo iz drugih knjižnic pridobili tudi 19 člankov. 11 zahtevkov pa ni bilo realiziranih.

2.7. OBRATOVALNI ČAS Vsa dejavnost knjižnice je namenjena uporabnikom. Ustrezen obratovalni čas je bistvenega pomena za dobro obiskanost knjižnic in dostopnost knjižničnega gradiva. Knjižnice so bile v letu 2014 za uporabnike odprte 4906 ur kot je bilo planirano. Najdaljši odpiralni čas ima knjižnica Slovenj Gradec,ki je bila odprta 3110 ur, sledi knjižnica Mislinja 1096, najkrajšega pa imata knjižnici Pameče – Troblje 431 ur in Podgorje 269 ur, ki sta obe hkrati šolski in splošni knjižnici. Kombinirani knjižnici imata različen obratovalni čas, ker v knjižnici Pameče-Troblje ne delajo šolske knjižničarke, ampak smo knjižničarke KKM. Knjižnica je zato odprta dvakrat tedensko zjutraj od 7.00 do 8.15, da jo lahko obiščejo učenci pred poukom. V Podgorju delata v knjižnici dve šolski knjižničarki v dopoldanskem času, ki po potrebi izposodita gradivo tudi odraslim obiskovalcem. Knjižničarke KKM delajo v popoldanskem času, ko je knjižnica pretežno namenjena odraslim.

Slika 5 Letno število ur odprtosti posameznih enot

2.8. PREGLED PRIREDITEV IN DOGODKOV V KNJIŽNICI V skladu s 16. členom Zakona o knjižničarstvu so splošne knjižnice v okviru javne službe dolžne organizirati tudi posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture. V letu 2014 smo obdržali in razširili vse ustaljene oblike dela z mladimi v skladu s programom dela. Načrtovanih je bilo 320 prireditev za otroke in mladino in 35 prireditev za odrasle. Dogodki v knjižnici Slovenj Gradec v letu 2014

Datum Naslov Štev. obiskovalcev

1. 23. 1. Potopis: Indijska Himalaja – Simon Pogorelčnik 70

2. 6. 2. Pravljični večer za odrasle – ODPADLO ZARADI ŽLEDA

3. 11. 2. Astrološko predavanje – Karin Potočnik: Saturn veliki učitelj 22

4. 14. 2. Predstavitev knjige: Kako je EFT spremenil moje življenje – Adil Huselja 6

5. 18. 2. Literarno srečanje z Admiralom Mahičem 80

6. 21. 2. Predstavitev knjige: Jože Leskovar – glasba njegova ljubezen 110

7. 11.3. Astrološko predavanje Karin Potočnik 8

8. 28. 3. Predavanje o presni prehrani – Milan Mrđenovič 25

9. 7. 3. Predstavitev knjige z delavnico: Oblikujmo z Almiro Sadar 60

10. 18. 3. Pravljični večer za odrasle 40

63%

22%

9%

6%

Slovenj Gradec

Mislinja

Pameče-Troblje

Podgorje


19

11. 28. 3. Predavanje Benjamina Hlastana: Ali je znanost pokopala Boga? 20

12. 9.4. Predstavitev knjige: Liba laca lak – Simona Levc 80

13. 10.4. Predstavitev programa BRAINOBRAIN 10

14. 17.4. Literarno glasbeni večer: Dlan mi po tebi diši – Feri Lainšček, Ditka, Vesna Radovanovič, Carman L. Oven

80

15. 12.6. Predstavitev knjige: Zločin brez kazni – Branko Soban 20

16. 18.9. Sebastjan Kamenik, Aleksandra Surla – Festival drugačnosti DPK 10

17. 2.10. Okrogla miza: Skoči ven! Zakaj že? (Kolping Stari trg) 25

18. 3.10. Ali je brezglutenska dieta modna muha? - DPK 20

19. 18.10 Poezija in čakanje – literarna delavnica z Zoranom Pevcem - JSKD 14

20. 28.10 Spominski večer 140 let rojstva in 50 let smrti Franca Ksaverja Meška 110

21. 6.11. Turistično društvo (TD): predstavitev dela in pogovor 20

22. 13.11. TD: vožnja v naravnem okolju 40

23. 20.11. Mavrični utrinki – predstavitev zbornika v Domu upokojencev 70

24. 21.11. Ob dnevu splošnih knjižnic: Nastop dua BAKALINA 30

25. 27.11. Nastop Mirel Knez: Ne zmorem več 20

26. 3.12 Predstavitev digitaliziranega Meškovega gradiva na portal Kamra in D-lib 25

27. 9.12. Predstavitev knjige: BABJI MLIN - Matjaž Lesjak 20

28. 11.12. Predstavitev knjige: Skrivnosti lepote 2 - Evgen Gec 18

29. Četrtkov dopoldanski klepet o novih knjigah: 6.3., 8.5., 16.10., 4.12. 4x 170

30. Branje za odrasle: 20.1.2014, 17.4., 21.11.,28.11., 4x 45

31. Zdravilna energija dreves: 2.1.2014, 6.2., 6.3., 4.4., 8.5., 5.6., 4.9., 2.10., 6.11., 4.12. - 10x

110

32. OZARA- 10X 90

33. PUM 2X, Mocis 1 x 23

34. Srednješolci - Rastem s knjigo, OPAC, predstavitev knjižnice 14x 354

35. Bralne ure v domu upokojencev 9x 150

36. Simbioza 30

37. Literarna srečanja – Marjana Vončina 12.2., 6.3., 10.4.- 3x 30

38. Podjetniški center – delavnice 21.3., 3.4., 18.4. – 3x 52

Skupaj SKUPAJ 88 dogodkov 2105

Dogodki v knjižnici Mislinja v letu 2014

Datum Naslov Štev. obiskovalcev

1. 5. 2. Literarni večer s pisateljem domačinom MARJANOM KOLARJEM - odpadlo

2. 13. 3. Klepet o novih knjigah v knjižnici 15

3. 7. 3 Predavanje Damjane Sluga: INKONTINENCA PRI ŽENSKAH 18


5. 20. 5. Sklepna moljčkova prireditev 65

6. 10. 10. Literarni večer z MARJANOM KOLARJEM 19

7. 14.10. Klepet o novih knjigah v knjižnici 17

8. 20. 11. Predstavitev projekta v sodelovanju z VVZ Mislinja OTROCI O MEŠKU 70


SKUPAJ 234

Tabela 12.: Prireditve za otroke in mladino v letu 2014

Štev. prireditev Št. Obiskovalcev

Ure pravljic 278 6394

Podelitve bralnih priznanj 24 195

Kvizi in uganke 9 327

Organizirani predstavitveni ogledi 57 1419

Srečanja z ustvarjalci 3 225


20

Projekti 9 1361

Skupaj 380 9921

Razstave 16 3813

Skupaj 396 13734

Obiskovalcev prireditev in obiskovalcev zaradi izposoje knjižničnega gradiva na dom skupaj je bilo v letu 2013 99.914. Obiskovalcev čitalnice, ki ne opravijo nobene storitve pa še vedno ne beležimo, saj ni na voljo ustreznega avtomatskega orodja. Število vseh obiskov v letu 2013 je prvič preseglo število 100.000. V letu 2012 pa smo zabeležili 98.291 obiskov. V zadnjih letih se je torej skupno število obiskovalcev ustalilo in vsak prebivalec območja, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva KKM jo obišče 4,6 krat letno. Tudi število prireditev se je v zadnjih letih ustalilo. Čeprav načrtujemo manj prireditev, načrte še vedno presegamo. Projekte smo izvajali v sodelovanju z Osnovnimi šolami (5) vrtci, Srednješolskim centrom, Podjetniškim centrom, Ozaro, PUM, Domom starostnikov Slovenj Gradec, Koroškimi knjižnicami, knjižnicami sodelujočimi v projektu Pravljice za odrasle (Velenje, Novo mesto, Ptuj Maribor, Murska sobota), Javnim skladom za ljubiteljsko kulturo, različnimi društvi in drugimi institucijami. Na prireditve v vseh enotah knjižnice vedno vabimo uporabnike in občane iz celotne Mislinjske doline. Prireditve oglašujemo na lokalnih radijskih postajah, v prireditvenem vodniku, v dnevnem časopisju, na domači strani knjižnice http://www.sg.sik.si., na kabelski televiziji MO Slovenj Gradec in na FB profilu. Za nekatere prireditve pa pošiljamo bralcem vabila na dom. 2.8.1. Odmevnejši projekti Projekti ob 140 letnici rojstva in 50 letnici smrti FRANCA KSAVERJA MEŠKA V počastitev spomina na pisatelja, po katerem se je KKM poimenovala že leta 1974, smo izvedli celo vrsto aktivnosti, ki smo jih načrtovali že leto prej. S projekti se je ukvarjala predvsem bibliotekarka in slavistka Darja Hribernik, ki je pripravila gradivo za stalno razstavo, gradivo za stenski pano pri vhodu v knjižnico Slovenj Gradec. V sodelovanju s šolami je pripravila gradivo za brošuro na temo Franc Ksaver Meško – pisatelj mojega kraja, v sodelovanju z vrtcem Mislinja je pripravila večer Otroci o Mešku. Osrednja prireditev, spominski večer v počastitev pisatelju smo izvedli 28.10.2014, na pisateljev rojstni dan. Z recitalom »Po poteh Ksaverja Meška« se je predstavilo ljubiteljsko gledališče Teharje Celje, v programu pa je sodeloval Moški pevski zbor Ksaver Meško Sele. Slavnostni govornik je bil župan MO Slovenj Gradec Andrej Čas.

http://www.sg.sik.si/


21

Korošci pa bukve beremo projekt Branja za odrasle Zaključka bralne značke za odrasle se je udeležilo 75 zvestih bralcev, ki so sodelovali v projektu in prebrali priporočeno število knjig. Ob dnevu splošnih knjižnic 20. novembra 2014 pa smo začeli z novim ciklom tega projekta. V letu 2014 smo k projektu povabili tudi osebe z motnjami v branju in jim pripravili poseben seznam priporočenih knjig. Zaključna prireditev - literarno glasbeni večer je bila 17. 4. 2014 Dlan mi po tebi diši s Ferijem Lainščkom in pevko Ditko. Odlomke iz knjige Orkester za poljube in pesmi je v prekmurskem narečju prebrala Vesna Radovanovič. Vsaka splošna knjižnica na Koroškem pripravi svoj priporočilni seznam knjižničnega gradiva in povabi k sodelovanju svoje uporabnike. Projekt po vsej Koroški poteka pod skupnim motom Korošci pa bukve beremo. Javna agencija za knjigo (JAK) je v letu 2014 nadaljevala z akcijo Rastem s knjigo za prve letnike srednjih šol (SŠ) in splošne knjižnice zaprosila za pomoč pri izvedbi. Cilji nacionalnega projekta »Rastem s knjigo SŠ« so:

spodbujanje dostopnosti kakovostne in izvirne slovenske mladinske leposlovne literature;

promocija vrhunskih domačih ustvarjalcev mladinskega leposlovja;

spodbujanje motivacije za branje pri dijakih in njihovega obiskovanja splošnih knjižnic; Vsi dijaki prvih letnikov enkrat letno obiščejo splošno knjižnico in se seznanijo s članstvom, izbiro knjižničnega gradiva, pravili izposoje gradiva na dom, možnostmi iskanja po elektronskih virih itd., na koncu pa prejmejo knjigo, ki jo vsako leto na podlagi javnega razpisa izbere in podari srednješolcem JAK. Že sedmo leto poteka podobna akcija Rastem s knjigo za sedmošolce osnovnih šol. Projekt vodi bibliotekarka Darja Hribernik, ki je v knjižnici gostila 1361 otrok. V letu 2014 je posebej predstavila Ksaverja Meška, njegovo življenje in delo in jih popeljala tudi po razstavi. Že v letu 2009 smo začeli s projektom – bralne ure v domu upokojencev Slovenj Gradec in pomoč pri izposoji gradiva v domu in ga v letu 2014 uspešno nadaljevali. Pomoč pri izposoji izvaja zunanja sodelavka vsako sredo dopoldan, bralne urice pa izvajajo bibliotekarke naše knjižnice enkrat mesečno. Vodita jih bibliotekarki Draga Ropič in Alenka Obretan Mestek. Med varovanci doma sta oba projekta zelo dobro sprejeta, še posebej zato, ker jim sodelavka prinese brezplačno tudi knjige iz naše knjižnice in jim ni potrebno hoditi v našo ustanovo. Knjižnica v domu je že dobro založena in v njej varovanci najdejo marsikakšno knjigo za popestritev vsakdana.

Simbioz@ e-pismena Slovenija je bil prvi vseslovenski prostovoljski projekt, ki je povezal dve generaciji in smo se mu pridružili tudi v KKM, vendar je projekt v letu 2014 potekal pod geslom “Simbioza giba“ in je bil namenjen rekreaciji starejših, zato knjižnice pri njem niso sodelovale. Ker pa so starejši uporabniki po računalniških delavnicah vseeno povpraševali, smo se v KKM odločili, da le-te izvedemo v mesecu novembru. Delavnice so tako potekale v času od 10.–14. novembra 2014. KKM je letos tudi posodobila računalniško opremo v računalniški učilnici, zato je bilo delo na delavnicah še toliko lažje in prijaznejše za starejše tečajnike. Osnovno poslanstvo projekta ostaja enako: sodelovanje in prenos znanja med generacijami ter spodbujanje vseživljenjskega učenja. Cilj projekta pa dvig računalniške pismenosti med starejšimi in na drugi strani promocija vrednot prostovoljstva ter odgovornosti med mladimi. Glede na predznanje in zanimanje tečajnikov smo skozi ves teden izvedli delavnice s tremi različnimi moduli – Računalnik, moj prijatelj - kjer se udeleženci spoznavajo z osnovami računalnika (tipkovnica, miška, namizje,


22

ustvarjanje mape); Klik v svet – kjer dobijo osnovne napotke o varnosti na internetu in kako iskati informacije, ki jih zanimajo ter model Brez elektronske pošte ne gre, kjer si oblikujejo svoj elektronski predal in se naučijo delati z njim. Delavnice so potekale med 9. in 11. uro. V popoldanskem času med 16. in 18. uro smo se dobili samo enkrat, ker ni bilo dovolj prijavljenih tečajnikov. Na delavnice smo tudi letos kot prostovoljce povabili dijake Gimnazije Slovenj Gradec, ki so se nanj z veseljem odzvali. Pridružile so se jim še dijakinje programa vzgojitelj predšolskih otrok iz Mute. Vseh skupaj je bilo 20, saj so se dijaki vsak dan menjavali, da niso preveč izostajali od pouka. Starejših uporabnikov je bilo vsega skupaj (z dopoldanskim in popoldanskim terminom) 10. Vsi so uporabljali knjižnične računalnike, razen ene tečajnice, ki je s seboj prinašala svoj prenosni računalnik, ker ga je bila bolj navajena in ji je bilo delo z njim lažje. Projekt je vodila bibliotekarka Doroteja Vrance.

2.9. DOMOZNANSKA DEJAVNOST Domoznanska dejavnost je del splošne knjižničarske dejavnosti. Njen posebni namen je, dati uporabnikom knjižnice vsakovrstno gradivo in informacije o geografskem območju na katerem deluje knjižnica, da bi tematsko čim bolj široko in z različnih vidikov spoznavali domače okolje ter oblikovali odnos do svojega kraja. Knjižnica Ksaverja Meška z domoznansko dejavnostjo geografsko pokriva Mislinjsko dolino. Domoznansko dejavnost v povezavi s Koroško osrednjo knjižnico na Ravnah, ki je regionalna domoznanska knjižnica, prejema obvezni izvod slovenskih tiskov, je arhivska knjižnica in opravlja domoznansko dokumentacijo širših razsežnosti. Vendar zaradi tega delo domoznanskega oddelka Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec ni nič manj pomembno in manj zahtevno. Knjižnica načrtno zbira predvsem novejše primarno domoznansko gradivo:

raznovrstna objavljena dela (monografije, zborniki, časopisje...),

polpublikacije (katalogi, vodiči po razstavah, vabila, časopisni članki...),

avdiovizuelno gradivo,

fotografije, plakate in podobno. V letu 2014 je bilo z domoznanskega področja obdelanih 193 člankov in 70 naslovov oz. 163 izvodov monografij. Zbranega je bilo še 250 enot drobnega tiska (vabila, koledarji..). Skupno število obdelanih člankov od 1999 do 2014 je 5991. 2.10. PROSTOR IN OPREMA Mreža Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec je oblikovana tako, da omogoča primerno izvajanje knjižnične dejavnosti v obeh občinah ustanoviteljicah. Za svojo dejavnost uporablja prostore v skupni velikosti 1430 m2

V Slovenj Gradcu 1.060 m2

V Mislinji 200 m2

V Pamečah 100 m2

V Podgorju 60 m2

Knjižnica Slovenj Gradec po velikosti in opremi ustrezna standardom. Ustanoviteljica MO Slovenj Gradec je v letu 2014 izvedla investicijo v že pred leti dokupljen prostor. Knjižnični prostor se je povečal za 70m2. Ker je investitorju zmanjkalo sredstev za opremo, prostor uporabljamo za razstave in srečanja manjših skupin. Pridobili smo nove pisarne za računovodstvo, akcesijo in direktorico. Ker stara oprema ni bila ustrezna, smo iz amortizacije in lastnih sredstev nakupili nekaj pisarniške opreme. Preuredili smo tudi vhodni del v knjižnico in zamenjali del dotrajanega poda. Knjižnica je po obnovi kar zasijala in bo z rednim vzdrževanjem (beljenje, postopna menjava poda, dokup opreme…) še dolgo zelo funkcionalen in uporabnikom prijazen prostor. V letu 2014 smo kandidirali na razpisu Ministrstva za kulturo za nakup računalniške opreme. Pridobili smo novo opremo za E-knjižnico, in opremo za uporabnike za knjižnici Podgorje in Pameče-Troblje. Ker je obisk uporabnikov v teh dveh enotah majhen, bomo v prihodnosti računalniško opremo iz teh dveh enot morda prestavili na drugo lokacijo, kjer je nujna.


23

Prostorska stiska je najbolj pereča v Mislinji, saj bi moralo biti prebivalcem na razpolago v prostem pristopu najmanj 20.000 enot knjižničnega gradiva. Sedaj je v prostem pristopu 12.671 enot gradiva, vendar so police natrpane. V skladišču je 4263 enot, vendar je tudi skladišče polno. Knjižnica bi potrebovala tudi ustreznejši prireditveni prostor. Obisk na prireditvah je velik, vendar je priprava prostora (premikanje težkih knjižnih polic na kolesih) precej zahtevna. Knjižnica Mislinja ima ustrezno računalniško opremo za zaposlene in uporabnike. V letu 2013 je dobila tudi ustrezno AV opremo. V letu 2014 smo opravili osnovna vzdrževalna dela: beljenje, menjava okenskih žaluzij, obnova stolčkov v oddelku za mledino. Knjižnici Pameče-Troblje in Podgorje sta kombinirani splošni- šolski knjižnici, ki začasno ustrezata namenu.

3. ZAKLJUČEK

Za Knjižnico Ksaverja Meška Slovenj Gradec je bilo leto 2014 po veliki večini merljivih kazalnikov zelo uspešno. Podatki pričajo o uspešnem delovanju, kljub znižanim sredstvom za nakup knjižničnega gradiva in manjšemu številu zaposlenih. Kadrovski primanjkljaj smo pokrili z delavkami v programu javnih del in študentkami. Finančni nadzor je potekal sprotno s kontrolo namenske porabe odobrenih sredstev s strani odgovorne osebe, strokovnega kolegija in posameznih služb. Zastavljeni cilji so bili v celoti doseženi in na več segmenih tudi preseženi. Posebej smo zadovolji s pridobitvijo novih prostorov in zelo uspešno in odmevno izvedenimi projekti ob obletnicah rojstva in smrti pisatelja Ksaverja Meška.

Poročilo pripravila direktorica Alenka Waltl Prodnik bibliotekarski specialist


24

B Pojasnila k računovodskim izkazom Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec za leto 2014

SKUPINE KONTOV RAZREDA 0 IN 9 1. POJASNILA K BILANCI STANJA A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU V letu 2014 smo za knjižnico Slovenj Gradec nabavili osnovna sredstva v višini 15.593€ . Sredstva smo pridobili iz različnih virov. Mestna občina Slovenj Gradec je namenila za nakup osnovnih sredstev 1.872€. Ministrstvo za kulturo je na podlagi razpisa sofinanciralo za nakup računalniške opreme sredstva v višini 4.020€. Ostala sredstva smo namenili iz lastnih sredstev (članarin, zamudnin). Knjižnico Slovenj Gradec, Pameče-Troblje in Podgorje smo opremili z računalniško opremo. Mestna občina Slovenj Gradec je 2014 izvedla investicijo v obnovo dokupljenih prostorov iz leta 2009 zato smo za nove prostore dokupili drugo pisarniško opremo (miza vogalna priklop., regal, vrtljivo stojalo, fotelji, dvosed, klop, stoli). Povečala se je tudi nabavna vrednost prostora (zgradbe) Knjižnice Ksaverja Meška v skupni vrednosti gradbeno obrtniških in instalacijskih ter drugih del v vrednosti 42.478€ z investicijo v obnovo prostorov s strani ustanoviteljice Mestne občine Slovenj Gradec. Za knjižnico Mislinja nismo nabavili nobenega osnovnega sredstva. Zaradi dotrajanosti smo izločili iz uporabe (izvzeli) osnovna sredstva predvsem dotrajano računalniško opremo v višini 8.747€ v vseh enotah Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Za izvzem osnovnih sredstev (zaradi dotrajanosti) se je odločila inventurna komisija, ki je izdelala seznam in je priloga k obrazcem zaključnega računa. Amortizacija je bila obračunana po predpisanih stopnjah za negospodarske dejavnosti. Prevrednotenja osnovnih sredstev zaradi okrepitve ali oslabitve ni bilo. To je v pristojnosti ustanoviteljic (cenilci). Komisija za odpis knjižničnega gradiva se je v skladu s Pravilnikom o izločanju in odpisu knjižničnega gradiva in navodilih za izločanje in odpis knjižničnega gradiva, odločila za redni letni odpis. Odpisala je fizično poškodovano (strgano) gradivo, zastarele serijske publikacije. Odpis je napravila ločeno za knjižnico Slovenj Gradec (Podgorje in Pameče-Troblje) in knjižnico Mislinja. Vrednost odpisanega gradiva je znašala za knjižnico Mislinja 3.224€, za ostale knjižnice (enote) 10.943€. Knjigovodska vrednost dolgoročnih sredstev in sredstev v upravljanju je znašala 441.955€. Iz leta v leto se le ta znižuje. Zadostnih namenskih sredstev za pokrivanje amortizacije ne dobimo. Zaradi tega se v skladu z 36 SRS, amortizacija pokrije v breme lastnih virov (dolgoročnih obveznosti do ustanoviteljic). Vsa sredstva v okviru razreda 0 so bila usklajena z viri na kontu 980 in so last ustanoviteljic Mestne občine Slovenj Gradec in Občine Mislinja. SKUPINE KONTOV RAZREDA 1 B) KRATKOROČNA SREDSTVA IN KRATKOROČNE ČASOVNE RAZMEJITVE Stanje kratkoročnih terjatev v razredu 1 je znašalo 27.794€. Saldo na transakcijskem računu pri UJP Slovenska Bistrica je znašalo 8.227€. Terjatev do ustanoviteljice MO Slovenj Gradec za dotacijo OD december 2014 in OD javno delo (sorazmerni del) v višini 17.660€. Druge kratkoročne terjatve( Zavod za zaposlovanje RS) so znašale 1.670€. SKUPINE KONTOV RAZREDA 2 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV


25

D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH Na dan 31.12.2014 so znašale kratkoročne obveznosti 30.243€. Obveznosti do dobaviteljev so znašale 7.034€ (neplačani računi dobaviteljem), ki so razvidni iz seznama salda kontov dobaviteljev. Največji del obveznosti so predstavljale obveznosti do delavcev, ki pa so sestavljene iz: NETTO OD december 2014 11.775€, obveznost za prispevke v breme delodajalca za mesec december 2014 7.226€, davek - dohodnina december 2014 1.800€, obveznost za prehrano in prevoz na delo december 2014 v višini 2.408€ . Vsi stroški dela so bili poravnani petega v mesecu januarju 2015, ob izplačilu OD. STANJE IN GIBANJE NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV IN OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV V letu 2014 smo nabavili osnovna sredstva v višini in na način kot je zgoraj pojasnjeno. Obračunano amortizacijo smo pokrili s vknjižbo na ustreznem kontu razreda 9. STANJE IN GIBANJE DOLGOROČNIH KAPITALSKIH NALOŽB IN POSOJIL Dolgoročnih kapitalskih naložb in posojil nimamo. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA KONTI SKUPINE 74 IN 71 Skupni prihodki v letu 2014 so znašali 476.426€. Vsi prihodki so bili pridobljeni v okviru opravljanja javne službe. Sestavljeni so bili iz prihodkov:

MO Slovenj Gradec, je sofinancirala sredstva v višini 331.821€, od tega za nabavo osnovnih sredstev 1.872€.

Občina Mislinja je zagotovila sredstva v višini 85.188€.

Ministrstvo za kulturo Ljubljana je sofinanciralo sredstva v višini 22.324€. Sredstva so bila pridobljena na podlagi razpisa o financiranju in izvedbi projekta nakupa knjižničnega gradiva v letu 2014 v višini 18.304 €, za nakup računalniške opreme na podlagi razpisa v višini 4.020€.

Prihodki od članarin in zamudnin od prodaje blaga in storitev na trgu v okviru izvajanja javne službe so bili pridobljeni v višini 15.331€. Znesek obresti in vračilo sredstev kolektivnega nezgodnega zavarovanja delavcev, ter vračila sredstev refundacije od Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Zavoda za zaposlovanje Velenje (javno delo) v višini 21.761€.

KONTI SKUPINE 40 IN 420 Skupni odhodki v letu 2014 so znašali 491.779€. Največ odhodkov so predstavljale plače in drugi izdatki zaposlenim in sicer 259.321€. Od tega so znašale plače in dodatki, povračila in nadomestila OD so znašale 234.458€, regres za letni dopust 6.037€. Regres za prehrano je bil izplačan v višini 9.632€, prevoz na delo pa v višini 4.293€, izplačilo jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi v višini 4.902€. Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja na podlagi ZKDPZJU in premije prvi pokojninski družbi so bile izplačane v višini 2.547€. Prispevki BOD na izplačane plače so bili nakazani v višini 37.550€.Tako je predstavljal skupni znesek prispevkov in premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja na podlagi ZKDPZJU v letu 2014 40.097€. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe so znašali 176.767€. Sestavljeni so bili iz pisarniškega in splošnega materiala, posebnega materiala in storitev, energije, vode, komunalnih storitev in komunikacije, tekočega vzdrževanja, izdatkov za službena potovanja, in drugih operativnih stroškov.


26

Stroški električne energije, komunalne storitve in stroški komunikacij so znašali 49.604€, kar je predstavljalo največji strošek (PTC Katica, telefonske linije in ostale storitve, električna energija, tako v matični knjižnici kot v enotah ( Pameče, Mislinja, poraba plina v knjižnici Mislinja). Ta strošek je predstavljalo tudi tehnično varovanje Sintal Koroška d.o.o. Slovenj Gradec v matični knjižnici in v knjižnici Mislinja. Velik strošek je predstavljala dostava in prevzem poštnih pošiljk v višini 4.867€. Strošek je pretežno nastajal zaradi izvajanja programa (dostava knjig, periodike druge pošte, storitev medknjižnične izposoje, vabil za prireditve, razgovorov o novih knjigah, pravljičnih ur..). Pisarniški in splošni material in storitve so v skupnem znašali v letu 2014 24.913€. Izdatki za službena potovanja so znašali 1.397€ . Tekoče vzdrževanje komunikacijske in računalniške opreme, ter druge opreme knjižnice je predstavljal znesek 15.786€. To so bila vsa tekoča popravila in vzdrževanje poslovnih objektov in komunikacijske in računalniške opreme. Drugi operativni odhodki so znašali 18.938€. Ta znesek je predstavljal strošek dela po avtorskih in drugih pogodbah o delu in druge operativne odhodke. V knjižnicah tako matični in enotah je bilo izvedeno veliko potopisnih predavanj, pravljičnih ur, raznih delavnic in drugih prireditev. Posebni material in storitve je predstavljal strošek za nabavo knjižnega gradiva v letu 2014 v višini 66.129€. Sredstva smo pridobili na podlagi razpisa Ministrstva za kulturo v višini 18.304€ in sofinanciranja ustanoviteljic in sicer MO Slovenj Gradec 36.465€, občina Mislinja 11.271€. Vrednost nakupa opreme oz. novih osnovnih sredstev v letu 2014 je znašala 15.594€, tako v knjižnici Slovenj Gradec in Mislinja. Nabavili smo računalniško in tehnično opremo za potrebe izvajanja javne službe. V letu 2014 smo imeli presežek odhodkov nad prihodki v višini 15.353€. V letu 2014 nismo prejeli nobenega posojila zato tudi ni bilo nobenih vračil in je obrazec prazen. IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB DOLOČENIH UPORABNIKOV Prikaz finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov za leto 2014 je prazen. IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV Pri izkazu računa financiranja določenih uporabnikov za leto 2014 pomeni, da smo imeli za 15.353€ zmanjšanja sredstev na računih. Nismo imeli nobenega kredita in s tem tudi ne odplačil. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV SKUPINE KONTOV SKUPINE 76 Celotni prihodki v letu 2014 so znašali 468.745€. Sestavljeni so bili iz transfernih prihodkov dotacij ustanoviteljic: Mestna občina Slovenj Gradec v višini 331.966€. Od tega za nakup knjižnega gradiva 36.465€, za nabavo osnovnih sredstev v višini 1.872€. Sredstva v višini 5.177€ smo po Z.R. 2013 vrnili na T.R. Mestne občine Slovenj Gradec. Transferni prihodki (dotacije) Občine Mislinja so znašali 81.909€, od tega za nakup knjižnega gradiva 11.271€. Sredstva Ministrstva za kulturo so znašala 22.324€. Sredstva so bila namenjena za nakup knjižnega gradiva v višini 18.304€. Sredstva v višini 4.020€ pa za nakup računalniške opreme prejeta na podlagi razpisa Ministrstva za kulturo. Prihodki od obresti a/v,vračilo sredstev kolektivnega zavarovanja, prihodki drugih (vračila sredstev Združenje splošnih knjižnic), prihodki od Zavoda za zaposlovanje za zaposlitev delavca preko programa javnih del, refundacije OD so znašali 21.235€. Prihodki od članarin in zamudnin v višini 15.331€ so se namenili za nakup osnovnih sredstev in stroške materiala in storitev.


27

SKUPINE KONTOV 46 Celotni odhodki v letu 2014 so predstavljali znesek v višini 476.409€. Največji delež so predstavljali stroški dela, ki so znašali 234.459€, plače in nadomestila plač, prispevki za socialno varnost delodajalcev so še povečevali stroške plač za 37.574€. Drugi stroški delavcev (prevoz na delo, regres za prehrano, stroški dela po avtorskih pogodbah, ZVPS delavci premije prve pokojninske družbe) pa so znašali 29.991€ . Od tega je bil strošek prevoza na delo 4.294€, regresa za prehrano 9.746€, regres za letni dopust 6.037€. Plače in vsi prejemki delavcev so bili izplačani v skladu s zakonskimi predpisi in vsa izplačila so bila samo v okviru opravljanja javne službe. Stroški materiala so znašali 26.170€. To so bili stroški pisarniškega materiala, materiala za čiščenje, materiala za opremljanje knjižnega gradiva, porabljen razni material ob prireditvah, ter porabljen splošni material v višini 15.848€. Stroški energije (električna energija, poraba plina) so znašali 12.069€. Stroški storitev so predstavljali znesek 82.127€. To so bili stroški komunalnih storitev (komunala Mislinja in PTC Katica Slovenj Gradec) 30.782€. Zavarovanje premoženja in prispevek stavbnega zemljišča Mislinja 780€, delo preko študentskega servisa 10.759€, službena potovanja (dnevnice, kilometrine, nočnine, cestnine) 1.397€, strokovno izpopolnjevanje delavcev 3.531€, članarine in provizije 2.366€, storitve vzdrževanja komunikacijske in računalniške opreme 11.695€, telefonske in poštne storitve 10.734€, storitev čiščenja 3.071€, drugo (tehnično varovanje, popravilo knjig, storitev medknjižnične izposoje, reprezentanca ob prireditvah, storitev varstva pri delu, zdravstvene storitve – preventivni pregledi, delovna oblačila) knjižnice 7.012€. Znesek amortizacije je znašal 66.088 €. Predstavlja nabavo knjižnega gradiva v letu 2014 . Sredstva za nakup so bila pridobljena s strani Ministrstva za kulturo, obeh ustanoviteljic Mestne občine Slovenj Gradec in Občine Mislinja. V celotnih odhodkih so predstavljali stroški dela največji delež. Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec je v letu 2014 poslovala polnih 12 mesecev. Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur je bilo 12. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV – DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI Pri izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti je izpolnjena kolona 4 prihodki in odhodki za izvajanje javne službe in sicer prihodki v vrednosti 468.745€ in odhodki v vrednosti 476.409€. Presežek odhodkov nad prihodki je znašal 7.664€. Kolona 5 prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu je prazna. Knjižnica je ustvarjala pri svojem opravljanju javne službe nejavne prihodke. Sestavila računovodkinja: LIDIJA URŠNIK

Documents

Poslovno poročilo Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec porocilo 2014.pdf · člani sveta dali soglasje k Strateškemu načrtu KKM 2014-2017. Strateški načrt je svet knjižnice