Zavzemanje predsednika vlade Boruta Pahorja za svobodne medijein novinarsko avtonomijo, se manj kot leto dni od njegovega prevzema oblastikaže zgolj kot dvolično slepomišenje. Bojan Veselinovič, Pahorjev nameščenecv Slovenski tiskovni agenciji, ki je v stoodstotni lasti vlade, odgovornega uredni-ka STA Boruta Meška ne želi zgolj razrešiti, temveč vreči na cesto. Ob tem gro-bo krši delovnopravno zakonodajo, posega v novinarsko avtonomijo, zagovarjacenzuro in izvaja mobing. Pahorjev odgovor: novinar gre lahko na sodišče.

Čeprav je 571 slovenskih novinarjev sre-di mandata prejšnje, Janševe vlade, te-ga obtožilo za politične pritiske in cen-zuro v medijih, ni v njegovem času nitien sam novinar dobil izredne odpove-di delovnega razmerja kot oblike politič-ne neprimernosti. Pravzaprav je bil žr-tev tega najhujšega ukrepa zoper novi-narja zgolj Igor Mekina, urednik zuna-njepolitične redakcije časnika Dnevnik,kjer je imel in ima glavno besedo BojanPetan, predsednik uprave DZS, sicer članLDS in prijatelj Gregorja Golobica iz Za-res. Toda časi medijske svobode, v kate-re Slovenijo peha Pahor s svojimi name-

ščenci, so očitno nekaj drugega. Edinimedij, na katerega ima vlada neposredniter monopolni vpliv, je Slovenska tiskov-na agencija (STA), saj je v stoodstotni la-sti vlade. In vlada je konec marca letospo lastni odpovedi nekdanje direktoriceAlenke Paulin na mesto direktorja STAimenovala Bojana Veselinoviča, nekda-njega dolgoletnega urednika informa-tivnega programa na Radiu Slovenija terkrajši čas urednika notranjepolitične re-dakcije Dnevnika. Poznavalci medijske-ga prostora so bili že takrat mnenja, dabo prva Veselinovičeva politična nalo-go odstranitev »politično neprimernega«

odgovornega urednika STA Boruta Me-ška, pri tem pa cilj opravičuje sredstvo neglede na to, kakšno se uporabi.

Prošnja za ovajanjeOb odhodu Paulinove s STA je Pahor na-povedal, da bo vlada »temeljito preveri-la delovanje in ustroj STA«. V ta ustroj seMeško očitno ni vklapljal. Veselinovič jele nekaj dni po prihodu na STA grobo po-segel v novinarsko in uredniško avtono-mijo medija, čeprav ima direktor po za-konu o gospodarskih družbah pristojnostvodenja poslov družbe in njenega zasto-panja, ne pa poseganja v delo novinarjev.Sedmega aprila je tako na Meška naslo-vil »prošnjo«, da mu »na podlagi zaznavpošiljaporočila o delu, v katerih bo po po-sameznih uredništvih izpostavil presežke,pomanjkljivosti in navedel imena tistih so-delavcev, ki izstopajo v enem ali drugem«.Poročila, za katera je prosil, naj ne bododaljša od ene strani, si je zaželel po elek-tronski pošti vsak delovnik za minuli dando devete ure zjutraj; ob ponedeljkih po-ročila o koncu tedna prav tako do deveteure zjutraj ter tedenska poročila ob petkihdo 15. ure za iztekajoči se teden. Sevedapo zakonu o medijih direktor pooblastilza naročanje kakršnihkoli poročil o delunovinarjev v nobeni medijski hiši nima,čeprav se posamezni tovrstni ekscesi ob-časno dogajajo. Praktično nepojmljivi paso primeri, da bi direktor ali član upraveneke medijske hiše kar po elektronski po-šti naslavljal »prošnje« za poročanje od-govornih urednikov o novinarskem de-lu svojih novinarjev. Takšni prstni odti-si nedopustnega poseganja v novinarskoavtonomijo, ki so v nasprotju z zakonomo medijih in Miinchensko novinarsko de-klaracijo, so preveč dober dokaz v more-bitnih sodnih postopkih.

Ob rezanju Meška so nekateri mnenja, da gre zaneke vrste maščevanje Veselinoviča, ker mu je leta2006 zaradi spremembe zakona o RTV Slovenijapredčasno prenehal četrti mandat na mestu od-govornega urednika informativnega programa naRadiu Slovenija. Toda dejansko ga takrat nihče nimetal iz službe, odpoved je dal sam in se zaposlilkot urednik pri Dnevniku. Ob tem je po besedahnaših virov z Radia Slovenija prejel tudi dobrih 26tisoč evrov odpravnine, plačo na javnem zavodu jeimel sicer okoli štiri tisoč evrov bruto. Sam zatrjuje,da ni prejel odpravnine in da izplačilo nikakor ni bilotako visoko. Imel je individualno pogodbo in zaradipredčasnega izteka mandata je bil upravičen do iz-plačila, ni pa nam razkril, kako velikega. Generalnidirektor RTV Slovenija Anton Guzej nam do zaključ-ka redakcije na naše poizvedbe ni odgovoril.

Meško je skušal takšne pritiske blažiti spisanjem formalnih poročil, v katerih pani ovajal svojih podrejenih glede vsebi-ne njihovega dela, kot je mogoče razume-ti direktorjevo prošnjo. Toda ta se pri po-seganju v delo uredništva ni ustavil. Od-govornega urednika je zaposlil z zahtevkipo dodatnih pojasnilih glede vsebinskihzadev pri posameznih novicah, v enemdnevu je na primer nanj naslovil pet zah-tevkov po dodatnih pojasnilih. Poleg te-ga je od njega zahteval celo poimenski se-znam plačilnih faktorjev o posameznihdelavcih v uredništvu, čeprav z njimi kotpooblaščena oseba razpolaga sam.

Veselinovičeva stabilnost kakovostiZaradi opisanega in drugega šikaniranjana delovnem mestu (ob vsem skupaj veljaopozoriti, daje imel Meško svoje uredni-ške obveznosti) je Meško zaradi pritiskovtudi zbolel. Po vrnitvi z nekajtedenskegabolniškega dopusta ga je poleti Veselino-vič še isti dan poklical k sebi in zahtevalpripravo »programaprilagajanja STA no-vonastalim razmeram na medijskem tr-gu«. Veselinovič zdaj svoj postopek iz-redne odpovedi delovnega razmerja zo-per Meška utemeljuje prav s tem, da muodgovorni urednik kljub dvema pisnimapozivoma, 22. julija in 14. septembra, niv pisni obliki izročil Programa do petegaoktobra. Ob tem Veselinovič vse do da-

nes ni nikoli jasno opredelil, kaj naj bi takprogram vseboval, niti ni odredil poprej-šnje izvedbe tržne analize, ki bi bila pod-laga za izdelavo programa. Na Meškovozahtevo je kot obvezne sestavine progra-ma navedel fiktivne pojme, kot so »večjakrovna koordinacija dela v uredništvu,stabilna kakovost produkta, selekcija inkrepitev posameznih vsebin, namenjenihposameznim ciljnim skupinam.«Čeprav bi morala uprava glede vsebin zapotrebe posameznih ciljnih skupin prejnarediti tržno raziskavo med uporab-niki STA, tega Veselinovič ni zagotovil,čeprav ga je Meško opozoril, da jih po-trebuje za pripravo kvalitetnega progra-ma. Tako tržno analizo namerava Ve-selinovič šele opraviti. Na začetku sep-tembra je direktor STA na uredniškemkolegiju na izrecno vprašanje, kaj najbi bila stabilna kakovost produkta, de-jal, da je ta zagotovljena, če uredništvo»namenja vsaj tako pozornost pokriva-nju volitev rektorja ljubljanske univerze,kot jo je namenil imenovanju direktorjanekega vladnega urada«. Očitno je Vese-linoviča zmotilo poročanje STA o zaple-tih ob imenovanju Aleša Guliča na me-sto direktorja urada za verske skupno-sti, pri čemer smo generalnega sekretar-ja vlade Milana Cvikla ujeli na laži in prizavajanju, kar je sicer Pahor potem bla-goslovil. Gotovo pa mu poročanje o teh

Svoj glas v podporo Me-šku je dal tudi njegov nek-danji sodelavec pri Mladi-ni Igor Mekina (na sliki).Tega sicer prištevajo medsvetovno nazorsko levousmerjene novinarje, to-da prav kolegi iz »njego-vega« pola na Dnevniku,kjer je bil urednik zuna-

njepolitične redakcije, so bili njegovi rablji pri izre-dni odpovedi delovnega razmerja, o čemer še ve-dno potekata delovnopravi in odškodninski spor. Znekdanjim odgovornim urednikom Dnevnika Mira-nom Lesjakom je prišel navzkriž, ker ni hotel sode-lovati pri novinarskem konstruktu zoper nekdanje-ga premierja Janšo ob obisku generalnega sekre-tarja OZN Ban Ki Muna. Mekina je bil pred tem medprvimi podpisniki znamenite novinarske peticijeproti političnim pritiskom in cenzuri Janeza Janše,vendar, poudarja, gre pri sedanjem postopku izre-dne odpovedi delovnega razmerja Mešku za čarov-niški proces. Spominja se, da je pred odhodom naSTA Veselinovič kot urednik na Dnevniku v pogovo-rih z njim trdil, da bi bilo potrebno Meška odstrani-ti s položaja na STA, ker ga je na ta položaj mendapripeljal Janša. Pravi, da oblast Meška ne želi pre-prosto zamenjati, ampak ga skušajo diskreditirati zneresnico, da naj bi šlo za nekakšne hujše kršitvedelovnih obveznosti. Že v času enoumja je bil Me-ško pogumen in profesionalen novinar. Ugotavlja,da skuša politično nastavljeni direktor politično na-ravo odstavitve najprej prikriti z obtožbami, da jeurednik slab in nesposoben. Poudarja, da se bo zna-šel na cesti in drugače od, na primer delavk v Muri,ne bo dobil niti evra socialne pomoči. »Kar se doga-ja, je sramotno. Spominja na čase enoumja, partijskesamokritike.« Sprašuje se, kje je zdaj 570 drugih po-gumnih podpisnikov peticije proti cenzuri, ki so ob-sojali podobne pogrome desnice nad levico.

Igor Mekina:Kje je zdaj 570

drugih pogumnihpodpisnikovpeticije proti

cenzuri?zadevah ni bilo všeč, in Veselinovič jeto pravilno začutil. V sklop stabilnostiprodukta po mnenju Veselinoviča tudini šel intervju s Petrom Sušnikom, lju-bljanskim mestnim svetnikom SDS, kiga je STA objavila poleti.

Intervju s PahorjemFamozni Veselinovičev program je bil to-rej le podlaga za nadaljnje šikaniranje od-govornega urednika. Ta je vseeno v krat-kem času program sestavil in ga uredni-kom petega oktobra ustno predstavil vdobrih dveh urah. Ob tej predstavitvi jeMarjana Kristan, urednica uredništvadopisnikov in fotodeska pritrdila kritič-nim opazkam direktorja glede »nezago-tavljanja stabilne kakovosti produkta«. Iz-javila je, da take stabilnosti ni, ker STA dozdaj še ni naredila intervjuja s predsedni-kov vlade Borutom Pahorjem!? Pahor-ja so pri STA v zadnjem letu sicer večkratprosili za intervjuju, vendar zanje ni našelčasa. Opozoriti velja, da nihče od Meško-vih predhodnikov ni spisal nikakršnegapodobnega programa, ampak so pripra-vljali letne delovne načrte. Zanimivo, dapri Meškovem zagovoru v postopku izre-dne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nitiVeselinovič niti odvetnik STA Matej Kav-čič iz odvetniške pisarne Kozinc nista ho-tela odgovarjati na vprašanja Meškove-ga odvetnika Ivana Kukarja glede razja-snitve dejanskih razmer. Veselinovič se je

debelo zlagal v svojih izjavah, da ga je ce-lo nekdanji urednik notranjepolitičnegauredništva v STA, Uroš Urbanija, pozivalk razrešitvi Boruta Meška. Urbanija je tooznačil za v celoti neresnično in zavajajo-če. Strinja se, da ima direktor pravico raz-rešiti odgovornega urednika, če ne delujev skladu z njegovim konceptom, toda ni-kogar nima pravice protizakonito odstra-niti z delovnega razmerja ali z mobingomizsiliti njegov odstop.Tudi od Meškovega namestnika Urbani-je je Veselinovič zahteval pisanje poročilo delu posameznih novinarjev. Urbani-ja ga je opozoril, da je to sporno z vidi-ka uredniške avtonomije, vendar mu jevsak dan pošiljal obsežna poročila o vsehsestankih, dogovorih, morebitnih napa-kah. To je Urbanija sicer doživljal kot ve-liko neumnost in dodatno obremenitevurednika. Direktor ga je enkrat poklicalna pogovor glede zapisanega, ali drži, si-cer pa sploh ne ve, zakaj je poročila po-treboval. Ne ve, kakšne bi bile posledice,če bi se pisanju poročil uprl. Spominja se,da je direktor pri polemikah z njim ve-dno problematiziral zgolj članke, ki sose nanašali na desnosredinsko političnoopcijo, tako da se mu je zdela na koncukakršnakoli razprava z njim že nesmisel-na, sicer pa je bil Urbanija z delom novi-narjev v svoji redakciji zelo zadovoljen.

Krasni novi svetDr. Miha Juhart z ljubljanske pravne fa-kultete meni, da vlada kot lastnik STA nineposredno odgovorna za delo direktor-ja. Toda hkrati ga lahko razreši, če direk-tor ne ravna v skladu z zakonom. Po našioceni je to v primeru Veselinoviča eviden-tno, pri Mešku grobo krši delovnopravnozakonodajo, zakon o medijih in ustanovi-tveni akt STA. Toda Pahorja to sploh nemoti, sporoča, da so vsa razmerja znotrajSTA v pristojnosti direktorja, morebitnokršitev zakonov pa lahko na zahtevo Me-ška ugotavlja sodišče. Glede tega vemo:

Meško bo na cesti v kratkem, sodišče pabo o upravičenosti takšne odločitve raz-sodilo šele v nekaj letih. Pahorje na izrec-no vprašanje, ali mu bo nato iz lastnegažepa izplačal nadomestilo za izgubo do-hodka in odškodnino, odgovornost zno-va v celoti prevalil na Veselinoviča. Seve-da tudi ta ne bo izplačal nikomur nič, pačpa kvečjemu STA oziroma državni prora-čun. V Pahorjevem krasnem novem svetumedijske svobode in avtonomije pada pr-va žrtev. I