POVZETEK - APPIA d.o.o. morajo vsi objekti v javni rabi, ki so na novo zgrajeni in objekti v javni rabi, ki se rekonstruirajo, zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop

Rus B.: Designation of technical elements of ramps considering intention and function of use

Določitev tehničnih elementov klančin glede na namen in funkcijo uporabe

Designation of technical elements of ramps considering intention and function of use

Boštjan Rus, dipl.inž.grad., spec.

APPIA, družba za projektiranje, raziskave in inženiring d.o.o. Leskoškova cesta 9 E, 1000 Ljubljana, Slovenija

T: +386 1 524 05 20, F: +386 1 524 05 21, elektronski naslov: [email protected]

POVZETEK

Namen strokovnega članka je predstaviti različne tipe klančin, ki se uporabljajo v območju prehodov za pešce in v območju hišnih uvozov. Tehnični elementi klančin so pretežno odvisni od lokacije posamezne klančine, projektne hitrosti v območju obravnavanega odseka, števila hišnih uvozov oziroma dostopov na parcele in od razpoložljivega prostora. Tehnične elemente lahko smiselno dopolnjujejo tudi druge zahteve in pogoji kot so na primer spomeniško zaščitena območja v starih mestnih jedrih ali obvezna uporaba določenih materialov.

Na podlagi analize zakonodaje in domače ter tuje gradbene prakse, so v strokovnem članku prikazani različni tipi klančin. Na podlagi teoretičnih izhodišč je v članku opisan predlog delitve klančin v dve glavni skupini. V prvo skupino sodijo klančine, ki so namenjene predvsem v območjih hišnih uvozov in dostopov na parcele motornemu prometu, druga skupina klančin pa je namenjena pretežno pešcem in kolesarjem. V zaključku članka je podan predlog osnovnih dimenzij obeh tipov klančin za vsakodnevno prakso.

SUMMARY

Intention of professional article is to introduce different type of ramp which are used either in range of crosswalks either in range of house imports. Technical elements of ramps mostly depend from location or ramps, designing velocity in range of treated section, number of house imports or access plots and from available place. Also other demands can supplement technical elements reasonably and conditions as are from instance cultural heritage range in old town cores or obligatory use of use of certain materials.

Based on analysis of legislation and in-country and foreign practice different type of ramps are showed in professional article. Based on theoretical starting points is in article described proposal of division of ramps in two main groups. Ramps fit in with first group that traffic is assigned them of house imports or accesses, pedestrians and cyclist are assigned other group of ramps mostly. In conclusion of article is passed proposal of basic dimension of both types of ramps for daily practise.

Rus B.: Določitev tehničnih elementov klančin glede na namen in funkcijo uporabe

9. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portorož, 22.-24. oktobra 2008

2

1 UVOD

Pri načrtovanje novih ali rekonstrukcijah obstoječih prometnic je potrebno omogočiti vsem prometnim udeležencem nemoteno in varno uporabo vseh prometnih in neprometnih površin. V strokovnem članku se bo avtor omejil na problematiko oblikovanja ustreznih klančin, ki omogočajo prehod med voziščem in površinami nivojsko ločenimi od vozišča. Različni nivoji prometnih površin se običajno uporabljajo tam, kjer so površine za motorna vozila ter površine za pešce in kolesarje ločene med seboj. Osnovna predpostavka uporabljena v strokovnem članku je, da so glede na prometno obremenitev površine za pešce in kolesarje glede na zahteve zakonodaje utemeljene in morajo biti od vozišča ločene z nivojsko izvedenim betonskim robnikom.

Tehnični elementi klančin se glede na različno uporabo medsebojno razlikujejo. V praksi se je pokazalo, da so načrtovani in izvedeni tehnični elementi klančin glede na namen pretežno neustrezni ter kot taki neprijazni in nevarni udeležencem v prometu. Osnovne napake klančin, ki jih je avtor analiziral pri večletnem delu, tako pri načrtovanju kot uporabnik le-teh so:

neustrezni nagibi klančin v vseh smereh, neustrezna uporaba gradbenih materialov pri načrtovanju in izvedbi, preveliko število izvedenih neustreznih klančin na kratkih medsebojnih razdaljah, neustrezne dimenzije klančin glede na namen in razpoložljiv prostor in nepravilni prehodi klančine pri stiku z voziščem.

Slika 1: Primer estetsko in tehnično neustrezno izvedenih klančin – dovozov (osebni arhiv)



3

Opisane napake so predvsem posledica nepoznavanja veljavnih pravilnikov ter nepoznavanja potreb udeležencev v prometu. Do neustrezne uporabe klančin lahko pride tudi po izvedeni gradnji, ko se spreminjajo posamezni robni pogoji, ki so bili pred izvedbo izhodišče za določitev ustreznega tipa klančin. Pri sami novogradnji ali rekonstrukciji cest ali križišč, udeleženci pri gradnji dajejo premalo poudarka na izvedbi in kontroli izvedbe posameznih klančin glede na namen uporabe. Klančine so lahko glede na robne pogoje in namen uporabe različnih dimenzij. Generalno je možno klančine razdeliti vsaj v dve veliki skupini:

klančine namenjene pešcem in kolesarjem v območju prehodov za pešce in križišč, klančine za vožnjo zgolj z motornimi vozili v območju hišnih uvozov preko robnika.

Klančine namenjene pešcem in kolesarjem so s pravilniki relativno jasno določene. Predpisani so minimalni tehnični elementi, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju in izvedbi le-teh. Klančine namenjene zgolj dostopu do parcele ali dvorišča niso nikjer točno opisane ali določene, zato so običajno neustrezno izvedene in umeščene v profil ceste. Iz dejstva, komu je posamezni tip klančine namenjen, izhajajo minimalni tehnični elementi za posamezni osnovni tip klančine. Pri načrtovanju in izvedbi je mnogokrat pozabljeno komu je klančina namenjena. Ker ni jasno opredeljen namen posamezne klančine, se uporabljajo za posamezni namen neustrezni tehnični elementi klančin.

V članku želim jasno opredeliti in določiti dva osnovna tipa klančin, utemeljiti pravna izhodišča ter za oba osnovna tipa klančin določiti minimalne tehnične elemente. Pri določanju osnovnih tipov klančin, je bil opravljen pregled tuje literature in izvedene klančine na terenu, doma in v tujini. V kolikor zahtev za posamezne tehnične elemente ne bo možno izpolniti, je potrebno predvideti drugačne projektne rešitve ali predvideti drugačen koncept vodenja prometa.



4

2 SLOVENSKA PRAVNA REGULATIVA

2.1 Zakonodaja

Pri načrtovanju novih prometnic, je potrebno izhajati iz temeljnih zakonov, ki predpisujejo obveznosti vsem vpletenim stranem pri gradnji (investitor, projektant, izvajalec) ter končnim uporabnikom (pešci, kolesarji, vozniki motornih vozil). Temeljni zakoni, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju in izvedbi klančin so:

Zakon o javnih cestah (Ur.l. RS, št. 33/06, 13. člen), Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur.l. RS, št. 83/04, 86., 90. člen), Zakon o graditvi objektov ZGO-1B (Ur.l. RS, št. 126/07, 17. člen).

V omenjenih zakonih so podane točne definicije strokovnih pojmov, ki določajo sestavni del ceste (vozišče, hodnik, …), jasno so definirani vsi udeleženci v prometu ter pravila, ki veljajo za udeležence v prometu na javnih cestah. Poleg izpolnjevanja bistvenih zahtev morajo vsi objekti v javni rabi, ki so na novo zgrajeni in objekti v javni rabi, ki se rekonstruirajo, zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir. Omenjeni krovni zakoni so baza, iz katerih izhajajo izvršilni predpisi – pravilniki, ki so opisani v nadaljevanju.

2.2 Pravilniki

Temeljni zakoni, ki obravnavajo načrtovanje, gradnjo, nadzor in uporabo, so ustrezna podlaga za izvršilne predpise oziroma pravilnike in različna navodila, ki bolj detajlno predpisujejo pogoje in postopke za doseganje ciljev definiranih v zakonih. Temeljni pravilniki, ki so bistveni pri določevanju tehničnih elementov klančin in izhajajo iz temeljnih zakonov pri načrtovanju klančin so:

Pravilnik o projektiranju cest (Ur.l. RS, št. 91/05, 26/06), Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa in uporabe objektov v

javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Ur.l. RS, št. 97/03), Pravilnik o prometni signalizaciji in opremi na cestah (Ur.l. RS, št. 46/00, 110/06).

Pravilnik o projektiranju cest določa dimenzije kolesarske površine, ki jih kolesar potrebuje za vožnjo, kjer se upošteva dolžina kolesa 2.00 m in prometni profil kolesarja. Kolesar ima med vožnjo prometni profil širine 1.00 m in višine 2.25 m oziroma prosti profil širine 1.50 m in višine 2.50 m. Niveleta površine za kolesarje se neposredno priključi na rob vozišča ceste (47. člen).

Površine za pešce se urejajo v skladu s pravili urejanja prostora in s stališča zagotavljanja prometne varnosti ter ekonomičnosti graditve in vzdrževanja. Za določitev dimenzij peščeve površine se upošteva pri hoji profil širine 0.75 m in višine 2.25 m. Pri dimenzioniranju površin za pešce se dodatno upoštevajo dimenzije za otroški voziček dolžine 1.10 m, širine 0.55 m in višine 1.00 m ter invalidski voziček dolžine 1.50 m, širine 1.20 m in višine 1.50 m (9.člen).

Prehod za pešce preko štiri ali večpasovnega vozišča ceste v naselju se uredi s prometnim otokom s čakalno površino minimalne širine 2.00 m in če je izven naselja 0.50 m široko bankino (48. člen). Površine za pešce morajo biti nivojsko ločene od vozišča z robnikom minimalno 12 cm in imeti prečni nagib 2.00 %.



5

Za zagotavljanje neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb morajo biti vse površine, ki so ob vozišču oziroma potekajo samostojno in so namenjene pešcem, ter nivojski prehodi čez vozišče, kadar so predvideni, morajo biti brez grajenih in komunikacijskih ovir ter hkrati zagotavljati varno uporabo vsem funkcionalno oviranim osebam. Površina (širina) za uporabo invalidskega vozička je minimalne širine 1.20 m. Prehodi za invalidski voziček se oblikujejo s klančino minimalne širine 1.00 m in z nagibom do 12.00%, ki se jo neposredno priključi na niveleto hodnika ali roba ceste Na površini za pešce, ki jo uporabljajo slabovidne osebe, ni dopustno v prosto gibalni površini postavljati nobene ovire (49. člen).

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb določa temeljne zahteve pri prostorskem načrtovanju in projektiranju. Ureditev prometne infrastrukture mora biti načrtovana tako, da se funkcionalno ovirane osebe lahko samostojno gibljejo po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne infrastrukture ne pomenijo nevarnosti pri gibanju na tistih njihovih površinah, ki so namenjene pešcem in so takšne površine brez grajenih in komunikacijskih ovir (8. člen).

Dostop do objekta, ki mora biti brez ovir, mora biti varen in brez grajenih in komunikacijskih ovir ter označen tako, da omogoča enostavno orientacijo v prostoru. Svetla širina klančine mora biti najmanj 0.90 m (9. člen). Na prehodih za pešce morajo biti pločniki poglobljeni na nivo cestišča in poglobitve kontrastno označene (11. člen).

Pravilnik o prometni signalizaciji in opremi na cestah predpisuje vrsto, pomen, obliko, barvo, velikost in postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme na javnih cestah. Prometno opremo in signalizacijo je potrebno smiselno prilagoditi prometni ureditvi križišč in javnih cest glede na prometno ureditev za pešce ter kolesarje.

2.3 Tehnične specifikacije za javne ceste - TSC

Tehnične specifikacije (Navodilo o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste; UL RS št. 69/98) so projektantom v pomoč pri njihovem delu. Razen, če ni z zakonom ali pravilnikom določena uporaba točno določene tehnične specifikacije, so le te neobvezne za uporabo. Projektantom in izvajalcem so pri načrtovanju določanju tehničnih elementov klančin oziroma izvajanju le-teh, najbolj v pomoč tehnične specifikacije tematskega poglavja 03 (Projektiranje cest):

TSC 03.200 – Temeljni pogoji za določanje cestnih elementov v odvisnosti od vozno - dinamičnih pogojev, ekonomike cest, prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti;

TSC 03.300 – Geometrijski elementi cestne osi in vozišča; TSC 03.344 – Nivojska križišča in priključki.

Temeljni pogoji za določanje cestnih elementov v odvisnosti od vozno - dinamičnih pogojev, ekonomike cest, prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti definirajo prometne udeležence v prometu. Posamezni udeleženci lahko uporabljajo isto ali ločene prometne površine. Uporaba iste ali ločenih prometnih površin je opredeljena z lastnostmi, ki so značilni za posamezno kategorijo ceste, izhajajoči iz njene primarne prometne funkcije. Kadar se cesta zgradi z ločenimi prometnimi površinami za različne udeležence, se mora križanja teh površin posebej skrbno načrtovati, pri vzporednem vodenju pa upoštevati zadostne razmike, odvisne od hitrosti vozil na vozišču (prosti profil).



6

Robniki (dvignjeni, spuščeni, poševni) so element za višinsko ločitev vzdolžnih površin na cestišču. Element robnik sestavljata robnik in širina zaščitnega pasu ob robniku. Robniki se v območju uvozov na individualna zemljišča vgrajujejo kot spuščeni (pogreznjeni) robniki. Dolžina spuščenih robnikov je odvisna od širine uvoza, vendar ne more biti krajša kot 3.00 m. Kadar si uvozi sledijo v razdaljah manj kot 5.00 m drug za drugim, je treba kot poglobljene izvesti tudi robnike na vmesni razdalji. Povezavo zgornjega roba dvignjenih in spuščenih robnikov je treba izvesti s poševnimi robniki:

Izven naselij, pri hitrosti Vdov ≥ 80 km/h, je nagib poševnine nagnjenega betonskega robnika 4.00 %, pri širini zaščitnega pasu ob robniku 0.50 m.

Za glavne ceste v naseljih in ceste izven naselij, pri hitrosti Vdov ≥ 60 km/h, je nagib poševnine poševnega robnika 6.50 %, pri širini zaščitnega pasu ob robniku 0.20 m (0.25 m kot je določeno za robni pas s pravilnikom).

Za ostale ceste, pri hitrosti Vdov ≤ 50 km/h, je nagib poševnine nagnjenega betonskega robnika 12.00 %, brez zaščitnega pasu ob robniku.

Zaradi zagotavljanja vzdolžnega odtoka vode z vozišča se robniki lahko spustijo na višino + 2 (3) cm nad rob vozišča. Višina za odvodnjavanje ni potrebna, kadar je prečni nagib vozišča usmerjen na drugo stran. Povezava dvignjenih in spuščenih robnikov z uporabo klasičnih elementov za izvedbo uvozov preko robnika (mejna robnika s horizontalno zaokrožitvijo zgornjega roba) je dopustna samo v zazidanih območjih na cestah z vozno hitrostjo ≤ 50 km/h.

Geometrijski elementi cestne osi in vozišča določajo širino in sestavo elementov normalnega prečnega profila, ki se določi na podlagi predvidene zasnovalne hitrosti in vrste uporabnikov ceste (vozila, pešci, kolesarji) ter prometne obremenitve (količine in strukture vozil ter merodajne urne obremenitve). Pri tem dimenzije elementov NPP ne morejo biti manjše od najmanjših, določenih za posamezno kategorijo ceste. Preverimo tudi dolžino preglednosti pri uvozu v križišče, to je tista dolžina, ki omogoča vozniku na prednostni cesti, da do križišča vozilo zaustavi, če se vozilo s stranske ceste že vključuje na njegov vozni pas ali prečka križišče. Dolžina preglednosti je enaka zaustavitveni razdalji.

Tehnična specifikacija – nivojska križišča in priključki obravnavajo peščeve površine v območju križišč in vodenje kolesarskega prometa. Ne glede na to, ali je križišče opremljeno s svetlobno signalnimi napravami, je na mestu prehoda za pešce potrebno zagotoviti dovolj velike površine za čakanje pešcev. Promet na hodnikih za pešce s tem ne sme biti oviran. V območju križišča lahko vodimo kolesarje na več načinov, kar pa je odvisno od jakosti toka kolesarjev in motornega prometa. Na območju prehodov in pri vodenju kolesarjev preko prometnih otokov, je potrebno zaradi lažje, varnejše in udobnejše vožnje kolesarjev robnike znižati na nivo vozišča. Navodila za projektiranje prehodov za pešce in kolesarje v krožnih križiščih so detajlno obdelana v TSC 03.341 – Krožna križišča.

Predlagane oziroma predpisane dimenzije robnih pogojev klančin so ustrezna podlaga za pripravo predloga osnovnih dveh tipov klančin. Predlog dveh tipov klančin oziroma skupin se medsebojno razlikujeta glede na namen uporabe, uporabljene materiale in dimenzije le-teh, ki so prilagojene uporabnikom.



7

3 MEDNARODNA PRAVNA REGULATIVA

3.1 Zakonodaja

Podrobna analiza zakonodaje posameznih držav v območju EU in preostalih držav ni bila del obravnave pri pisanju strokovnega članka. Splošna ugotovitev avtorja članka je, da imajo posamezne države področje dostopnosti funkcionalno oviranim osebam urejeno na različne načine. Vsem je skupno dejstvo, da so klančine za funkcionalno ovirane osebe predvidene v različnih dimenzijah in pogojih postavitve. Uvozi preko pogreznjenega robnika, ki bi bil namenjen samo motoriziranemu prometu niso posebej izpostavljeni oziroma imajo določene države predpisane konkretne rešitve in detajle. Sklepamo lahko, da so države pri pripravi ustrezne zakonodaje, upoštevale uveljavljene standarde.

3.2 Različne smernice in navodila

Na podlagi krovnih zakonov posamezne države izdajajo različne smernice ali navodil, ki obravnavajo dostopnost funkcionalno oviranih oseb do vseh javnih površin in tehnične pogoje dovozov na parcele preko ali v območju hodnikov za pešce. Kot primer smernic oziroma navodil naj naštejem samo nekaj izmed njih:

Accessibility for disabled – A design manual for a barrier free environment (http://www.un.org/esa/socdev/enable/designm/index.html);

ADA Standards for Accessible Design (Department of Justice, Nondiscrimination on the Basis of Disability by Public Accommodations and in Commercial Facilities);

Oregon Bicycle and Pedestrian Plan, July 2007 public review draft: Chapter 4 Walkways, Oregon Department Of Transportation, bicycle and pedestrian program;

Design for Access manual 2, Manchester City Council 2004, Manchester Disabled People’s Access Group (http://www.mdpag.org.uk).

Accessibility for disabled – A design manual for a barrier free environment dokument obravnava dostopnost funkcionalno oviranim osebam na vseh zunanjih javnih površinah in novo grajenih objektih, ki naj bi upoštevali navodila o minimalnih tehničnih elementih in opremljenosti posameznih prostorov. Poglavje »5. Curb ramps« podaja točne smernice o minimalnih dimenzijah klančin. Minimalna širina klančine naj bi bila širine 0.90 m (priporočeno 1.20 m) kjer je maksimalen nagib klančine 1:12. Del hodnika, kjer se klančina z maksimalnim nagibom izravna v nivo hodnika in zaključkom hodnika, naj bi bil osno najmanj v širini 0.60 m (ali v celotni širini klančine) izveden z drugačnim materialom kot je izveden hodnik (zaznava za slabovidne in slepe osebe). Predlog je, da je klančina ravno tako izvedena v celoti z drugačnega materiala kot hodnik. Uporabljen material mora biti nedrseč, kontrastno zaznaven in drugačne površinske strukture kot material uporabljen za hodnik. Smernice obravnavajo celostno ureditev problematike vodenja funkcionalno oviranih oseb tako na javnih zunanjih površinah kot tudi znotraj objektov.

ADA Standards for Accessible Design smernice obravnavajo izvedbo različnih detajlov, ki omogočajo funkcionalno oviranim osebam (invalidi, slepi) nemoteno gibanje po javnih površinah. Dokumentu oziroma smernicam so priloženi tudi različni detajli v elektronski obliki (*.dwg), ki jih projektanti ali izvajalci upoštevajo pri svojem delu. Maksimalen nagib klančine je 1:12, kjer je minimalna širina klančine (gledano na vozišče) 0.915 m (36`) Širina čakališča oziroma hodnika na mestu klančine od zaključka (granitna kocka, objekt) do mesta, kjer se klančina prične, je predpisane širine 1.220 m (48`).



8

ADA smernice obravnavajo vodenja funkcionalno oviranih oseb tako na vseh javnih zunanjih površinah kot tudi znotraj objektov. Točno so določeni detajli izvedbe stopnišč, dvigal, sanitarij, hodnikov in različnih klančin, ki omogočajo funkcionalno oviranim osebam normalno uporabo javnih površin.

Oregon Bicycle and Pedestrian Plan, smernice obravnavajo izvedbo različnih detajlov, ki omogočajo funkcionalno oviranim osebam (invalidi, slepi) nemoteno gibanje po javnih površinah. Dokumentu oziroma smernicam so priloženi detajli (ODOT Standard Drawings, Effective Date: November 1, 2007 - May 31, 2008), kjer so do podrobnosti prikazani detajli izvedbe posameznih klančin in hišnih uvozov. Pri oblikovanju smernic so upoštevana navodila organizacije ADA (Americans With Disabilities Act) kot tudi organizacije ADAAG (Americans with Disabilities Act Accessibility Guidelines). Za hišne dovoze velja, da ni nujno, da se klančina zaključi direktno na vozišču, medtem ko za klančine za funkcionalno ovirane osebe velja, da je hodnik dvignjen za največ 6 mm (zaokrožitev betonskega robnika).

Design for Access manual 2 je priročnik oziroma smernica, kjer so celostno obravnavane javne površine mesta Manchester v Veliki Britaniji na način, ki je prijazen za vse uporabnike le-teh. Predlog je nastal na podlagi uredbe (Disability Discrimination Act (DDA), 1995), ki obravnava omenjeno področje. Priročnik je rezultat predhodnih izkušenj in znanj ter kot tak primeren za uporabo za vse projektante.

Možnih elektronskih virov o tem, kako se ureja dostopnost funkcionalno oviranim osebam je še zelo veliko. Veliko držav ima na svojih spletnih straneh javno dostopna različna navodila, ki obravnavajo to tematiko. Predlagane dimenzije klančin, uvozov in ostalih tehničnih elementov, so si generalno zelo podobne, saj imajo podobna izhodišča (pešec, kolesar, funkcionalno ovirane osebe).

Predlagane oziroma predpisane dimenzije robnih pogojev klančin kot je to različno urejeno v drugih državah, je možno v določeni meri uporabiti tudi znotraj naše veljavne zakonodaje. Po podrobni analizi tuje literature dostopne na spletnih straneh tujih držav lahko zaključim, da imajo države to področje različno urejeno. Zvezna država Oregon v ZDA ima na primer na svojih spletnih straneh dostopne detajle ureditve klančin in uvozov glede na namen uporabe s točno določenimi dimenzijami le-teh (primer na spodnji sliki). Na spletni strani organizacije ADA (Americans With Disabilities Act) so detajli izrisani celo v elektronski (*.dwg) obliki, kar močno olajša delo tako projektantom kot izvajalcem.

Slika 2: Primer predpisanih klančin v zvezni državi Oregon - ZDA (vir: http://www.oregon.gov)



9

4 NAČRTOVANJE IN IZVEDBA KLANČIN

4.1 Opredelitev problema

V uvodu je napisano, da bo avtor v članku jasno opredelil in določil dva osnovna tipa klančin ter za oba osnovna tipa klančin predlagal minimalne tehnične elemente glede na namen uporabe. Na podlagi večletnega dela na področju projektiranja ter analizi domačih in tujih smernic, lahko zaključimo, da se klančine glede na namen uporabe ločijo na dva osnovna tipa (podtip posamezne klančine je odvisen od izvedbe in razpoložljivega prostora):

Klančine namenjene pešcem, kolesarjem in funkcionalno oviranim osebam – TIP A; Klančine namenjene uvozom vozil na dvorišča v območju hodnika za pešce – TIP B.

Klančine namenjene pešcem, kolesarjem in funkcionalno oviranim osebam – TIP A, so klančine, ki se uporabljajo v območju površin namenjenih pešcem in kolesarjem, to je predvsem v območjih prehodov za pešce, v območju križišč, avtobusnih postajališč, krožnih križiščih, parkiriščih. Pri umeščanju klančin tega tipa, je potrebno posebno pozornost posvetiti funkcionalno oviranim osebam, saj lahko z napačno izvedbo klančine kvečjemu poslabšamo prometno varnost in zgrešimo osnovni namen klančin. Tak tip klančin se uporablja tako v naseljih kakor izven naselij.

Slika 3: Neustrezno izvedena klančina – nevarnost prevrnitve (vir: http://www.access-board.gov)

Klančine namenjene uvozom vozil na dvorišča v območju hodnika za pešce – TIP B, so klančine, ki so namenjene zgolj motoriziranemu prometu. V naseljih so običajno urejene površine za pešce in kolesarje ali mešane površine v obliki nivojsko ločenega hodnika. Znotraj urbaniziranega dela naselja se nahajajo tudi uvozi do obstoječih dvorišč in parcel ob objektih. Dovozi do teh površin so urejeni v obliki pogreznjenih betonskih ali granitnih robnikov.

Slika 4: Neustrezno izveden uvoz – nevarnost prevrnitve (vir: http://www.access-board.gov)



10

V veljavni zakonodaji razlika med tipoma klančin ni nikjer točno definirana niti omenjena, zato prihaja pri gradnji do različnih izvedb, ki niso niti uporabne (predvsem za invalide, kolesarje) niti vizualno sprejemljive. Do različne in pomanjkljive gradnje klančin prihaja predvsem zaradi pomanjkljive projektne dokumentacije, neznanja izvajalca ali nadzornika gradbenih del.

Osnovne napake oziroma problemi, ki jih je avtor identificiral pri svojem delu na terenu so predvsem:

Pri izvedbi klančin se delno upoštevajo minimalne zahteve pravilnika v smislu nagiba klančine pravokotno na vozišče (1:12), še redkeje se upoštevajo vzdolžni nagibi betonskega robnika vzdolžno ob vozišču.

Klančine namenjene pešcem, kolesarjem in funkcionalno oviranim osebam (TIP A) niso vedno nivojsko izravnane do nivoja vozišča.

Klančine v območju dovozov (TIP B), so izvedene v prevelikih nagibih in preveč posegajo v sam profil hodnika – prvenstveno so izvedene za lagodno vožnjo z avtomobilom, ne pa za udobje pešcev in kolesarjev.

V območju klančin v območju križišč in prehodov za pešce ni izvedenih kontrastnih označb ali površin z drugačno površinsko strukturo (zaznavanje !), ki so predpisane s pravilnikom.

Zaradi pomanjkanja prostora, v območjih objektov so klančine izvedene v napačnih (prevelikih) nagibih, hkrati je ob objektih premalo prostora za normalen prehod z invalidskim vozičkom.

V območju prehodov za pešce ni vedno izvedenih čakališč (2.00 m) kar pomeni, če izvedemo klančino v pravilnem naklonu, ni dovolj prostora za normalen prehod mimo klančine – posledica je ali prestrma klančina ter premalo prostora za vožnjo z vozičkom ali kolesom.

Klančine za dovoz avtomobilov do dvorišč oziroma parcel v območju hodnikov za pešce so, izvedene v preblagih naklonih oziroma preveč posegajo v profil hodnika.

Ob izgradnji kolesarske steze in hodnika, se zaradi neustrezne izvedbe klančin, ki so namenjene dostopu do stanovanjskih objektov, kolesarji nato raje vozijo (vozimo) po cesti kot pa po kolesarski stezi.

V območju križišč in prehodov za pešce (in kolesarje) so v celoti nepogreznjeni robniki na nivo vozišča velika ovira za uporabnike. Namesto da bi pešci, kolesarji in funkcionalno ovirane osebe uporabljale površine, ki so jim namenjene, se jih raje izogibajo (izogibamo) in hodimo ter vozijo (vozimo) po vozišču (!).

Zgoraj opisane napake oziroma glavni problemi so bili povod avtorju, da se poglobi v problematiko ter preuči veljavno zakonodajo tako z vidika načrtovalca kot z vidika uporabnika.

Na podlagi veljavnih pravilnikov, tehničnih specifikacij in raznih navodil, je avtor pripravil predlog dveh tipov klančin, ki bi zagotovo dvignile standard dostopnosti funkcionalno oviranim osebam in pravilno uporabo peščevih in kolesarskih površin. S pravilno uporabo ustreznega tipa klančine, bi vsekakor dvignili tudi prometno varnost za vse udeležence v prometu.



11

4.2 Robni pogoji za izvedbo klančine – TIP A

Predlagani tip klančine TIP A je namenjen pešcem, kolesarjem in funkcionalno oviranim osebam. Pri pripravi predloga klančine omenjenega tipa, je potrebno upoštevati predpisane vrednosti posameznih tehničnih elementov, ki definirajo klančino. Upoštevana je bila tako domača veljavna zakonodaja in praksa kot tuja spoznanja na tem področju. Pri pripravi predloga klančine TIP A, je bilo upoštevano:

Klančina se uporablja v območju križišč in prehodov za pešce in so namenjene pešcem, kolesarjem in funkcionalno oviranim osebam.

Minimalni nagib klančine v smeri od nivoja hodnika proti vozišču je 1:12 (8.3 %), kar pomeni, da je dolžina nagiba od nivoja vozišča od nivoja hodnika 1.00 m.

Minimalna širina klančine je 1.00 m (širina betonskega robnika), ki je lahko enaka širini prehoda za pešce (minimalna širina prehoda na stranski cesti je 3.00 m).

V primeru, če je klančina široka 3.00 m (polna širina prehoda) se lahko vzdolžni nagib robnikov ob vozišču opusti (zaključek na mestu).

V kolikor je klančina široka 1.00 m, znaša minimalni nagib betonskih robnikov, vzdolžno ob vozišču 1:12 (8.3 %) in je enak nagibu klančine.

Širina hodnika v območju klančine mora biti minimalno 2.00 m (čakališče), kjer je upoštevano, da je nagib klančine 1:12 izveden v širini 1.00 m (če je hodnik za 0.12 m dvignjen od nivoja vozišča, sicer ustrezno več) ter širina 1.00 m do zaključka hodnika – manipulativni prostor na čakališču (prehod z vozičkom mimo klančine).

V kolikor je čakališče locirano ob objektu, je potrebno zagotoviti minimalno širino manipulativne površine čakališča vsaj 1.20 m (Pravilnik !); to lahko zagotovimo z večjo širino čakališča (2.20 m) ali z drugačno izvedbo klančine (hkrati v vzdolžni in prečni smeri).

Klančine morajo biti nivojsko izravnane do nivoja vozišča. Predvideti je potrebno izvedbo kontrastnih označb ali površin z drugačno površinsko

strukturo, ki so predpisane s pravilnikom; ker je širina klančine vzdolžno ob vozišču minimalno 1.00 m in je v območju čakališča predpisan minimalno 1.00 m širok hodnik, bi lahko to območje tlakovali z betonskimi ploščami, tlakovci ali podobnim materialom (minimalne širine 0.60 m poravnano v osi klančine).

Izvedba klančine je lahko ali z enakim materialom kot manipulativni prostor na čakališču ali iz asfalta, s tem da je potrebno zagotoviti nedrsečo podlago, to je možno doseči z izvedbo hrapave površine, z uporabo dodatnih materialov, z uporabo površinsko obdelanih betonskih plošč in podobno.

V kolikor se klančino izvede za potrebe vožnje kolesarja iz kolesarskega pasu, ki je v istem nivoju kot vozišče na nivo hodnika (mešana površina, kolesarska steza v območju križišča) je potrebna dolžina klančine vzdolžno ob vozišču minimalno 2.50 m (Oregon Bicycle and Pedestrian Plan, 2007, določa dolžino minimalno 8` kar je približno 2.40 m), priporočeno 3.00 m, z izvedbo ustreznim nagibom betonskih robnikov, vzdolžno ob vozišču 1:12 (8.3 %), ki je enak nagibu klančine.

V območju zavijalnih radiev se klančino lahko ustrezno pomakne proti centru radia ali se izvede v smeri hoje oziroma vožnje kolesarja.

Možni ukrepi, ko ni mogoče zadostiti predpisanim vrednostim oziroma ni mogoče izpolniti vseh robnih pogojev, je lahko poglobitev celotne manipulativne površine izravnane do nivoja hodnika s prečnim naklonom 0.50 % proti vozišču, kjer se klančina izvede v paru vzdolžno na vozišče. V kolikor poteka gradnja v ožjih mestnih središčih, kjer je izvedba klančin ponavadi pogojena tudi z izborom materiala, je potrebno izbrati med razpoložljivimi materiali in na ta način izpolniti zahteve glede zaznavanja in drsnosti podlage.



12

Predlagani tip klančine TIP A, je možno izvesti tudi na tak način, da se v medsebojnem sodelovanju projektantov, izvajalcev in naročnika oblikuje enoten predlog, ki bo oblikovan kot prefabriciran element iz ustreznih materialov in bo veljal na vseh javnih površinah.

Predlagani tip klančine je prikazan na spodnjih risbah, kjer je prikazanih tudi kot variantna rešitev, ko vseh robnih pogojev ni mogoče upoštevati zaradi goste pozidave vzdolž državne ceste v območju križišč in prehodov za pešce.

Slika 5: Primer klančine za pešce in kolesarje TIP – A1

Slika 6: Primer klančine za pešce in kolesarje TIP – A2



13

4.2 Robni pogoji za izvedbo klančine – TIP B

Predlagani tip klančine TIP B je namenjen predvsem motoriziranemu prometu (osebna vozila, kombiji, motorji) pri dovažanju do dvorišč oziroma parcel preko površin za pešce – hodnikov. Pri pripravi predloga klančine omenjenega tipa, je potrebno upoštevati predpisane vrednosti posameznih tehničnih elementov, ki definirajo klančino. Pri pripravi predloga klančine TIP B je bilo upoštevana domača veljavna zakonodaja in praksa kot tuja spoznanja na tem področju:

Klančina se uporablja v območju individualnih dovozov na dvorišče ali parcele preko od vozišča nivojsko ločene površine za pešce in/ali kolesarje.

Klančina TIP B, se uporablja zgolj v naselju oziroma v območju goste pozidave, kar v izjemnih primerih pomeni tudi zunaj naselja, če so izpolnjeni kriteriji za doseganje ustrezne zaustavne preglednosti glede na predpisano hitrost (predvideni režim vožnje med 50 km/h in 70 km/h).

Nagib klančine prečno na vozišče (smer vožnje avtomobila) se izvede v pasu varnostne širine (Pravilnik, 28. člen) v naselju, kar znaša 0.50 m. V kolikor se klančina izvaja zunaj naselja, se nagib ohrani, čeprav je zahtevana varnostna širina ob vozišču večja (1.00 m za hitrosti nad 50 km/h do 70 km/h).

Nagib klančine je 1:24 (16.6 %) v smeri od vozišča proti nivoja hodnika, kar pomeni, da je dolžina nagiba od nivoja vozišča od nivoja hodnika največ 0.50 m. Minimalna širina klančine je tako 0.50 m (v smeri vožnje vozila).

Dolžina pogreznjenih robnikov v območju dovoza je odvisna od širine uvoza, vendar ne more biti krajša kot 3.00 m. V kolikor je širina dovoza minimalna, je vzdolžno ob vozišču obvezna izvedba prehoda v nagibu na dvignjen nivo v nagibu betonskega robnika 1:12. V kolikor je širiva dovoza 4.00 m in več, je lahko nagib vzdolžno nagnjenega betonskega robnika ob vozišču tudi manjši (ali zaključen na mestu s prefabriciranim elementom).

Minimalni nagib betonskih robnikov, vzdolžno ob vozišču je enak nagibu 1:12 (dolžine 1.00 m vzdolžno ob vozišču) do hitrosti 50 km/h in pri minimalni širini uvoza 3.00 m. V kolikor je dovoz širši od 4.00 m, je lahko vzdolžni nagib robnikov ob vozišču tudi manjši (ali zaključen na mestu).

Zaradi zagotavljanja vzdolžnega odtoka vode z vozišča se robniki lahko spustijo na višino + 2 cm nad nivo vozišča. Višina za odvodnjavanje ni potrebna (klančina je v nivoju vozišča), kadar je prečni nagib vozišča usmerjen na drugo stran.

Kadar si uvozi sledijo v razdaljah manj kot 5.00 m drug za drugim (šteje se vzdolžna razdalja med nivojem vozišča kar pomeni neto oddaljenost med klančinami 3.00 m), je potrebno kot poglobljene robnike izvesti tudi robnike na vmesni razdalji.

Predlagani tip klančine TIP B je možno izvesti tudi na tak način, da se v medsebojnem sodelovanju projektantov, izvajalcev in naročnika oblikuje enoten predlog, ki bo oblikovan kot prefabriciran, vnaprej pripravljen element iz ustreznih materialov in bo veljal na vseh javnih površinah. Sistem prefabriciranih elementov je možno zasnovati na modularni način (več tipskih elementov), ki jih je možno uporabljati glede na robne pogoje v prostoru (stopnja urbanizacije, vodenje prometa, obvezna uporaba določenih materialov, …).

V preteklosti se je taka rešitev v območju uvozov na dvorišča ali do parcel že uspešno uporabljala (predvsem izvedba s predhodno ustrezno klesanimi kamnitimi robniki) in ni bilo zadržkov za njihovo uporabo.



14

Predlagani tip klančine je prikazan na spodnjih risbah, kjer je prikazanih tudi variantna rešitev s prefabriciranimi elementi vzdolž državne ceste v območju dovozov na parcele in dvorišča stanovanjskih objektov.

Slika 7: Primer klančine za hišne dovoze preko pogreznjenega robnika TIP – B1

Slika 8: Primer klančine za hišne dovoze iz prefabriciranih elementov TIP – B2



15

5 ZAKLJUČEK

Predlagana osnovna tipa klančin (TIP A – pešci, kolesarji, TIP B – motorna vozila) sta oblikovana na podlagi veljavne zakonodaje in gradbene prakse tako doma kot v tujini. Avtor članka se zaveda, da je izvedba predlaganih klančin velikokrat otežena zaradi različnih omejitvenih pogojev, kot so:

pomanjkanje prostora za izvedbo klančin, neustrezna montaža uličnega pohištva v območju klančin, neustrezna postavitev svetilk cestne razsvetljave, neustrezna umestitev revizijskih jaškov ali klančin v isti razpoložljiv koridor, močna pozidava vzdolž državnih cest, višinsko popolnoma neustrezni dovozi k hišam ali k parcelam, neustrezno vodenje prometa pešcev in/ali kolesarjev, obvezna uporaba predpisanih materialov v starih mestnih jedrih, kljub pravilni izvedbi klančin, so le-te zaparkirane, blokirane, izvedba klančin v območju mostov ali avtobusnih postajališč je drugačna, saj je

potrebno upoštevati, da je betonski robnik v območju objektov in postajališč več kot 0.12 m nad koto vozišča (nagibi, dolžine !).

Ob identifikaciji osnovnih izhodišč za oblikovanje posameznega tipa klančine, se je pokazalo, da bi lahko osnovna tipa klančin lahko oblikovali kot prefabriciran (predhodno oblikovan) element, ki bi z modularno zasnovo lahko vseboval tudi možno izvedbo posameznih podtipov klančin, ki se do neke mere lahko prilagajajo obstoječi pozidavi vzdolž obravnavane prometne površine. Na ta način, bi lahko ustrezno uredili javne površine za vse uporabnike javnih površin (kolesarji, starejši, vse oblike vozičkov, slepi in slabovidni, …) na njim prijazen način uporabe.

Ob umeščanju novih klančin glede na namen uporabe, je potrebno tudi sodelovanje vseh ostalih javnih služb, ki skrbijo za javno komunalno infrastrukturo. S sodelovanjem vseh služb, je možno javne površine ustrezno urediti, kjer bi se lahko komunalna infrastruktura delno podredila kriteriju uporabnosti javnih površin (pokrovi revizijskih jaškov izven območij klančin, ustrezno lociranje vtočnih jaškov). V območjih zaščitenih mestnih jeder, kjer je običajno predpisana uporaba določenih materialov, je možno oblikovati tak predlog, ki se bo hkrati estetsko in zgodovinsko sodil v okolje, hkrati pa bo uporaben za vse uporabnike javnih površin.

Slika 9: Primer ureditve klančin v starih mestnih jedrih (osebni arhiv)



16

Slika 10: Primer ureditve klančin v mestih (osebni arhiv)

Slika 11: Primer ureditve dovoza preko prefabriciranih elementov – kamniti robnik (osebni arhiv)

Naloga projektantov in vseh, ki sodelujejo pri gradnji je, da poiščemo rešitev, ki bo skladna z zapisanimi izhodišči za posamezni tip klančine, zahtevami in željami investitorja. Oblikovanje klančine, ki bo glede na namen uporabe preprosta za izvedbo in prijazna vsem uporabnikom v prometu, je končni cilj h kateremu bi morali strmeti vsi udeleženci v granji.

6 VIRI

Pravilnik o projektiranju cest (Ur.l. RS, št. 91/05, 26/06) Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe

objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Ur.l. RS, št. 97/03) TSC 03.200 – Temeljni pogoji za določanje cestnih elementov v odvisnosti od vozno

dinamičnih pogojev, ekonomike cest, prometne obremenitve in prometne varnosti ter preglednosti

TSC 03.300 – Geometrijski elementi cestne osi in vozišča http://www.oregon.gov/ODOT/HWY/ENGSERVICES/standard_drawings_home.shtml http://www.un.org/esa/socdev/enable/designm/index.html http://www.access-board.gov gov/prowac/guide/PROWGuide.htm http://www.ada.gov http://www.mdpag.org.uk.

Documents

POVZETEK - APPIA d.o.o. morajo vsi objekti v javni rabi, ki so na novo zgrajeni in objekti v javni rabi, ki se rekonstruirajo, zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop