Embed Size (px)
Citation preview
Pozdravi nas resnega,mrkega videza.Razmeram na Slovenskihželeznicah primerno.Natolcujejo, dajepodlegel vplivnimsindikatom, da imaupogljivo hrbtenico,da mu črne slike na SŽne bo uspelo osvetliti.Je direktor državnegapodjetja, ki ga rednoobiskujeta predsednikvlade in prometniminister. Tega ne razumekot nezaupnico, ampakkot pot k uspehu. Vztraja,da je sam svoj šef .Brigite Ferlič Žgajnarfoto Uroš Hočevar
Kako človek postane prvi možželeznic - brez močnih ljudi vozadju, botrov?
Stereotipi o železnicah so taki, dase ljudje bolj ukvarjajo z ozadji kotpa z dejstvi. Zato je težko spreme-niti njihovo podobo, ki je v javnostiizredno slaba. Resnično upam, dasem po marsičem prvi direktor, kiizvaja nekatere spremembe.
Eden od nekdanjih prvih žele-zničarjev nam je neuradno omenil,da moraš, če želiš postati ali ostatidirektor, govoriti tudi z JanezomZemljaričem.
Že leta ga nisem videl. Skupajsva bila v upravnem odboru no-gometnega kluba Olimpija, še včasu Jurija Schollmaverja. V zvezis službo se nisem sestal z nobenimpolitikom. Prijavil sem se na javnirazpis. Uspelo mi je. Zaradi nega-tivnih okoliščin, povezanih z odsto-pom predhodnika Matica Tasiča, inslabega poslovnega stanja mesto nibilo tako atraktivno, da bi se poja-vili boljši oziroma primernejši kan-didati od mene. Imel sem in imamprecej več izkušenj, kot bi sklepaliiz suhoparnega življenjepisa. Di-rektor sem že enajsto leto.
Pomemben položaj direktorjavam je bil torej zaupan pri štiriin-tridesetih.
Ko sem bil borzni posrednik inupravljavec premoženja, sem na
podlagi rezultatov dela dobil po-nudbo za vodenje ene od borznihhiš. Preskok iz srednjega menedž-menta na direktorsko funkcijo jenajtežji in redkim uspe. Imel sem tosrečo. Ko si enkrat direktor, je ve-liko lažje. Tisti rek enkrat direktor,vedno direktor po svoje -res drži.Življenje me vodi, tako kot me. Ve-dno v neke krizne zgodbe, zgodbesprememb.
Kdo vodi železnice: predsednikvlade, prometni minister, sindikatiali vi?
Na začetku mandata si dovzetenza vse ideje, predloge. Sčasoma, kospoznavaš stvari in pridobivaš iz-kušenost, pa si vedno bolj v sedlu.To lahko rečem tudi zase. Vsekakorželeznice vodim jaz in mislim, daje vtis, ki ga ima javnost, zgrešen.Predsednik vlade je v družbo prišelv ključnih trenutkih, ko je bila predzlomom. Nikoli ni bilo nikakršnegaoperativnega vmešavanja, niti nibilo zaznati kakšnih teženj.
Kakšen je potemtakem namennjegovega vključevanja?
V železnice se je začelo zlivatitoliko denarja, kot se ga po prora-čunskih načrtih še ni. Predsednikaskrbi, da bi se ponovila zgodba Dar-sa. Kot odgovoren za proračun indružbo, ki je v stoodstotni lasti dr-žave, želi imeti nadzor nad dogaja-njem. Od tega, da hodi sem, ni imelnobene medijske koristi. Njegovavloga in moja ob njem se prikazu-jeta nepravilno. Jaz vodim družbo,on pa želi kot lastnik vedeti, kaj sedogaja, in pomagati.
Pri tem se opira na nekdanjegaprvega moža Deutsche BahnaHartmuta Mehdorna.
Njegov morebitni prihod je po-vezan z dolgoročno stabilizacijodružbe. Prizadevamo si, da se nebi več ponavljali cikli, ko se s fi-nančnimi injekcijami, tudi iz poli-tičnih razlogov, kupi mir na krajšiali srednji rok, potem pa po inercijizadeve spet pridejo v negativni pol.Želimo pustiti trajnejši pečat: dasmo za davkoplačevalce, lastnikain zase naredili nekaj boljšega odpovprečja.
Vam bodo sindikalisti sledili?Njihove pomembne vloge in
moči ne gre prezreti. Že vrsto letnastopajo v enakih zasedbah, zatoso izkušeni. Zamenjali so že velikodirektorjev, oni pa ostajajo. Črpampozitivne predloge, ki jih dajejo.Vzpostavljamo dialog. Naš skupni
cilj je izpeljava sanacije. Verjemite,da si tudi oni želijo miru.
Zdi se, da bolj kot na Mehdornastavite na ekonomista Jožeta P.Damijana. Ob prijavi na delovnomesto generalnega direktorja vamje pomagal pisati program, z njimste po prevzemu direktorske funk-cije sklenili svetovalno pogodbo.
Z Damijanom sem imel dobreizkušnje v tožbi Sinfonike proti Te-lekomu. Ko sem se odločil za kandi-daturo, sva se dogovorila, da mi po-maga narediti koncept. Ob nastopufunkcije sem moral pripraviti strate-ški poslovni načrt. V delo sem znovavključil Damijana. Pogodba se muizteče konec tega meseca, na uro jedobival 150 evrov, skupaj je opravil42 ur. Sodelovanje se je začelo, ko šenismo vedeli za Mehdorna. Slednjise ukvarja s širšo sliko, logističnozgodbo. Ne bo prišel svetovat samoželeznicam. Preverili smo, ali najustavimo pripravo strateških usme-ritev, pa nam je bilo rečeno, naj vo-dimo svojo zadevo naprej in da bo-sta kasneje potekali vzporedno.
Si s strateškimi usmeritvami,ki jih je leta 2007 za 34.500 evrov(plus DDV) izdelala svetovalnadružba A. T. Keamey, niste moglipomagati? Koliko ste se pri svojemdelu oprli na lansko drago študijoKPMG o možnosti ureditve žele-zniškega sektorja, izvedeno kotnadgradnja študije iz leta 2007?
Mislim, da je bila študija KPMG,ki so jo začeli pripravljati že predmojim prihodom, precej enostran-ska.
V kakšnem smislu?Povzročila je veliko razburjenja
na sindikalni strani, ker je v neka-terih delih pavšalno dajala sodbe, kiso bile zgrešene oziroma ne povsemobjektivne. Naročilo jo je prometnoministrstvo in nanjo se nisem nikolinaslanjal. Lahko uporabljaš mode-le, teorije, ampak vodenje družbe ježiva stvar. Na koncu gre za odnosemed ljudmi. Študije ne prikazujejodejanskega stanja.
Kako to, da ste v času, ko steljudi pošiljali na čakanje, in ob ve-denju, daje treba število zaposle-nih zmanjšati, zaposlovali nove?
Kadar ocenim, da nimamo ustre-znih notranjih kadrovskih rezerv,se ozrem ven.
Zakaj za kader, ki ste ga iskali,niste objavili javnega razpisaoziroma je bil ta na voljo samo vinformativnih mapah zavoda zazaposlovanje?
Moja odgovornost je, da vodimdružbo in imenujem ljudi, za kate-re verjamem, da bodo spremenilizadeve na bolje. S tem prevzamemtveganje za njih in zase. Z razpisombi dobili sto kandidatov. Časa zaugotavljanje njihove primernostini. Spremembe so hipne, takojšnje,krizne, zato se opiram na svoje iz-kušnje. Če poznam nekoga iz prete-klosti, za katerega vem, da je delaldobro, ga povabim, da skupaj nare-diva nekaj boljšega. Roberta Vuge,direktorja tovornega prometa, sespomnim iz družbe Al, kjer sembil nadzornik. Rekel sem si, da je točlovek, ki bi ga potreboval v tovor-nem prometu. Izkazalo se je, da jebila poteza dobra.
Njegov predhodnik Gojko Cesarje bil na tem mestu zgolj štirimesece. Poslali ste ga na čakanjein mu po letu dni zavidljivegaplačila za nedelo izplačali visokoodpravnino.
Ni visoka, gre za tri bruto plače.Skoraj dvajset tisoč evrov v
današnjih, kriznih razmerah.Na dolgi rok je to najcenejša re-
šitev. Če ugotovim, da nekoga pla-čujemo z dobrimi šestimi tisočakibruto in ne dela, kar želim, tehtam,kaj je bolje: ali mu dam tri plačevnaprej ali jih raje skozi okno vr-žem nekajkrat toliko.
Zakaj niste v njegovem primeručakanja na delo prekinili in delov-nega razmerja končali prej kot vletu dni?
Z vsemi zaposlenimi v podobnisituaciji smo se večkrat pogovarja-
li. Neuspešno. Cesarja nisem zame-njal zato, ker je Cesar in ga je pripe-ljal moj predhodnik Tasič, ampakker menim, da ni bil primeren zafunkcijo. Ponudili smo mu drugemožnosti, vendar jih ni sprejel. De-lovnopravne zakonodaje ne moremspremeniti, niti je ne smem kršiti.
Je preveč zaščitniško naravna-na?
Če bi jo spremenili, bi se nespo-sobni kadri, ki se skrivajo in so za-ščiteni, preselil na zavod, tisti, kiso na zavodu, pa bi dobili delo. Po-večali bi se učinkovitost in dodanavrednost na zaposlenega. Upam, dabosta predsednik vlade in ministerza delo zmogla toliko moči, da bostazadevo presekala. Tako bo konec zostankom socializma, zaščiteniminesposobnimi kadri, ki najbolj za-virajo razvoj Slovenije. Poglejte, kjesmo bili v primerjavi z višegrajskoskupino in kje so te države danes,kakšne premike so naredile v pri-merjavi z nami.
Bliža se prvi julij, ko se bodo nadelo vrnili delavci, poslani na ča-kanje. Že veste, kakšna bo njihovausoda?
Ustvarja se vtis, še posebej na že-leznicah, da jih lahko zapusti vsak,ki izpolnjuje pogoje za upokojitev.Zakon je jasen: nikomur ni trebaoditi, če si tega ne želi. Ljudi je tre-ba prepričati - z bonbončkom ali pamoralno zgodbo, da naj odstopijomesto tistim, ki nimajo kam, razenna zavod. Ukrep čakanja je veljal že
ob mojem prihodu, mi smo ga samopodaljšali. Naš cilj je zmanjšanještevila zaposlenih s pospešenim,predčasnim upokojevanjem inpreusmerjanjem delavcev na ŽIP.Razširilo se je prepričanje, da je ŽIPnekakšno odlagališče kadrov, kjerzarjaviš. Želim, da iz invalidskegapodjetja naredimo komercialnouspešno, tržno usmerjeno družbo.Letos bi radi število zaposlenih spospešenim in predčasnim upoko-jevanjem ter s prenosom dejavno-sti v hčerinska podjetja skrčili zaosemsto, zdaj smo približno na po-lovici te številke. Da bi cilj dosegli,uvajamo ustrezen program, v okvi-ru katerega razmišljamo o odprav-ninah in sporazumnih dogovorih.O mehki različici.
Imajo po vašem mnenju po-slovni direktorji posameznih enot,njihovi pomočniki in nekaterisindikalisti previsoke dohodke? Jihželite porezati in zakaj jih že niste?
Plača se mi je v osmih mesecih,odkar sem tu, trikrat znižala, naza-dnje mi je bil odvzet dodatek za de-lovno dobo. Z upoštevano malico inprevozom znaša okoli štiri tisočakeneto. Zadeve revolucionarno racio-naliziramo. Združujemo nivojevodenja, ukinili smo štirinajst or-ganizacijskih enot. Racionalizacijav štabnih službah pa je tako zgledza podobne ukrepe tudi v ključnihposlovnih enotah.
Kako je mogoče, da ima vodjaslužbe za logistiko v tovornem
GoranBran kovicJe diplomirani inženir elektro-tehnike in poročen oče dvehotrok. Preden je postal generalnidirektor Slovenskih železnic, seje potegoval za prvega moža Is-trabenza. Že več kot dvajset let ječlan LDS, vendar ni politično ak-tiven. Poudarja, da stranka nimanjč z njegovim imenovanjem naSŽ: »Vsaj umišljam si tako.« Vprostem času se druži s prijatelji,smuča in teče, za jadranje muzmanjkuje časa. Vodenje železnicje prevzel lani jeseni in postalosmi generalni direktor v petihletih. Kalil seje v lliriki, Perspek-tivi, NLB, Intari, Termah Čatež,Gostinskem podjetju Ljubljana,Sinfoniki, Finiri, tiskarni Set.Nadzorniške izkušnje si je nabiralna Sodu, v Slovenijalesu, Palomi,Grand hotelu Union, TermahČatež, Kovinoplastiki Lož, hoteluLev, poslovni coni Komenda. Imapodjetje Finidea (neaktivno).
prometu individualno pogodbo skonkurenčno klavzulo, hkrati paz bratom, prav tako zaposlenimna SŽ, vodita še zasebno podjetje,prek katerega organizirata cestnitransport?
Te podatke smo dobili tudi vanonimni prijavi. Po notranjemnadzoru sem dobil obvestilo, danepravilnosti ni, ker je podjetje vmirovanju in je samo registrirano.Tudi če razmerje obstaja, obstajazgolj na papirju.
Nenavadno, da je v mirovanju,saj je lani ustvarilo prihodek ozi-roma mirovanje po zakonu o go-spodarskih družbah menda splohni možno. Kakorkoli, Slovenskeželeznice kupujejo letalske vozov-nice tudi prek turistične agencijeEscape, katere lastnik je partnerSimone Dimic, Pahorjeve desneroke. Je šlo pri tem za kakšen do-govor med vami in Dimičevo?
Do prihoda na železnice je nisemniti poznal. Da z Escapom sodeluje-mo, nisem vedel, dokler nisem do-bil vaših vprašanj.
Ste s to agencijo začeli sodelo-vati v vašem mandatu?
Ne vem. Moje stališče in merilaso jasna. Če sta kvaliteta in cenapravi, je dobrodošel kdorkoli.
Kakšni interesi vodijo Mehdor-na? Nadzor nad logistiko v državi?
Vse te špekulacije okrog Nemčijein nemškega kapitala so za lase pri-vlečene zgodbe. Pogovarjal sem ses tremi direktorji Deutsche Bahna.Če mislite, da imajo poln kovčekdenarja za to, da ga zmečejo v pra-zno, se motite. Odprti so za poslov-no sodelovanje.
jasno je, da bodo zadevospeljali na svoj mlin oziroma tako,da bodo iz nje potegnili največ.Vprašanje je, kaj bo v tem primeruostalo nam. Spet postaja aktualennacionalni interes.
Če bomo tudi mi s tem parter-stvom delali plus, potem ne vem,kaj je narobe. Ekonomija obsegaje za SŽ premajhna. Imamo infra-strukturo z nevralgičnimi točkamiin luko s specifičnim dostopom,zato se moramo prilagajati. Me-hdornu zaupam. Kar se zadnje dnisporoča po medijih glede nacional-nih interesov, je tipična slovencelj-ska logika. Spomnite se pivovarskevojne, Istrabenza in njegovega na-cionalnega interesa v hotelirstvu.Zgodbe nacionalnih interesov soekonomsko propadle zgodbe.
Povezovanje Luke Koper inIntereurope v skupen holding vdružbi Slovenskih železnic bi biloza obalni logistični podjetji škodlji-vo, če ne celo pbgubno, opozarjajopredstavniki obalnih sindikatov.
Medtem ko imajo naši sindikatipomisleke, na Obali predlog vna-prej zavračajo, še preden so slišalivsebino. Mislim, da je nekateretudi že povozil čas. Njihove izjavevodijo sebični interesi. Poudarjajo,da so podjetje ustvarjali sami, z la-stnimi rokami, ampak pozabljajo,da Luka leta ni plačevala koncesijdržavi. Vse je bilo zastonj! Tako je
lahko delati. Če najamete lokal inimate najemnino zastonj, bo ver-jetno tudi precej lažje, kot če bi jomorali plačevati. Je nacionalni in-teres železnic, da vozijo v Koper?Bolj bi se nam splačalo, da bi vozilina Reko. Imeli bi daljšo traso in biveč zaslužili. Toda glede na to, da jeLuka Koper posredno v državni la-sti, je interes tak. Država kot lastni-ca gleda, kaj pomeni skupna nalož-ba. Tudi mi lahko obrnemo ploščopri tretjem pomolu, začnemo iskatisvoj interes in svojega strateškegapartnerja.
Dan, ko izide intervju (pogo-varjali smo se v četrtek), bo za SŽpomemben dan. Kaj pričakujete,da boste dorekli?
Imeli bomo prvo tipanje sku-
pne logistične zgodbe, izmenjavomnenj, pričakujem živahno razpra-vo, argumente za in proti, pričaku-jem tudi jasna stališča Mehdornain ministra v zvezi s tem. Skupajbomo zbrali vtise. Mislim, da se jetreba pogovarjati z argumenti, inupam, da bodo samo ti prevladalipri odločitvi, ali gremo v povezavoSŽ, Luke Koper in Intereurope. Šir-jenje demagogije, izkrivljanje dej-stev in kazanje s prstom predvsem
na SŽ odločno zavračam. Govoriti,da smo samo mi zadolženi, je za-vajanje. Imamo manj dolgov kotLuka in Intereuropa skupaj in večprihodkov od njiju. Vedeti mora-mo, o čem govorimo. Mi nikogar nepotrebujemo, da bomo rešili samisebe. Verjamemo vase in v svojostrategijo, da bomo dosegli predvi-dene rezultate in jih izboljšali.
Za kakšno organiziranost žele-znic se zavzemate?
Sindikati si želijo enovito podje-tje, meni pa je blizu organiziranostDB. Ta ima enega lastnika z močnimnadzorom in cel sektor pod njim.
Eden vaših predhodnikov meni,da ureditev železnic ni problema-tična. Izkazalo se je namreč, da jestanje porazno, pa naj delujejo kotholding ali kot enovito podje-tje. Ključ rešitve mora biti torejdrugje.
Se strinjam. Če se ne bomo no-tranje uredili, je vse zaman. Družbosmo začeli očiščevati vseh fiktivnihvodstvenih funkcij, nepotrebnihdelovnih mest, področij, ki vnašajozmedo in zavirajo razvoj in poslo-vanje. Prepletenost bomo zmanjša-li in odgovornost preselili čim višjek meni. Zdaj stvar poteka tako, dajaz nekaj povem temu, on onemu,jaz pa že onega ne poznam, kaj šeletistega tam. V potniškem prometusi želimo krepiti trženje. Premaloje agresivnosti in izkoriščenih pri-ložnosti.
Prometno ministrstvo vladipredlaga ukinitev direkcije zaželezniški promet, z investicijaminaj bi se po novem ukvarjali na že-leznicah. Poznavalci nasprotujejocentralizaciji dejavnosti v »zgubar-skih Slovenskih železnicah«. Kakona to gledate sami?
DŽI je družba, ustanovljena za in-vesticije, v njej so bolj ali manj stariželezničarji. Sprašujem se, zakaj bibila ločena od nas. Slovenske žele-
znice vendar najbolje vedo, kaj jepomembno za tovor in potnika, kjenastajajo potrebe po vzdrževanju ininvesticijah. Kako bo to vedel nek-do od zunaj? Zaradi sedanje uredi-tve nastaja zmeda.
Ljudje iz direkcije ne bodo izgu-bili službe. Združili bomo strokov-njake, da bo odzivnost na problemevečja. Skupaj bomo močnejši.
Zakaj potem odpor?Gre za nadzor nad porabo denar-
ja.Letošnji rezultati so nad priča-
kovanimi.Glede na to, da imamo izgubo, ne
morem biti zadovoljen. Okostnjakinam še vedno padajo iz omar. Vprvih štirih mesecih imamo zara-di zadev, ki se vlečejo tudi izpreddvajsetih let, imamo več milijonovminusa, še preden se česa lotimo:dva milijona izgubimo pri tečajnihrazlikah, dva in pol pri obrestihza kredite, milijon nas bodo staleuskladitve zaradi dodatnega pokoj-niskega zavarovanja. Kot zanimi-vost, če bi država namesto grškegadolga prevzela železniškega, bi naj-verjetneje že ob koncu leta poslova-li s plusom.
Kaj najbolj zamerite svojemupredhodniku?
O njih ne govorim, njihovo delogovori samo zase.
Bi danes, ko poznate razmere,še enkrat kandidirali za direktorja?
V prvem trenutku bi bil odgovorne, ko pa se bolj poglobim, začnempo svoje mazohistično uživati inprepričan sem, da lahko marsikajspremenim, zato je odgovor da.
Še vedno verjamete, da lahkorešite SŽ?
Vsekakor.Boste ostali dlje kot vaših devet
predhodnikov?Vedno me lahko zamenjajo, to je
pravica lastnika, nadzornega svetain zakonodaje. Če bi špekuliral, sene bi niti prijavil. Verjamem, dalahko delam en mandat, kaj bo po-tem, bomo videli. Menim, da gredostvari v pravo smer, in se ne obre-menjujem s politiko. Slednje v pod-jetju ne sme biti.
Katere lobiste, podjetnike naj-bolj skrbi za usodo železnic?
Ne vem. Rečem lahko le, da sonekateri poskušali vplivati, tudidobronamerno, toda na koncu seodločam sam.
»Mislim, da seje treba pogovarjati zargumenti, in upam, da bodo samo tiprevladali pri odločitvi, ali gremo v povezavoSŽ, Luke Koper in Intereurope.«
»Želimo pustititrajnejši pečat:da smo zadavkoplačevalce,lastnika in zasenaredili nekajboljšega odpovprečja.«
