Pravilnik o delovnih razmerjih

Pravilnik o delovnih razmerjih

V skladu z doloili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Kolektivne pogodbe dejavnosti [________________] ter akta o ustanovitvi gospodarske drube [________________] d.o.o., je direktor/ica drube [_____________] dne [_______] sprejel/a

naslednji

PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH

UVODNE DOLOBE

1. len

S tem pravilnikom druba [_____________] d.o.o. (v nadaljevanju: druba) skladno z zgoraj navedenimi predpisi ureja pravice in obveznosti delavcev v drubi.

Ta pravilnik velja za vse zaposlene delavce v drubi ter tudi za uence in tudente na praksi.

[Opcija: mono je doloiti, da se doloena struktura zaposlenih izvzame iz veljavnosti pravilnika, npr . vsi vodilni delavci.]

SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST

2.len

Delovna mesta v drubi so nateta in natanno doloena v sistemizaciji delovnih mest, ki je sestavljena iz organigrama delovnih mest v drubi ter opisov vseh delovnih mest v drubi. Sistemizacija delovnih mest predstavlja PRILOGO I tega pravilnika.

V opisih delovnih mest se za vsako posamezno delovno mesto ali vrsto dela natanno doloijo aktivnosti, obveznosti in posebni pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto, e jih ne doloajo posebni predpisi.

Vrsta in stopnja strokovne izobrazbe ter posebna znanja in zmonosti v smislu pogojev iz prejnjega odstavka se priznavajo v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR) ter ostalimi internimi akti drube.

PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA

3.len

e doloeno vpraanje s podroja delovnih razmerij ni urejeno s tem pravilnikom, se neposredno uporabijo doloila veljavnih predpisov, ki urejajo vpraanja delovnih razmerij.

4.len

Direktor drube je dolan obveati delavce v skladu z doloili Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), kolektivne pogodbe dejavnosti, ki velja za drubo ter internimi akti drube.

Pri odloanju o pravicah, obveznostih in odgovornostih morajo pristojni organi v drubi omogoiti udelebo sindikata v skladu z ZDR-1 in kolektivno pogodbo dejavnosti, ki velja za drubo.

5. len

Direktor drube je dolan predloge vseh splonih aktov drube, s katerimi druba doloa organizacijo dela ali ob veznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, posredovati v mnenje sindikatu pri delodajalcu.

Sindikat mora podati svoje mnenje v roku 8 dni. Druba mora mnenje sindikata pred sprejemom splonega akta obravnavati in se do njega opredeliti.

[Opcija: e pri delodajalcu ni organiziranega sindikata:

Direktor drube je dolan o predlogih vseh splonih aktov drube, s katerimi druba doloa organizacijo dela ali obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, pred sprejemom akta neposredno obvestiti vse delavce, predloge pa posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku.

Druba je dolna mnenja in predloge delavcev glede predlogov splonih aktov obravnavati pred sprejemom splone akta in se do njih opredeliti.]

6. len

Druba je dolna zagotavljati vsem delavcem enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etino poreklo, nacionalno ali socialno poreklo, spol, barvo koe, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali preprianje, starost, spolno usmerjenost druinsko stanje, lanstvo v sindikatu, premoenjsko stanje ali drugo osebno okoliino.

Druba se je dolna vzdrati ravnanj iz prvega odstavka tega lena zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraevanju, prekvalifikaciji ali dokvalifikaciji, plaah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem asu in odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Razlino obravnavanje, temeljee na kateri koli osebni okoliini iz prvega odstavka tega lena, pa ne pomeni diskriminacije, e zaradi narave dela oziroma okoliin, v katerih se delo opravlja in ki izhajajo iz opisa del in nalog tega delovnega mesta, doloena osebna okoliina (zlasti spol delavca) predstavlja bistven in odloilen pogoj za delo in je takna zahteva sorazmerna in upraviena z zakonitim ciljem.

7. len

V drubi je izrecno prepovedano spolno in drugo nadlegovanje kakor tudi trpinenje na delovnem mestu.

Spolno nadlegovanje je kakrna koli oblika neelenega verbalnega in neverbalnega ali fizinega ravnanja ali vedenja spolne narave z uinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraevalnega, sovranega, poniujoega, sramotilnega ali aljivega okolja.

Nadlegovanje je vsako neeleno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliino, z uinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraevalno, sovrano, poniujoe, sramotilno ali aljivo okolje.

Trpinenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoe se ali sistematino, graje vredno ali oitno negativno in aljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

Vsaka ugotovljena kritev delavca nad drugim delavcem bo avtomatino sankcionirana z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

4. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

4.1 POGOJI ZA SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

8.len

Pogodbo o zaposlitvi v drubi lahko sklene oseba, ki je dopolnila 15 let starosti, ima splono zdravstveno zmonost in izpolnjuje pogoje, ki so doloeni z veljavnimi predpisi in splonimi akti drube.

4.2 POSTOPEK SKLENITVE DELOVNEGA RAZMERJA

9. len

Sklep o potrebi po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z novim delavcem sprejme direktor drube.

Prosto delovno mesto oziroma vrsta dela se objavi. Delovno razmerje se lahko v primerih, ki jih doloa ZDR-1 v zvezi z ZUTD tudi brez javne objave prostega delovnega mesta.

Objavo o prostem delovnem mestu oziroma vrsti dela posreduje na Zavod za zaposlovanje RS delavec, ki je v drubi pooblaen in odgovoren za vodenje personalne oziroma kadrovske evidence.

Prosto delovno mesto oziroma vrsta dela se objavi na nain, predpisan z zakonom in kolektivnimi pogodbami. Ali bo prosto delovno mesto oziroma vrsta dela objavljena ter ali bo objavljena tudi v sredstvih javnega obveanja, odloi direktor.

10. len

Prijave kandidatov pregleda delavec, zadolen za personalno oziroma kadrovsko evidenco, ki ugotavlja, ali so kandidati predloili vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ter ugotovi, katere izmed prispelih prijav so pravoasne.

e prijava ni popolna, se zahteva od kandidata, da jo v doloenem roku dopolni z zahtevanimi dokumenti. e kandidat v postavljenem roku prijave ne dopolni ali je ne dopolni v celoti oziroma z neustreznimi listinami, se ta zavre.

Vse prijave, ki so bile oddane priporoeno po poti po preteku roka za prijavo, se zavrejo.

11. len

Kandidat je dolan drubi predloiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za sklenitev delovnega razmerja, kot tudi o drugih njemu znanih okoliinah, ki ga kakorkoli onemogoajo ali bistveno omejujejo pri izvrevanju pogodbenih obveznosti ali ki ogroajo zdravje ali ivljenje oseb, s katerimi bi pri izvrevanju svojih nalog pri drubi prihajal v stik.

12. len

Izbiro med pravoasnimi prijavami kandidatov opravi direktor drube ali od njega pooblaeni delavec na nain in po postopku doloenim s tem pravilnikom.

4.3 PREIZKUS PRED IZBIRO KANDIDATA

13. len

Preizkus kandidatovega znanja oziroma sposobnosti pred izbiro se vedno opravi pri kandidatih za tista delovna mesta oziroma vrsto dela, za katera je preizkus pred izbiro doloen v sistemizaciji delovnih mest kot obvezen. Za druga delovna mesta se lahko tak preizkus opravi le tedaj, e je prijavljenih ve kandidatov z izpolnjenimi enakimi formalnimi pogoji ali e tako odloi direktor drube.

Naini preizkusa so zlasti: test, pisna naloga, praktina naloga, ugotovitev zdravstvene zmonosti delavca itd.

Preizkus znanja oziroma sposobnosti kandidata ali ugotovitev zdravstvene zmonosti kandidata se ne sme nanaati na okoliine, ki niso v neposredni zvezi z delom, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi.

14. len

Preizkus kandidatovega znanja oziroma sposobnosti pred izbiro opravi strokovni delavec, ki ima najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe iste stroke ali smeri kot kandidat.

Izid preizkusa pred izbiro sporoi strokovni delavec v pisni obliki direktorju drube, ki odloi o izbiri ustreznega kandidata.

15 len

Med vsemi kandidati, ki so uspeno opravili preizkus znanja oziroma sposobnosti, opravi konno izbiro direktor s pisnim sklepom.

16. len

Druba je dolna v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti vse neizbrane kandidate o tem, da niso bili izbrani, in sicer na nain, na katerega so kandidati podali svojo prijavo. e se neizbrani kandidat obvea po poti, ga je treba obvestiti s priporoeno potno poiljko s povratnico.

17. len

Druba je dolna neizbranemu kandidatu na njegovo zahtevo vrniti vse dokumente, ki jih je priloil prijavi kot dokaz za izpolnjevanje zahtevanih pogojev za opravljanje dela.

POGODBA O ZAPOSLITVI

18. len

Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi.

Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki. Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delodajalec in delavec. V imenu delodajalca pogodbo o zaposlitvi sklene direktor drube.

19. len

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati zlasti:

navedbo pogodbenih strank z navedbo njunega prebivalia oziroma sedea, datum nastopa dela, naziv delovnega mesta oziroma vrste dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi, kraj opravljanja dela, as trajanja delovnega razmerja, ali gre za delovno razmerje s po lnim ali krajim delovnim asom, doloilo o dnevnem ali tedenskem delovnem asu ter razporeditvi delovnega asa, nain izrabe letnega dopusta, kadar gre za pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za doloen as, znesek osnovne plae delavca, druge sestavine plae, plailno obdobje, plailni dan in nain izplaevanja plae, letni dopust ter nain doloanja letnega dopusta, dolina odpovednih rokov, poskusno delo, pripravnitvo (e se delovno razmerje sklepa s pripravnikom), [ustrezno dopolniti glede na potrebe drube].

20. len

Direktor drube mora pred podpisom pogodbe o zaposlitvi za doloen ali nedoloen as seznaniti delavca z vsebino kolektivnih pogodb, splonih in individualnih aktov drube, ki doloajo njegove pravice in obveznosti, kakor tudi zlasti z vsebino in pogoji dela na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi ter z vsemi pravicami in obveznosti delavca iz delovnega razmerja.

21. len

Druba je dolna delavca pred podpisom pogodbe o zaposlitvi napotiti na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Stroke zdravstvenega pregleda nosi druba.

Izjemoma nosi stroke zdravstvenega pregleda delavec, e je na zdravstvenem pregledu ugotovljeno, da delavec ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta, pri emer jih delavec ne izpolnjuje iz razlogov, ki so delavcu bili oziroma bi mu morali in mogli biti znani in je bil delodajalca dolan z njimi seznaniti tekom postopka izbire.

22. len

Delavec je dolan svoje delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, opravljati vestno, v asu in na kraju, ki sta doloena za izvajanje dela v pogodbi o zaposlitvi, upotevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.

V primerih, ki jih doloa kolektivna pogodba, ki velja za drubo, je delavec dolan opravljati tudi drugo delo, in sicer v asu in na kraju, ki mu ga s pisnim sklepom doloi direktor drube.

23. len

Delavec je dolan upotevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Vse kritve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja bo druba dosledno kaznovala v skladu z doloili ZDR, in sicer bodisi s pisnim opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi bodisi z redno ali izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

24. len

Delavec je dolan spotovati in dosledno izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter svoje delo opravljati pazljivo oziroma tako da zavaruje svoje ivljenje in zdravje ter ivljenje in zdravje svojih sodelavcev.

Vse kritve predpisov s podroja varnosti in zdravja pri delu bo druba dosledno kaznovala v skladu z doloili ZDR-1, in sicer bodisi s pisnim opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi bodisi z redno ali izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

25. len

Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja drube za svoj ali tuj raun opravljati del in sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo opravlja druba in pomenijo ali bi lahko pomenili za drubo konkurenco.

e delavec kri dolobo prvega odstavka tega lena je disciplinsko in odkodninsko odgovoren drubi.

26.len

Delavcem, ki pri svojem delu pridobivajo tehnina, tehnoloka, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, se lahko v pogodbi o zaposlitvi doloi konkurenna prepoved po prenehanju delovnega razmerja.

V pogodbi o zaposlitvi se lahko druba in delavec dogovorita, katerih tehninih, tehnolokih in poslovnih znanj ter poslovnih zvez delavec ne sme izkoriati oz. uporabljati po prenehanju delovnega razmerja ter, koliko asa po prenehanju delovnega razmerja traja ta konkurenna prepoved.

Delavcu pripada nadomestilo za spotovanje konkurenne prepovedi, ki se ga doloi v pogodbi o zaposlitvi, najmanj pa v viini kot jo doloa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Nadomestilo se izplauje delavcu po prenehanju delovnega razmerja toliko asa, kolikor je dogovorjena konkurenna prepoved.

V primeru, da delavec kri konkurenno prepoved v asu uveljavljanja konkurenne prepovedi po prenehanju delovnega razmerja je odkodninsko odgovoren. O odkodnini se delavec in druba dogovorita v pogodbi o zaposlitvi.

27.len

Vsi delavci so dolni varovati kot poslovno skrivnost vse podatke, ki so kot poslovna skrivnost opredeljeni v splonih in individualnih aktih drube, kot tudi vse druge podatke, za katere je oitno, da bi nastala obutna koda, e bi zanje izvedela nepooblaena oseba.

e delavec kri dolnost varovanja poslovne skrivnosti, je disciplinsko in odkodninsko odgovoren.

Delavci so dolni varovati dobro ime drube.

6. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV

6.1 TRAJANJE DELOVNEGA RAZMERJA

28. len

Delovno razmerje se praviloma sklene za nedoloen as.

Delovno razmerje se lahko sklene za doloen as v primerih, ki jih doloa zakon.

6.2 KRAJ OPRAVLJANJA DELA

29. len

Delavci v drubi opravljajo svoje delo na sedeu drube oziroma na eni od lokacij drube:

[ustrezno vstaviti].

Delavci , ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je v splonih aktih delodajalca doloeno, da se delo na tem delovnem mestu opravlja praviloma na terenu, velja, da teren obsega obmoje celotne Republike Slovenije, po potrebi pa tudi ti delavci svoje delo opravljajo tudi na sedeu delodajalca.

6.3 NAPOTITEV DELAVCA NA DELO V DRUG KRAJ

30. len

Delavec je lahko napoten na delo v drug kraj, e mu je zagotovljeno primerno stanovanje oziroma, e ima zagotovljen javni prevoz na delo in z dela, s tem da se mu as odsotnosti z doma zaradi prevoza na delo in z dela ne povea za ve kot 2 uri.

Pri napotitvi delavca na delo v drug kraj je potrebno upotevati dolobe zakona in kolektivne pogodbe dejavnosti, ki velja za drubo.

6.4 POSKUSNO DELO

31. len

V pogodbi o zaposlitvi se delavec in delodajalec lahko dogovorita o poskusnem delu.

Poskusno delo za posamezna dela znaa:

za dela I. do III. skupine ____ mesec za dela IV. skupine ______ mesec za dela V. skupine _____ mesec za dela VI., VII. in VIII. skupine _______ mesec

Trajanje poskusnega dela se lahko podalja za as zaasne in opraviene odsotnosti delavca z dela.

32. len

V asu trajanja poskusnega dela lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom.

V asu trajanja pripravnitva delodajalec delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen e so podani razlogi za izredno odpoved ali v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

33. len

Za delovno mesto, za katero je doloeno poskusno delo, direktor drube sprejme sklep, s katerim imenuje lane komisije, ki bodo spremljali poskusno delo delavca. Sklep se vroi delavcu ter vsem lanom komisije. lani komisije morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec.

Komisija se je dolna tekom trajanja poskusnega dela delavca z delavcem sestati najmanj po preteku polovice poskusnega dela ter ga seznaniti z dosedanjimi ugotovitvami komisije. e so ugotovitve komisije za prvo polovico poskusne dobe negativne, so lani komisije dolni podati delavcu dodatne napotke za delo ter ga pozvati, da komisijo seznani z morebitnimi ovirami ali zadrki na njegovi strani.

34. len

Po zakljuku poskusne dobe je komisija dolna najkasneje v roku 3 delovnih dni pripraviti obrazloeno oceno opravljenega poskusnega dela ter jo vroiti direktorju drube. e je komisija mnenja, da delavec ni uspeno opravil poskusnega dela, je dolna svojo oceno pisno obrazloiti ter podati poroilo o svojih ugotovitvah.

Na podlagi ugotovitve o neuspeno opravljenem poskusnem delu sprejme direktor drube odloitev o uvedbi postopka zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu v skladu z doloili ZDR-1.

6.5 PRIPRAVNITVO

35 len

Pripravnik je vsak, ki prvi zane opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.

S pripravnikom se sklene pogodba o zaposlitvi v skladu z doloili ZDR.

36. len

Pripravnitvo traja:

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe najve 6 mesecev, za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe najve 9 mesecev, za dela VII. in vijih stopenj strokovne izobrazbe najve 12 mesecev.

Pripravnitvo se lahko sorazmerno podalja, e pripravnik dela s krajim delovnim asom od polnega, vendar za najve 6 mesecev.

Trajanje pripravnitva se podalja tudi za as opraviene odsotnosti z dela, ki tr aja ve kot 20 delovnih dni, razen za as letnega dopusta.

37. len

V asu trajanja pripravnitva delodajalec pripravniku ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen e so podani razlogi za izredno odpoved ali v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

38. len

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se doloi :

trajanje pripravnitva, potek pripravnitva, mentor pripravnika ter nain spremljanja in ocenjevanja pripravnitva.

39. len

Pripravnitvo poteka po programu, ki ga doloi mentor, ki delo pripra vnika tudi spremlja in ocenjuje. Na predlog mentorja se pripravnika doba lahko skraja, vendar ne prej kot po poteku polovice pripravnike dobe. O skrajanju pripravnitva odloi direktor s sklepom.

Ob koncu pripravnitva opravi pripravnik izpit, ki je sestavni in zakljuni del pripravnitva in se opravlja najkasneje do izteka pripravnike dobe. Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja iz stroke in delovnega podroja, za katerega se je pripravnik usposabljal.

6.6 SPLONA OBVEZNOST OPRAVLJANJA DELA

40. len

Delavec mora vestno, redno, pravoasno, strokovno, samostojno in kakovostno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v asu in kraju, ki sta doloena za izvajanje dela, upotevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.

Delavec mora upotevati zahteve ter pisna in ustna navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Kritev oziroma nespotovanje zahtev, pisnih in ustnih navodil delodajalca se teje za kritev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

6.7 PLAA

41. len

Za delo pripada delavcu plaa, dodatki in povraila v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo dejavnosti, ki velja za drubo.

Opcija: [Plae so podrobneje opredeljene v Pravilniku o plaah drube.]

6.8 DELOVNI AS

42. len

Polni delovni as v drubi traja 40 ur tedensko.

43. len

Glede na naravo in zahteve tehnolokega procesa se polni delovni as razporedi tako, da se opravlja v dveh izmenah, in sicer v dopoldanski in popoldanski izmeni.

Natanneje dnevno in tedensko razporeditev delovnega asa ter razporeditev delovnega asa v koledarskem letu v okviru delovne obveznosti iz tega pravilnika doloi direktor s planom izrabe delovnega asa oz. z delovnim koledarjem.

44. len

Kraji delovni as od polnega lahko s sklepom doloi direktor za opravljanje del in nalog, v obdobju, ko niso podani pogoji za opravljanje dela v polnem delovnem asu. Sklep se javno objavi na nain, ki je v drubi obiajen.

Kraji delovni as ne sme trajati manj kot 36 ur na teden.

Pri doloitvi skrajanega delovnega asa upoteva delodajalec morebitna doloila kolektivne pogodbe dejavnosti, ki veljajo za drubo.

45. len

V primeru pogojev, doloenih z zakonom, je mogoe odrediti nadurno delo.

Nadurno delo se doloi izjemoma, in sicer le:

v primerih izjemno poveanega obsega dela, e je nujno, da se odvrne kakna okara na delovnih sredstvih, e je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoenja, [ustrezno dopolniti].

Pri uvajanju nadurnega dela je potrebno spotovati doloilo drugega odstavka 144. lena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, 144. len).

46. len

Nadurno delo lahko traja najve 8 ur tedensko, oziroma 20 ur meseno in najve 180 ur na leto.

Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred zaetkom dela.

47. len

Razporeditev in pogoji za zaasno prerazporeditev delovnega asa se doloijo s pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo dejavnosti, kateri pripada druba.

48. len

Pred zaetkom koledarskega ali poslovnega leta direktor drube doloi letni razpored delovnega asa in o tem obvesti vse delavce in sindikate pri delodajalcu.

49. len

Direktor drube je dolan vse delavce v pisni obliki obvestiti o zaasni prerazporeditvi delovnega asa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega asa.

50. len

Pri enakomerni razporeditvi delovnega asa delovni as ne sme biti razporejen na manj kot 4 dni v tednu.

51. len

Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov je delovni as lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter zaasni prerazporeditvi polnega delovnega asa, delovni as ne sme trajati ve kot 56 ur na teden.

Pri neenakomerni razporeditvi ter zaasni prerazporeditvi polnega delovnega asa se upoteva polni delovni as kot povprena delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti dalje od est mesecev.

Pri uvajanju neenakomerno razporejenega delovnega asa je potrebno spotovati doloilo 2. odstavka 148. l ena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, 148. len).

52. len

O neenakomerni razporeditvi ali zaasni prerazporeditvi delovnega asa pisno odloi direktor dru be s sklepom, ki se javno objavi na nain, k je v drubi obiajen.

Delovni as se lahko razporedi neenakomerno za vsakega delavca posamino ali skupinsko. Pri tem delavci, zaposleni na enakem delovnem mestu, ne smejo biti neenako obravnavani.

6.9 NONO DELO

53. len

Delodajalec organizira nono delo v skladu z zakonom, pogoji za varnost in zdravje pri delu in kolektivno pogodbo dejavnosti, kateri pripada druba.

Kot nono delo se teje delo med 23:00 uro in 6:00 uro.

Nonim delavcem pripada:

dopust v dodatnem trajanju ____ dni, prehrana med delom, strokovno vodstvo delovnega procesa, [ustrezno dopolniti].

Druba ne sme na nono delo razporediti delavca, ki nima urejenega prevoza na delo in z dela.

54. len

Opcija: [Druba se mora pred uvedbo nonega dela posvetovati s sindikati pri delodajalcu o:

doloitviasa, ki se teje v nono delo, o oblikah organiziranosti nonega dela, o ukrepih varnosti in zdravja pri delu, o socialnih ukrepih kot so: [ustrezno vstaviti].]

6.10 ODMORI IN POITKI

6.10.1 Odmor med delom

55. len

Delavec ima med delovnim asom pravico do odmora, ki traja 30 minut.

Odmor med delom se lahko doloi ele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega asa.

6.10.2 Dnevni odmor in tedenski poitek

56. len

Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do poitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur. Delavec, ki mu je delovni as neenakomerno razporejen ali zaasno prerazporejen, ima v obdobju 24 ur pravico do poitka, ki traja nepretrgoma najmanj 11 ur.

Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni, poleg pravice do dnevnega poitka iz prejnjega odstavka, pravico do poitka v trajanju najmanj 24 ur.

6.11 LETNI DOPUST IN DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA

6.11.1 Letni dopust

57. len

Delavec ima pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu v minimalnem trajanju najmanj 4 tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni as ali kraji delovni as od polnega.

Minimalno tevilo dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu posameznega delavca.

58. len

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.

59. len

Dolina letnega dopusta je odvisna od:

od delovne dobe delavca, od zahtevnosti del, od delovnega prispevka delavca, od posebnih socialnih in zdravstvenih razmer delavca.

60. len

tevilo dni letnega dopusta za posameznega delavca se na podlagi osnov in meril iz prejnjega lena doloi tako, da se k osnovi 20 dni priteje tevilo dni na naslednji nain:

1.) glede na delovno dobo:

do 5 let 0 dni nad 5 let do 10 let 1 dan nad 10 let do 15 let 2 dni nad 15 let do 20 let 3 dni nad 20 let do 25 let 5 dni nad 25 let do 30 let 7 dni nad 30 do 35 let 9 dni nad 35 let 11 dni

2.) glede na pogoje dela:

tevilo dni dopusta glede na izpostavljenost vplivom okolja, telesnim obremenitvam in psihinim napetostim doloi strokovna sluba na podlagi meritev za posamezno delovno mesto in trajanje obremenitve, enskam z nonim delom 3 dni delavcem s stalnim 6-dnevnim delovnim tednom brez nonega dela 1 dan delavcem s stalnim 6-dnevnim delovnim tednom z nonim delom 2 dneva.

3.) glede na zahtevnost in odgovornost del:

za delovna mesta, za katera se zahteva 3-letna poklicna ola 1 dan za delovna mesta, za katera se zahteva srednja strokovna izobrazba 2 dni za delovna mesta, za katera se zahteva vija strokovna izobrazba 3 dni za delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba 4 dni

4.) glede na delovni prispevek delavca:

delavcu, ki izjemno prispeva k uspehu podjetja,

lahko direktor odobri do 5 dni

5.) glede na posebne socialne in zdravstvene razmere:

delavcu za vsakega otroka, ki e ni dopolnil 15 let 1 dan materi ali oetu samohranilcu z otrokom, ki e ni dopolnil 15 let 2 dni materi ali oetu samohranilcu s tremi ali ve otroki, starimi do 15 let 3 dni delavki oz. delavcu samohranilcu za vsakega predolskega otroka 1 dan invalidu II. ali III. kategorije invalidnosti ter delavcu z najmanj 60% telesno okvaro 3 dni delavcu oz. delavki, ki neguje in varuje teje ali zmerno telesno, teje ali teko duevno prizadeto osebo 5 dni delavcu oz. delavki, ki dopolni 50 let starosti 5 dni

Ob upotevanju vseh kriterijev letni dopust ne sme trajati ve kot [ustrezno vstaviti] dni.

61. len

Delavcu, ki e ni dopolnil 18 let, se letni dopust, doloen po 60. lenu tega pravilnika, povea za dodatnih 7 delovnih dni.

62. len

Delovna doba oziroma doseena starost se pri doloanju doline letnega dopusta upoteva, e je oziroma bo izpolnjena do konca koledarskega leta, za katerega se doloa dolina letnega dopusta.

63. len

V letni dopust se ne vtevajo proste sobote, dnevi tedenskega poitka oziroma prazniki in dnevi, ki so z zakonom doloeni kot dela prosti dnevi.

64. len

Letni dopust se izrablja upotevaje potrebe delovnega procesa ter monosti za poitek in rekreacijo delavca ter upotevaje njegove druinske obveznosti.

Delavec ima pravico en dan letnega dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam doloi, o emer mora najmanj tri delovne dni prej obvestiti direktorja.

65. len

Delavec lahko izrabi letni dopust v ve delih, s tem da mora en del trajati najmanj dva tedna. Pri tem mora v koledarskem letu brez prekinitve izrabiti najmanj dva tedna, preostanek pa najkasneje do 30. junija nasle dnjega leta.

6.11.2 Odsotnost z dela brez ali z nadomestilom plae

66. len

Delavec je upravien do odsotnosti z dela v primeru zaasne nezmonosti za delo zaradi bolezni ali pokodbe in v drugih primerih v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.

67. len

Delavec ima pravico biti v posameznem koledarskem letu odsoten z dela zaradi osebnih okoliin do najve 7 delovnih dni s pravico nadomestila plae, in sicer v naslednjih primerih:

lastne poroke 3 dni rojstvo otroka 2 dni poroke otroka 2 dni smrti zakonca, otrok, posvojenca, starev, drugih lanov, ki so iveli v skupnem gospodinjstvu 3 dni smrti bratov, sester, starev zakonca, starih starev 1 dan selitve delavca oz. druine v istem kraju 2 dni selitve delavca oz. druine v drugi kraj 3 dni elementarnih nesre, ki prizadenejo delavca 2 dni [ustrezno vstaviti] do 5 dni

68. len

Delavcu se mora omogoiti odsotnost zaradi opravljanja dravljanskih dolnosti, odziva na vabilo sodia ali drugega dravnega organa in opravljanje funkcije v preds tavnikih organih republike in lokalnih skupnostih.

O odsotnosti z dela v smislu tega lena odloa direktor na pronjo delavca, ki mu mora razlog za odsotnost prepriljivo dokazati. V primeru odsotnosti iz prvega odstavka tega lena odsotnosti praviloma ni mogoe zavrniti, ne glede na zahteve delovnega procesa.

Po izrabi 7 delovnih dni zaradi primerov iz prvega odstavka tega lena se lahko delavcu ob nastopu novega primera odobri odsotnost brez nadomestila plae.

69. len

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plae v primerih:

zasebnega potovanja, nege druinskega lana, ki ni medicinsko potrebna, popravila hie oz. stanovanja, zdravljenja na lastne stroke [ustrezno vstaviti].

Takna odsotnost z dela lahko traja najve do 21 dni v koledarskem letu.

Odsotnost z dela brez nadomestila plae odobri po pisni in obrazloeni vlogi delavca direktor drube, ki lahko vlogo tudi zavrne, e zahteve delovnega procesa odsotnosti delavca ne dopuajo.

70. len

Delavci, ki se izobraujejo v interesu drube, so upravieni do odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka v skladu z veljavnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami, ki veljajo za drubo.

7. IZOBRAEVANJE

71. len

Pri zagotavljanju izobraevanja, strokovnega usposabljanja in delovne prakse uencev in tudentov ravna delodajalec v skladu z veljavnimi predpisi in ustreznimi dolobami kolektivnih pogodb, ki veljajo za drubo.

8. POSEBNO VARSTVO DELAVCEV

72. len

Delavci, ki e niso dopolnili 18 let starosti, delavke med nosenostjo, porodom ali v zvezi z materinstvom, delavci, zaradi nosenosti in starevstva, invalidi in stareji delavci, uivajo pri delu posebno varstvo v skladu z zakonom.

[Ustrezno vstaviti glede na naravnanost podjetja]

9. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

73. len

Delavec mora spotovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo in skrbno opravljati delo, da zavaruje svoje ivljenje in zdravje ter ivljenje in zdravje drugih oseb.

Delavec je dolan pri delu izvajati predpisane varstvene ukrepe in uporabljati predpisane varstvene naprave in priprave.

Neposredni vodja mora delavca pred razporeditvijo na delovno mesto seznaniti z ukrepi, predpisanimi za varnost pri delu in v zvezi z delom, ki ga bo opravljal, ter z organizacijo in izvajanjem varnosti pri delu. Delavec mora biti ob tem seznanjen z vsemi nevarnostmi pri delu ter s pravicami in obveznostmi v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu in delovnimi pogoji.

Delavec ima pravico odkloniti delo, e mu grozi nevarnost za ivljenje ali zdravje, ker niso izvedeni predpisani varstveni ukrepi.

74. len

Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem zdra vja delavcev pri delu so stroki drube.

Delavec se je dolan redno udeleiti vseh izobraevanj in izpopolnjevanj s podroja varnosti in zdravja pri delu, na katera ga napoti delodajalec v rednem delovnem asu.

e se delavec neutemeljeno ne udelei izobraevanja ali izpopolnjevanja, na katerega je bil napoten, se teje, da je storil kritev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

75. len

Podroje varnosti in zdravja pri delu ter poarnega varstva je podrobneje urejeno v splonih aktih drube s tega podroja.

10. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA

76. len

Delovno razmerje delavcu preneha na enega od nainov doloenih v 77. lenu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, 77. len)

11. SPORAZUMNA RAZVELJAVITEV POGODBE O ZAPOSLITVI

77. len

Delavec in direktor drube se lahko s pisnim sporazumom dogovorita, da bo pogodba o zaposlitvi prenehala veljati.

Sporazum iz prvega odstavka tega lena mora vsebovati dolobo o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v skladu z doloili Zakona o urejanju trga dela (ZUTD).

V sporazumu je treba doloiti zlasti datum prenehanja delovnega razmerja in obveznosti delodajalca (odkodnina ali odpravnina delavcu) in delavca (vrnitev tipendije, posojila, odkodnine podjetju, primopredaja poslov) ter ugotoviti, ali imata pogodbeni stranki druga do druge kakne neporavnane obveznosti. e neporavnane obveznosti obstajajo, jih je treba v sporazumu opredeliti.

e delavec neopravieno preneha delati pred asom, doloenim v sporazumu, odgovarja delodajalcu za kodo, ki jo je s svojim samovoljnim ravnanjem povzroil.

8.2. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

78. len

Delavec in delodajalec lahko pogodbo o zaposlitvi odpovesta redno (z odpovednim rokom) ali izredno (brez odpovednega roka) v skladu z dolobami ZDR-1.

79. len

Pogodbo o zaposlitvi lahko delodajalec delavcu odpove redno:

iz poslovnega razloga (prenehanje potreb po opravljanju doloenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnolokih, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca), iz razloga nesposobnosti (nedoseganje priakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravoasno, strokovno in kvalitetno, ali neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, doloenih z zakoni in izvrnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi esar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja), iz krivdnega razloga (krenje pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja), iz razloga invalidnosti (nezmonost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov) ali Iz razloga neuspeno opravljenega poskusnega dela.

80. len

Izredno lahko pogodbo o zaposlitvi delodajalec delavcu odpove le na podlagi razlogov, ki so izrecno doloeni v 110. lenu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, 110. len), to je:

e delavec kri pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kritev vse znake kaznivega dejanja, e delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kri pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, e je delavec kot kandidat v postopku izbire predloil lane podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, e delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, eprav bi to moral in mogel storiti, e je delavcu po pravnomoni odlobi prepovedano opravljati doloena dela v delovnem razmerju ali e mu je izreen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekrek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot est mesecev, ali e mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni ve kot est mesecev odsoten z dela, e delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku, e se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravieno ne vrne na delo, e delavec v asu odsotnosti z dela zaradi bolezni ali pokodbe ne spotuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali e v tem asu opravlja pridobitno delo ali e brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

81. len

Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z zakonsko ali pogodbeno doloenem odpovednim rokom.

82. len

e pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec, je odpovedni rok 30 dni [15 dni do 30 dni].

Opcija: [dolina odpovednega roka je odvisna od stopnje izobrazbe delavca, od tarifnega razreda, v katerega sodi delovno mesto itd ]

S pogodbo o zaposlitvi je lahko dogovorjen dalji rok, vendar ne dalji od 60 dni.

83. len

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca zaradi poslovnih razlogov in razloga nesposobnosti, je minimalni odpovedni rok:

do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni, od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.

Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni naraa za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, najve pa do 60 dni.

Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, e ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti doloen drugaen odpovedni rok, vendar ne kraji kot 60 dni.

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca zaradi krivdnih razlogov na strani delavca, je minimalni odpovedni rok 15 dni.

84. len

e delodajalec delavcu odpove to pogodbo redno iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, ima delavec pravico do odpravnine v skladu z zakonom.

12. PREHODNE IN KONNE DOLOBE

85. len

Za vpraanja iz podroja delovnih razmerij, ki jih ta pravilnik ne ureja, se neposredno uporabljajo zakon in kolektivne pogodbe, ki veljajo za drubo.

e so v vsakokratno veljavni kolektivni pogodbi posamezna doloila za delavce ugodneja, se le-ta uporabljajo neposredno.

86. len

Pravilnik o delovnih razmerjih kot tudi njegove spremembe in dopolnitve sprejme direktor drube v pisni obliki.

87. len

Pravilnik o delovnih razmerjih zane veljati osmi dan potem, ko ga direktor drube sprejme in objavi.

Pravilnik se objavi na v drubi obiajen nain.

88. len

Pravilnik o delovnih razmerjih je na razpolago in vpogled delavcem pri direktorju drube.

V ___________, dne _________

[__________________]

[______________], direktor