Praznovanje pomladi

in velike noči

Damjan J. Ovsec

na Slovenskem in po svetu

Praznovanje pomladi

in velike noči

velika noc ovitek.indd 1 16.3.2010 15:38:32

Damjan J. OvsecPraznovanje pomladi in velike nočina Slovenskem in po svetu

Uredila Iztok Ilich, Marko VidicLektorirala Dragica BreskvarKorektura Aleksandra KocmutOblikovanje Mojca BudnarPrelom Vilma ZupanIzdala in založila Modrijan založba, d. o. o.Za založbo Branimir NešovićNatisnil Korotan-Ljubljana, d. o. o.Naklada 2500 izvodovLjubljana 2010Prva izdaja

© Modrijan založba, d. o. o., 2010

Knjiga je izšla z denarno pomočjo Agencije 41, marketinške storitve, d. o. o.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

398.332.12

OVSEC, Damjan J. Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu / Damjan J. Ovsec. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2010

ISBN 978-961-241-408-5

249643520

www.modrijan.si

001-045.indd 2001-045.indd 2 1.2.2010 9:57:511.2.2010 9:57:51

VsebinaPredgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

Velika noč med arhetipom in mitom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

O pomladi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Pomlad, začetek novega leta starih ljudstev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

Bogovi prerajanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24Kozmološka vprašanja pomladi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28O besednem izvoru in ljudskem datumskem pojmovanju pomladi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31Zeleni Jurij, vitez pomladi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32Pomladni kult zelenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35Pomladni kresovi in sežiganje lutk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38Velikonočni in majski ognji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41Sveta voda izvirov in vodnjakov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

Datiranje velike noči in koledarji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46Datiranje velike noči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Datiranje pravoslavne velike noči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

Ponavljanje velike noči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Reformator Konstantin Veliki in spremembe v štetju časa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51Vprašanje datiranja velike noči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52Velika noč v gregorijanskem koledarju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54Judovski koledarji in letni časi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58Koledarji, ki so bili v uporabi v Kristusovem času . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

Časovni okvir velikonočnih praznikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60Dobe cerkvenega leta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61

Velikonočno tridnevje in veliki teden . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61Velikonočni čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

Pepelnica – začetek velikega posta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Nekaj slovenskih pepelničnih šeg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67O kvatrah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69Postne preste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70Pepelnične izjeme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71Pepelnične šege drugod po Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

Velikonočni post . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74O postu in postenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75Štiridesetdnevni post . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76

Število štirideset . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76Spokorniške prvine velikega posta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78Simbolika pepela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79Cerkvene spremembe postnih zakonov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79Postne nedelje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80Postne jedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81

Aleluja, slovenska postna posebnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84Sredopostna sreda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85O postu, postnih prepovedih in postnih jedeh drugod po Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86

001-045.indd 5001-045.indd 5 29.1.2010 13:26:4729.1.2010 13:26:47

Postne pobožnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90Pobožnosti v spomin na Kristusovo trpljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91Velikonočno romanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97

Cvetna nedelja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98O njenem nastanku in številnih domačih imenih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99Butare . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

O vrstah butar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108Rekordna uršenska butara in prekmurski presmec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109Savinjski snopi in ljubenska potica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111Še o drugih slovenskih butarah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112

Cvetnonedeljski obredi, šege in vraže. Kdo nosi butare k blagoslovu? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117Cvetna nedelja drugod v Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122

Procesije in pasijoni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130Nastanek in razvoj procesij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

Kristusov pasijon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133Pasijon v likovni umetnosti in glasbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141

Veliki teden . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142Zadnji teden v postnem času . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143Veliki teden je v Evropi še zelo živ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146

Velika sreda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150Velika sreda na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151Velika sreda v drugih deželah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153

Veliki četrtek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156Zadnja večerja in bogoslužje na veliki četrtek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157Slovenske šege in verovanja na veliki četrtek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166In kako je drugod? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168

Božji grob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172Starojudovski grobovi in Kristusov grob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174Kapelice božjega groba na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178

Veliki petek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180Veliki petek, dan žalovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181Slovenske šege in verovanja na veliki petek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 184Veliki petek v drugih evropskih deželah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185

Velika sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 200Cerkveni obredi na veliko soboto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201Navade in šege na veliko soboto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202

Blagoslavljanje ognja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204Moč svete vode in odvezanih zvonov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207Še nekaj vraž . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208

Velikosobotno popoldne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209Velikonočni ognji na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211Še vedno živo, a nevarno pokanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212Šege in vraže na raznih koncih Evrope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 214

001-045.indd 6001-045.indd 6 29.1.2010 13:26:4729.1.2010 13:26:47

Velikonočna jedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 218Slovenske velikonočne jedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219O kruhu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219

Velikonočni kruh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221Potica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224Imenitni štruklji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 227

Posebne jedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 228Velikonočne jedi v drugih evropskih deželah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 238

Blagoslov hrane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246Slovenski velikonočni žegen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247

Z žegnom povezane šege in vraže. Kdo je nosil k žegnu? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 254Blagoslov hrane drugod po Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 259Velikonočni žegen po Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 260

Jajce kot arhaični simbol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 264Simbolna vloga jajca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 265Jajce v kozmogonijah in mitih stvarjenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 266Kozmično jajce pri Slovanih in Slovencih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 270

Jajce in elementi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 271Jajce in alkimisti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 271Jajce v vlogi nastanka ljudi in družbenega življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 271

Arhaična poslikana in okrašena jajca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 272Simbolika jajca je preživela do danes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 274O vlogi velikonočnih jajc in začetkih barvanja pirhov v krščanski Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 275Jajce in evharistija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 276

Pirhi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 278O slovenski besedi za pirh in kako se pri nas še imenujejo pobarvana jajca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 279

Kdaj so se pojavili pirhi na Slovenskem? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282Načini okraševanja jajc na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282

Napisi na pirhih pri nas in drugod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 291Pirhi na Češkem in Moravskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 292Imitacije jajc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 294Pirhi na Hrvaškem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295Pirhi na Poljskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295Pirhi v pravoslavnih deželah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 296

Velikonočna jajca stare Rusije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 297Bogastvo ukrajinskih pisank se kaže tudi v najbogatejši simboliki na svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299

Zgodbe o krašenju pirhov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 302Jajčno drevo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 303

Jajčna drevesa ob različnih praznikih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 307

Velikonočni zajec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 308Mitološki izvor velikonočnega zajca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 309Zajec je prastari, skupni planetarni simbol . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 310Od kdaj je velikonočni zajec obdarovalec? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 311Kdo prinaša jajca? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 313Še nekaj posvetnih velikonočnih simbolov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 316

Velika noč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 318Judovska pasha . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 319Vstajenjska procesija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 322

001-045.indd 7001-045.indd 7 29.1.2010 13:26:4729.1.2010 13:26:47

Evangeličanska in pravoslavna velika noč v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 325Šege in vraže na veliko nedeljo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 326Velikonočne šege drugod po Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 332Ples velikonočnega sonca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 338Velika noč v pravoslavnih deželah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 339

Ruska velika noč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 340

Velika noč v ljubljani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 342Spokorniška procesija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 343Štepanjski božji grob . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 343Ljubljanska butara . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 345Velikonočni dnevi do druge svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 347Velikonočne procesije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 348Tradicija slanikovih pojedin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 351Žegen in velikonočno kosilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 352Velikonočno obdarovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 352

Velikonočne voščilnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 354

Velikonočni ponedeljek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 360Dan veselja in sprostitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 361Igre s pirhi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 362Gremo v Emavs! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 369Beli teden z belo nedeljo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 372Velikonočni ponedeljek drugod po Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 373

Poljski dyngus . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 375Angleško velikonočno dviganje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 377

Igre s pirhi, z njimi povezane šege in verovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 378Metanje pirhov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 382Turčanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 382Kotaljenje pirhov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 383Ples z jajci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 384

Stare navade zbiranja jajc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 386Nekaj o belem tednu in beli nedelji ter s tem povezanih šegah drugod po Evropi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 389

Skupna evropska dediščina velike noči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 390

Literatura in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 398

Abecedno kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 404

Slikovno gradivo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 415

001-045.indd 8001-045.indd 8 29.1.2010 13:26:4729.1.2010 13:26:47

9Predgovor

PredgovorZima beži, prihaja pomlad, novo življenje po zemlji vzbuja; cvet vesel obeta in sad, pojmo veseli: aleluja!

Josip Stritar, Velika noč, 1899

Velika noč je v krščanskem svetu naj-pomembnejši in najstarejši verski praznik, ki je bil na Slovenskem,

podobno kot drugod, vedno tudi ljudski (pomladni) praznik. Z njim so bili pač tr-dno povezani ljudsko verovanje, šege, stare navade, predstave in pojmovanja, ki so v dobršni meri preživeli in se, predvsem na podeželju, ohranili do današnjih dni. Ob cerkvenem obredju, ki je povezano s sveto-pisemskim izročilom, pa tudi z raznimi iz-razi samosvoje ljudske pobožnosti, se je do danes ohranilo tudi veliko arhaičnih prvin, ki spremljajo velikonočno obdobje. Ob mlajših krščanskih simbolih so namreč ne-kateri velikonočni izjemno stari in hkrati univerzalni (ter povezani z miti), drugi so

splošno indoevropski, zato ni mogoče trdi-ti, da so samo velikonočni ali morda celo samo slovenski. Lahko pa govorimo o moč-ni tradiciji tega praznika, ki se je pri nas, še posebej v preteklosti, na takšen ali druga-čen način dotaknil skoraj vsakega. O tem ne nazad nje priča tudi dejstvo, da so o ve-liki noči in velikonočnem času pisali skoraj vsi slovenski pisatelji, od Ivana Cankarja, Ivana Preglja do Franceta Bevka in Alojza Rebule, ter vrsta pesnikov, od Simona Gre-gorčiča, Srečka Kosovela do Alojza Grad ni-ka in Edvarda Kocbeka. Vendar se je »duh« praz novanja velike noči tudi zunaj cerkva in med ljudmi različnih svetovnih nazorov ohranil do današnjih dni in se zaradi de-mokracije in novih pogledov na svet mar-sikje celo okrepil.

Razne ankete (ne glede na to, ali se lah-ko povsem zanesemo nanje) skupaj z etno-loškimi raziskavami razkrivajo, da ima pri nas večina ljudi, kamor so všteti tudi neve-rujoči, veliko noč za družinski praznik. V anketi iz leta 1997 je 46,3 % vprašanih iz-javilo, da jim velika noč pomeni družinski praznik, za 19,2 % je spomin na Kristuso-vo vstajenje, za 16,5 % tradicija, za 4,3 % praznik pirhov, potic, šunke in hrena, za

2,3 % prihod pomladi, za 0,5 % prilož-nost za duhovno prenovo; 3,8 % jih nava-ja še druge razloge (iz ankete ne izvemo, kak šne), le 6,5 % vprašanim pa velika noč

Deklica s fantazijskim pokrivalom na velikonočni paradi v New Yorku

Velikonočno darovanje hrane in cvetja v San Miguelu de Allende v Mehiki

001-045.indd 9001-045.indd 9 16.2.2010 9:29:3416.2.2010 9:29:34

10 Predgovor

ne pomeni ničesar, medtem ko 0,7 % an-ketirancev ne ve, za kaj sploh gre. Ni težko izračunati, da velika noč nekaj pomeni kar 92,9 % vprašanim (Nedelo, 27. 3. 1997).

V isti anketi je na vprašanje, ali za veli-ko noč koga obdarujejo, pritrdilno odgo-vorilo 50 % vprašanih; med darili so na prvem mestu pirhi (70,5 %), sledijo slad-karije (30,8 %), malenkosti (12,1 %), sadje (11,2 %), potica in šunka (9,8 %), igrače (6,3 %), ob la čila (2,7 %), cvetje (1,8 %), drugo (5,4 %).

Kaj žene Slovence in druge narode, da tako ali drugače sodelujejo v tem mitskem prazniku? Razlogi so zavestni in zunanji, pa tudi notranji in nezavedni. Slednji so še posebej zapleteni, hkrati pa so temeljni, saj o človeku in »velikonočnem sindromu« naj-več povedo. V nadaljevanju bomo najprej spregovorili o nekaterih lažje razumljivih ra-zlogih, nato pa še o drugih, ki se ukvarjajo z veliko nočjo med mitom in arhetipom.

Politični sistemi in režimi se spreminja-jo, na istem teritoriju umirajo in se rojevajo nove države, oblast religijo in verske praz-nike enkrat podpira, drugič prepoveduje, ljudje pa – verni, neverni in nejeverni – mirno jedo pirhe, šunko in potico; prav tak žegen je že v 17. stoletju opisal naš slavni

Valvasor in bi ga pred njim opisal še kdo drug, če bi le tako naneslo. Spominjam se nekega tovariša (ob besedah vera ali cerkev so mu »zrasli rogovi«), kako je pred deset-letji vpil na svojo ženo, naj neha s svojimi neumnosti okoli velike noči. Jajca, »šink«, potica, to je za farje in tercijalke! Vendar je na velikonočno nedeljo v kuhinji kljub vse-mu o tem povprašal, dobil, pojedel in pro-sil za še. Vemo tudi, da so se »komunisti« božiču zlahka odrekli, saj je bilo le teden kasneje že novo leto, zato pa se niso odre-kli vsej »tradiciji« in tako tudi velikonoč-nim dobrotam ne. Če šunka ni »pela« v Ljubljani, so si jo bolj ali manj na skrivaj odpeljali narezat na deželo, k sorodnikom, češ, to jim toliko pomeni, mi pa smo šli tja na izlet. Dom je dom in potica je potica. Običaji pa so seveda običaji. Zlasti stari.

Da se cerkvenih praznikov poleg kri-stjanov tako ali drugače udeležujejo skoraj vsi (ni pomembno, ali vsebinsko, po izro-čilu, metaforično ali zgolj »jedilno«), naj bi bila kriva tudi tradicija in dejstvo, da je ve-čina meščanov, ali bolje, mestnega prebival-stva, z eno nogo še vedno na kmetih, kjer pač spontano gojijo nekatere stare šege. Vle-čejo pa tudi zgledi. Nove dražljaje in spod-bude v tej smeri glasno ponujajo v urbanih

in podeželskih okoljih tudi trgovina, me-diji in sploh globalizacija. Temu pa je kriv tudi apetit. Trebuha (tako kakor denarja) ne zanimajo ideologije.

H krepitvi »velikonočnega duha« pri-spevajo tudi zlasti od osamosvojit ve naprej, oživele želje po iskanju različnih identitet od osebnih, družinskih, skupnih do kra-jevnih, regijskih in še kakšnih. Skup nosti vaških žena, turistična in druga društva, pa tudi različne združbe in celo podjet ni po-samezniki prirejajo tudi v velikonočnem času po vsej Sloveniji številne razstave, med katerimi so najpogostejše razstave tradicio-nalnih in prirejenih velikonočnih jedil, pir-hov, butar in prazničnega okrasja. Teh pri-reditev je dandanašnji precej več, kakor jih je bilo pred drugo svetovno vojno. Posa-mezni kraji želijo s tem izstopati, včasih med seboj tudi tekmovati, vsi pa si želijo čim več obiska, zato je seveda prisotna tudi »turistična komponenta«. Razstavam se pri-družujejo tudi druge prireditve.

Na Primorskem imajo v Ankaranu od leta 1992 naprej velikonočno razstavo cvet-ja, ki je imela v najboljših časih okoli 10.000 obiskovalcev, v Izoli pa od leta 2005 prirejajo velikonočni sejem starin, ki se imenuje Usake šćiat. Leta 2007 je privabil

Pilat s spremstvom, sprevod na veliki petek v Antigui v Gvatemali, 1994

001-045.indd 10001-045.indd 10 29.1.2010 13:26:4929.1.2010 13:26:49

11Predgovor

160 razstavljavcev iz Slovenije, Italije, Av-strije, Madžarske in Hrvaške, tako da je z milijonom razstavljenih predmetov sploh največji sejem starin pri nas; hkrati vsakič več društev na sejmu predstavlja tudi z ve-

liko nočjo povezane ljudske običaje. V Šta-njelu organizirajo za otroke na velikonoč-no nedeljo tekmovanje v iskanju pirhov in zlatega petelinčka, kjer prejme zmagovalec kipec pozlačene kokoške.

Na Dolenjskem so v Stopičah pri No-vem mestu družinsko zabavo sekanja pir-hov razširili v družabno prireditev, na kate-ro pridejo mojstri sekanja pirhov od blizu in daleč. Sekanje pirhov privabi številne tekmovalce in navijače tudi v Sevnici. V Dolgih Njivah pri Voličini v Slovenskih goricah, v Frankolovem, Uršnih selih, Vrb-ljenah, Virštanju in še kje že veliko let iz-delujejo »najbutare«, kar proslavijo z vese-lico. Virštanjska butara s svojimi 23 metri (2009) sicer ni največja med njimi, a je ne napravijo za kakšno knjigo rekordov, tem-več za lepšanje velikonočnega vzdušja in uveljavljanje svojih vinorodnih in drugih dobrot. Zato pa po izročilu butaro do do-brih treh kilometrov oddaljene cerkve v Se-lih prepeljejo in spremljajo člani konjenice Virštanj – Obsotelje. Takšnih in drugačnih prireditev je v Sloveniji v velikonoč nem času na desetine.

Podobno pa je tudi drugod po svetu. Povsod najdemo na eni strani utečeno cer-kveno in krščansko praznovanje velike noči, njenih skrivnostnih in zapletenih vsebin, na drugi strani pa, kot nekakšno zrcalno sliko, površno, posvetno, včasih celo izkriv-ljeno podobo tega praznika in kar je z njim povezanega, kar je pač posledica načina živ-ljenja in mišljenja v preteklosti in sedanjosti. Obe strani se marsikje in marsikdaj med seboj tudi mešata ali celo prepletata.

Zanimiva je globalizacija praznikov, kjer gre sicer predvsem za oponašanje močnega in vplivnega Zahoda, posebej še nasilne ameriške komercializacije in hedonizma, če prav so ponekod prisotni tudi globlji vzgibi. Tu Vzhod ne loči med verskimi in posvetnimi prazniki, ampak sprejema kar vse povprek – božič, novo leto, valentinovo, veliko noč, vse svete (Halloween) itn. Pred tem niso imune niti nekatere muslimanske države, med njimi Turčija, Iran, Združeni arabski emirati in Egipt, prav tako ne ar-haična Indija, Vietnam, Južna Koreja in Japonska ter še posebej Kitajska. Kitajci s čedalje bolj hedonistično energijo proslav-ljajo krščanski božič in valentinovo, vse bolj priljubljena pa postaja tudi velika noč. Ni pomembno, da večina med njimi niti ne ve, zakaj so ti dnevi praznični. Potreba po novih, drugačnih in tujih oblikah slavja za-došča, da so tudi v svoje ateistično življenje vpeljali božično drevesce, šopek rož, okus-no večerjo in skrbno izbrana darila za ljub-ljene, pa piščančke, pobarvana jajca in ve-likonočne aranžmaje. Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da je večina božičnih, novoletnih in velikonočnih okraskov, igrač

Tono in pol težka ter 81,799 metra dolga butara velikanka, Frankolovo, 2008

Velikonočni sejem Usake šćiat (vsakega malo) v Izoli, 2006

001-045.indd 11001-045.indd 11 29.1.2010 13:26:5129.1.2010 13:26:51

12 Predgovor

in bižuterije v naših trgovinah izdelana na Kitajskem. Čeprav so namenjeni v glavnem za izvoz – mnogo tega se znajde tudi na naših trgovskih policah – se del proizvod-nje pojavi tudi na domačem tržišču. Vse je tako pisano, veselo in novo, da za del kitaj-skih potrošnikov niti ni pomembno, če ne vedo, za kaj sploh gre, saj, kakor pravi pe-kinška dopisnica časopisa Delo Zorana Ba-ković, še nekaj optimističnega kiča ni ni-koli odveč.

Zaradi globalizacije praznikov so celo tisti Kitajci, ki so vedno poudarjali izje-mnost svoje tradicije, začeli razmišljati o univerzalnosti simbolov, v katerih se skriva skupen izvor večine teh »posebnih« tradi-cionalnih običajev. Tu pa velja zapisati, da tudi vse več ljudi v Evropi in Ameriki praz-nuje kitajsko novo leto.

Na pekinških ulicah pred veliko noč jo že mnogo let prodajajo piščance, nekatere naravno rumene, druge pobarvane z različ-nimi »pomladnimi« barvami. Čeprav jih Kitajci povezujejo s krščanskim praznikom, ki ga imenujejo fuhuo-jie, dan prenove živ-ljenja, jim na kraj pameti ne padeta ne Kristus ne vstajenje, temveč začetek novega naravnega ciklusa, rojevanja, cvetenja, prav-zaprav vsega tistega, kar vsebuje in proslav-lja njihovo novo leto, ki se imenuje chun-jie, praznik pomladi. Seveda so od nekdaj del njihove kulture tudi pobarvana jajca. Porisavali in poslikavali so jih že pred mno-gimi stoletji, tako da so na lupino izpiha-nih jajc zelo natančno risali miniaturne člo-veške fi gure ali pejsaže. »Zmajeva jajca« so izdelovali tudi iz žada ali lesa in jih pokla-

njali otrokom z željo, da bi hitro rasli; da ne omenjamo vloge jajca v kitajski kozmo-goniji.

Pred veliko nočjo se v kitajskih trgovi-nah dobro prodajajo tudi nemška šunka, ruski hren, italijanska pinca in jajca iz naj-boljše belgijske čokolade, zato je tudi ta del praznika sprejemljiv, saj so Kitajci zelo do-vzetni za nove okuse in tuje načine uživa-nja hrane. Hkrati se ob površnem prevze-manju tujih praznikov med njimi krepi tudi temeljna potreba po veri. Anketa vzhodno-kitajske pedagoške akademije je leta 2007 pokazala, da 31,4 % Kitajcev, starejših od 16 let, veruje oziroma upošteva neko reli-gijo, kar pomeni, da je v državi z ateistično ideologijo najmanj 400 milijonov vernikov.

Sicer pa se je profanacija velike noči za-čela že zdavnaj tudi na Zahodu, predvsem z industrializacijo v 19. stoletju, ko so za-čeli trgovci ponujati najrazličnejše, večini prebivalstva dostopne izdelke, od sladkarij do zajčkov in tiskanih voščilnic s posvetno, velikokrat humorno »zajčevsko«, »piščanč-jo«, »jajčevsko« in drugo, tudi erotično vse-bino. Vse to je začelo obvezno spremljati velikonočne praznike. Ponudba je narasla med obema vojnama, posebej pa še med gospodarskim vzponom zahodnoevropskih držav po drugi svetovni vojni, in zdaj pač imamo, kar imamo.

V londonski čokoladni hiši s franco-skim imenom La Maison du Chocolat so nedavno razstavili več kot 60 centimetrov veliko čokoladno jajce, okrašeno z diaman-ti. V njegovi notranjosti so se skrivale čo-kolade z okusom po breskvah in marelicah

ter v sladkorju kuhani lešniki. »Umetnina«, ki ni le neobstojen, ampak tudi močno razvrednoten dosežek kakšnega Fabergéja, je stala 72.000 evrov.

Američani, ki so pomanjkanje lastne zgodovine nadomestili s šovom, so šli pri tem še dlje. Po vsem svetu poznajo recimo tradicionalno velikonočno parado v New Yorku, ki se je na mestnih ulicah vsako leto udeležijo tisoči, pri tem pa na koncu dogod-ka ne izberejo niti najbolj zaslužnega me-ščana niti največjega zajca ali jajca, ampak najbolj domiselno pokrivalo. Bolj se je veli-konočni vsebini, seveda na ameriški način približala cerkev v Glassportu pri Pittsbur-gu, ki je nedavno želela pred velikonočnimi prazniki poučiti vernike o Jezusovem kri-žanju in v ta namen uprizorila velikonočni šov. V njem so igralci bičali velikonočnega zajca in razbijali jajca, kar pa je vznemirilo starše in otroke. Obiskovalci nedeljske pred-stave na spominskem stadionu trdijo, da so igralci govorili, da velikonočni zajček ali Easter Bunny, kakor mu pravijo Američa-ni, ne obstaja, in čeprav so cerkveni pred-stavniki zagotovili, da je bila predstava na-menjena odraslim in otrokom, so nekateri otroci jokali in spraševali, zakaj bičajo zaj-č ka. Organizatorji naj bi obiskovalcem žele-li sporočiti, da velika noč ni povezana zgolj z velikonočnim zajčkom, temveč tudi z Je-zusovim križanjem.

Na drugi strani pa se v ta čas rada vmeša tudi verska gorečnost, posebno musliman-ska. Pred nekaj leti so agencije na primer poročale, da naj bi kokoš iz vasice Stepnoj na severovzhodu Kazahstana v velikonoč-nem času znesla jajce, na katerem je v arab-ščini pisalo Alah. Presrečni lastnik »pobož-ne« kokoši ga je odnesel v džamijo, kjer so imami in mule pristnost napisa potrdili in jajce kot mojstrovino narave skrbno shra-nili. Leto kasneje se je zgodila še ena sen-zacija. V sosednji Kirgiziji je za podobno vznemirjenje poskrbel petelin. Priče trdijo, da so na lastna ušesa slišale, da so iz njegove-ga grla namesto običajnega »kikiriki« pri-hajale besede Allahu ekber 'Alah je velik'.

Pota velikonočnih misterijev so tudi sa-ma skrivnostna.

Med profanimi oblikami praznovanja velike noči ter strogo velikonočno cerkve-no liturgijo pa se kajpak umeščajo tudi številne javne manifestacije s tradicional-nim krščanskim obeležjem. Večina ima srednjeveške korenine in so blizu liturgiji ali vsaj cerkvi in njenim naukom. V mislih imamo, na primer, pasijone, duhovno dra-mo, pasijonske igre, misterije, križev pot

Proizvajalci čokolad vsako leto ponudijo svoje izdelke z velikonočnimi motivi in voščilom.

001-045.indd 12001-045.indd 12 29.1.2010 13:26:5729.1.2010 13:26:57

13Predgovor

in procesije, kar se je v izvirni ali nekoliko spremenjeni obliki ohranilo do danes. S tem sta povezani tudi likovna umetnost in glasba, ki ima v velikonočnem času pose-bej pomembno vlogo. Velikonočna glasba se je sčasoma razvila v posebne, samostojne oblike in se iz posvečenih prostorov preselila tudi na koncertne odre, na radio in televi-zijo in s tem ter s ploščami, z zgoščenkami ter najnovejšimi elektronskimi video-aku-stičnimi nosilci prodrla v najširšo javnost, kar je velikonočnemu praznovanju dalo novo dimenzijo.

Nekatere manifestacije v velikonočnem razdobju so svetovno znane in jih poleg ver-nikov in romarjev obiskujejo tudi turisti. Prirejajo jih različne cerkve, cerkvene bra-tovščine ali druge cerkvene in tudi laične organizacije. Spomnimo se recimo na pa-pežev križev pot v rimskem Koloseju, ki se konča z mašo v baziliki sv. Petra, kar pre-našajo svetovne televizije. Kljub praznični resnosti je to vsekakor tudi del zunanjega cerkvenega blišča. Opozoriti velja tudi na

razkošne procesije in velikonočne pasijone, ki jih pri nas občasno prirejajo npr. v Škofj i Loki, Ribnici, stalno pa na Hrvaškem, Ba-varskem, v Španiji, Italiji, Mehiki, Srednji in Južni Ameriki, na realistične »krvave Kri-stuse«, »križanja« na Filipinih itn.

Kakor nakazuje že naslov, se bomo v knjigi ukvarjali z vprašanji pomladi in pomladanskega ekvinokcija, kamor je da-tumsko velika noč tudi umeščena. Izčrp-no se bomo lotili tudi najrazličnejših vidi-kov, ki so širše in v detajlih povezani s tem dolgim prazničnim obdobjem, razdeljenim na velikonočno dobo in velikonočni čas. Opisovanje velike noči in z njo povezane problematike bomo torej skušali osvetliti z mitološke, (kulturno)zgodovinske, s fi lozof-ske, teološke, psihološke, predvsem pa, ker je avtor pač etnolog, z etnološke strani. Ker gre za pomemben vsekrščanski in širši, zdaj celo globalni praznik, mislimo, da bi bralca zanimalo, kako poteka velikonočno praz-novanje tudi v sosedstvu in sploh v Evropi. Zato je knjiga zastavljena tudi primerjalno.

Rimski Kolosej na veliki petek leta 2006

Procesija na veliki petek v portugalski Bragi

001-045.indd 13001-045.indd 13 16.2.2010 9:31:1516.2.2010 9:31:15

O pomladi14

Velika no med arhetipom

in mitom

001-045.indd 14001-045.indd 14 29.1.2010 13:27:0029.1.2010 13:27:00

15Velika noč med arhetipom in mitom

Osnovna pojma, s katerima se sre-čujemo v tej knjigi, sta pomlad in velika noč. Pomlad je od pradav-

nine ponavljajoči se let ni čas zmernega pod-nebnega pasu, velika noč pa je mlad praz-nik, ki ga ljudje praz nujejo tako rekoč na vseh kontinentih. Med obema pojavoma obstaja tesna povezava: velika noč, največji in najstarejši krščanski praznik, je hkrati tu-di pomladni praz nik. Biblično se naslanja na starejše praznovanje pashe, ki jo Judje praznujejo marca in aprila (mesec nisan) kot spomin na rešitev Izraelcev iz faraonskega zasužnjenja v Egiptu. Čeprav so cerkveni voditelji kasneje oba praz nika iz razumljivih razlogov ločili, velika noč ne glede na pre-mični datum vedno nastopa spomladi. Ta pomembni praznik se ni slučajno znašel v pomladnem času. Novo leto, nov življenjski ciklus se zač ne s pomladanskim enakonočjem okrog 21. marca: narava se po zimskem spanju ponovno pre-budi, življenje dobesed no vsta-ne od mrtvih, z njim se prebu-dijo novo upanje, novi načrti itn. Enak ciklus poznamo iz poganskih mitov. Bog, boginja ali kulturni junak odide ali ga pogolt ne reka, morje, podzem-lje ali noč, potem pa se ponov-no rodi. Sonce vzide vsak dan in pomlad se vrne vsako leto. Vstajenje in večno življenje sta popolni na-sprotji smrti, a z njo tvorita kozmično in psihično celoto. Kristus v vsej gloriji sim-bolično vstane od mrtvih na veliko noč, pri maši pa vsako nedeljo. Nedelja je dan Son-ca, torej najprimernejši dan za vstajenje. Od takrat je namesto sobote za pokristjanjene Jude sveti dan nedelja. Z njo se začenja novi teden in sčasoma je postala prost dan za vse kristjane in končno za ves svet, ki ima od Kristusa naprej tudi novo štetje let.

Poganski miti pripovedujejo o pošastih, ki ubijajo živa bitja, vendar jih Bog ponov-no oživi z božansko apokatastasis ali resti-tucijo. V zahodnem svetu, opozarja Carl G. Jung, najdemo to idejo v krščanskem iz-ročilu, na primer v Apostolskih delih (3, 21), kjer poročajo o Kristusu, ki ga »morajo sprejeti nebesa do časov, ko bo vse obnov-ljeno«. Zgodnji grški cerkveni očetje, na primer Origen, so še posebej vztrajali pri zamisli, da bo ob koncu časov Odrešenik vse povrnil v izvirno in popolno stanje. Ven-dar je po evangelistu Mateju (17, 11) ob-stajalo že staro judovsko izročilo, da Elija »res prihaja in bo vse prenovil«. Prvo pismo

Korinčanom (15, 22) pove isto misel z na-slednjimi besedami: »Kakor namreč v Ada-mu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni.«

Čeprav splošna ideja o Kristusu odreše-niku sodi že v predkrščansko tematiko, zna-no po vsem svetu – ideja o junaku in reši-telju, ki premaga pošast, potem ko ga je že požrla, in se ponovno čudežno pojavi – je izvor tega motiva (še) povsem neznan. Vemo le, da ga je vsaka generacija poznala kot iz-ročilo, ki se je preneslo iz nekega prejšnjega obdobja. Jung pravi, da lahko zato brez po-mislekov sklepamo, da je »nastal« v času, ko človek še ni vedel za mit o heroju, juna-ku, in ko še ni zavestno razmiš ljal o tem, kar je govoril. Lik junaka je arhetip, ki ob-staja že od vekomaj.

Kristusov mit je, glede na vrsto drugih, očitno najbolj di-ferenciran mit o junaku in za človeško psiho najbolj zahteven, saj odpira pot vzvišeni enosti. Jung je ugotovil, da je naše seb-stvo – to je naš psihični center, ki je nekakšen psihoid in zaob-jema vse posamezne dele člo-veške psihe – kristomorfno, ker simbolizira progresivni razvoj zavesti skozi celotno življenje posameznika. Krščanstvo je po-stalo planetarno uspešen po-dvig, ker zna podpreti veliko

as pektov našega življenja, hkrati pa tako za hteven, da pri njegovem uresničevanju pogosto omagajo celo kristjani in omahne-jo nazaj v poganske vode. Tako je še danes.

Asketizem zgodnjega krščanstva se ni obnesel. Njegovi privrženci so se še preveč živo spominjali cikličnih misterijev in Cer-kev je morala sčasoma v svoje obrede vklju-čiti marsikatero šego in navado iz pogan-ske preteklosti. V starih zapisih najdemo poročila o veliki soboti in velikonočni ne-delji ter praznovanju Kristusovega vstaje-nja, najpomembnejšega misterija, iz katere-ga je srednjeveška Cerkev napravila ustrezen in v globino segajoč obred iniciacije, kate-re sila in transformacijska moč se je komaj ohranila, v protestantizmu pa te iniciacije sploh ni.

Človek je kultno bitje in hoče biti ne-kam umeščen, čeprav nenehno niha med dvema poloma: med posvetnim in svetim. Ločnica, ki jo dramatično doživljamo, je meja med vsakdanom in praznikom, kakor že etimologija nakazuje, »praznim« dne-vom, ki ga je treba nekako napolniti. Ne-koč z vsebino, danes pa, če vsebine ni več,

Bog Mitra, Rim, 200 n. št.

Vstajenski zagovor Izide in njene sestre Neptis nad Ozirisom

Kristus kot Orfej

� Kristus kot Stvarnik sveta, angleški molitvenik, pribl. –

001-045.indd 15001-045.indd 15 29.1.2010 13:27:0429.1.2010 13:27:04

16 Velika noč med arhetipom in mitom

Jezusov vnebovhod, pravoslavni kodeks iz prve polovice 12. stol.

001-045.indd 16001-045.indd 16 29.1.2010 13:27:0629.1.2010 13:27:06

17Velika noč med arhetipom in mitom

vsaj z neumnostmi. Poganski prazniki so imeli natančno odmerjeno vlogo, v kateri so sodelovali človek, bogovi, demoni in na-rava. V krščanstvu imajo prazniki spet na-tančno določeno vlogo, le da pri tem sode-lujejo človek, Bog, Kristus in svetniki.

Tako imenovani ateisti v svoji notra-njosti doživljajo psihični problem. Čeprav so zanje prazniki le razbijanje enoličnosti vsakdana ali zgolj prost dan, se praznova-nja hočeš nočeš zavestno ali nezavedno ude-ležujejo. Tudi v njih je prisoten arhetip ju-naka, ki umre in oživi, saj je ta »koda« praznika v vsakem človeku, njeno aktuali-ziranje pa je vpeto v primarni pomladanski (velikonočni) mit. Če je na praznik le hra-na zaradi hrane, pijača zaradi pijače, prosti dan zaradi prostega dne, človek hitro zapade v konzumiranje, ki ne ponudi niti tistega, kar je ponudilo poganstvo; ostane le resig-nirana praznost, v kateri ni niti predkrščan-skih bogov, saj so jih zamenjale nadomest ne »mitologije« brez notranjega učinka. Pre-hod iz posvetnega v sveti prostor je težak. Ego ni sposoben z lastnimi silami združe-vati delov osebnosti, zato potrebuje vlogo sebstva oziroma pomoč nebeškega sveta.

Arhetipi in instinkti so dar narave, dani in skupni vsem ljudem, bogatim in revnim, vsem rasam, arhaičnemu človeku in prebi-valcu sodobnega sveta. Arhetipi so podedo-vani sistemi, ki ustrezajo situacijam, v ka-terih se človek v svojem življenju znajde: rojstvu, smrti, mladosti, starosti, prokreaciji in seveda individuaciji. To je »nerazcveteni popek« naših osebnih odnosov, ki naj bi jih človek razvil do posamičnih situacij. So pri-rojen način obnašanja in izhajajo iz tipič-nih in ponavljajočih se življenjskih razmerij. Primeri zanje so lovec, svečenik ali duhov-nik, zveza med moškim in žensko ali star-šem in otrokom, bolnikom in zdravnikom, mladeničem in starcem.

Arhetipi so sile duše in ležijo zasidrani na dnu kolektivnega nezavednega, vendar niso le naši vodniki in obrazci za pomoč pri preživetju, temveč nas oskrbujejo s psi-hično energijo. Kristus za kristjane ni le ar-hetip odrešenika, ampak navdihujoči ne-skončni vir moči. Ljudje nismo »ustvarili« ali »napravili« arhetipov. Delno smo ustva-rili le simbole, s katerimi skušamo arhetipe doživljati. Jung, Marie Louise von Franz in drugi raziskovalci so dokazali, da je neza-vedna psiha sodobnega človeka še vedno ohranila sposobnost, da ustvarja tako moč-ne simbole, kot so bili tisti, ki so se izka-zovali v verovanjih in obredjih arhaičnega človeka. Od sporočil, ki nam jih prinašajo

simboli, smo odvisni bolj, kakor si misli-mo, ker so naša naziranja in vedenje še ve-dno močno pod vplivom nezavednega. Prav mogoče je, da bomo recimo za božič ob mitološkem rojstvu polbožanskega otroka začutili globoko prevzetost, čeprav ne ver-jamemo, da se je Kristus rodil devici, in nimamo nikakršnega zavestnega verskega prepričanja. Ne da bi se zavedali, nas pre-vzame simbolizem tega arhetipičnega roj-stva. Povezan je z mnogo starejšim praz-novanjem zimskega solsticija, ki prav tako izraža upanje, da bo »bledikava zimska po-krajina severne poloble znova zaživela«. Ob tem simbolnem praznovanju bomo, vsej svoji izobraženosti navkljub, občutili no-tranje zadovoljstvo, podobno kakor bomo za veliko noč skupaj z otroki uživali ob obredu velikonočnih zajčkov, pirhov, šun-ke in potice. Ne bomo vedeli, da sprejema-mo skrivnostno moč, a doživetja nas bodo okrepila. Upravičeno se sprašujemo, ali vi-dimo in razumemo povezavo med zgodbo o Kristusovem rojstvu, smrti in vstajenju ter ljudskim simbolizmom velike noči. Po navadi nam ni do tega, da bi o takšnih za-devah intelektualno razglabljali, saj priča-kujemo spremembe, ki naj bi nam jih pri-nesla globoka notranja doživetja. Vendar povezava obstaja.

Na prvi pogled se zdi, da Kristusovo kri-žanje na veliki petek pripada istemu simbo-lizmu, kakor ga zasledimo v obredih drugih tovrstnih »rešiteljev«, na primer vzhodnja-škega Ozirisa, Tamuza, Mitre ali zahodnja-škega Orfeja ali Baldurja. Tudi oni so bili božanskega ali polbožanskega izvora, se raz-cveteli, bili ubiti in se naposled ponovno rodili. Bili so del cikličnih religij, kjer sta bila smrt in ponovno rojstvo boga kralja večno ponavljajoči se mit. Kristusovo vsta-jenje je z obrednega stališča veliko manj za-dovoljivo kakor simbolizem cikličnih reli-gij, kajti Kristus vstane od mrtvih, da bi sedel na desnici Boga Očeta; njegovo vsta-jenje je enkratno in večno. Prav zaradi ide-je vstajenja, ki je kakor poslednja sodba do-končen dogodek, se krščanstvo razlikuje od drugih mitov o bogu kralju. Časti in praz-nuje dogodek, ki se je zgodil enkrat sam-krat, ter postaja želja in vzor za vsakega kri-stjana. Prvi kristjani so bili še vedno pod vplivom starejših, poganskih izročil, pove-zanih s plodnostnimi obredi, zato so potre-bovali iz leta v leto ponavljajočo se obljubo ponovnega rojstva. Velikonočno jajce in za-jec simbolizirata prav to.

Mit je funkcija duše, zato je vedno živ, enkrat v takšni, drugič v drugačni obliki. Pojem duše vzbuja asociacije o določenih

Sonce ob pomladanskem ekvinokciju

Tamuz, akadski bog rastlin in vstajenja

001-045.indd 17001-045.indd 17 15.2.2010 5:19:1015.2.2010 5:19:10

18 Velika noč med arhetipom in mitom

višjih človekovih sposobnostih, ki se vežejo na kulturo in civiliza-cijo, pa tudi na razvoj samega sebe ali – če sežemo še višje – na sa-mouresničenje ali individuacijo. Takšna je ljudska uporaba pojma. Analitična psihologija C. G. Junga značaj duše določa po celost-nem načelu, ki ugotavlja njen komplementaren značaj glede na človekov zunanji karakter. Psiha je mnogo širši pojem od duše. V njej so vsebovane vse psihične zavedne in nezavedne lastnosti. In nazadnje je celo po Sigmundu Freudu devet desetin nezavednega in le desetina, kar imamo v zavesti. Zato človek tako malo ve o tem, kaj ga »obseda, poganja in zaustavlja, hrani in izčrpava«.

Človeško življenje vodijo miti, in prav nič ne dosežemo, če to zanikamo. Kljub temu mnogo ljudi misli, da so miti in pravljice nekaj arhaičnega in preživelega. To je huda zmota. Mitov nimajo le posamezne kulture in ljudstva, ampak tudi manjše skupine lju-di, razne skupnosti, celo družine in posamezniki. Teoretično ob-staja možnost, da se jih zavedamo, a v večini primerov se jih ne ali pa je zavest o nezavednem dogajanju omejena in izkrivljena.

Določene krščanske cerkve se držijo natančne teološke ideje, ki je za vernike zelo zavezujoča. Za nekatere je Kristus mit o po-polnem moralnem človeškem bitju, za druge je Božji odrešenik, za tretje je usmiljeni Bog, stvarnik, ki ga ni mogoče dojeti, četrti pa menijo, da je najvažnejše, da se človek drži kakršne koli tradi-cije; če je krščanska, je to pač zgolj naključje.

V današnji tehnološki in racionalni mentaliteti je prišel mit na slab glas. Marsikomu se zdi sinonim za neresnico, potvorbo ali kvečjemu za nekaj arhaičnega ali celo nazadnjaškega, kar diktira enega od »-izmov« ali drugih zlih sil. Seveda! Že predkrščanski Grki so imeli z miti težave. Nanje so pogosto gledali kot na razla-ge raznih obredij. Miti in rituali so pogosto povezani. Pomen, ki stoji za obredom, je ostajal mnogokrat zabrisan, pozabljen, mit pa je samo poskus, da bi razvozlali uganko. Mit ostaja energetska skriv-nost, čeprav ga hočejo ljudje vedno znova »dešifrirati«.

Racionalno je mit težko razložiti, vendar to ne zmanjšuje njego-ve vloge in pomembnosti. Mit je star in moderen, pa naj bo to še tak oksimoron oziroma navidezno nasprotje. Miti in obredja ostajajo osupljivo vztrajni, čeprav jih skušamo razložiti in ožigosati za ana-hronizem ali pa jih ideologije brutalno preganjajo. Dokazi za to so na vsakem koraku, v preteklosti in sedanjosti. Reformacija je skuša-la, na primer, odpraviti božič, češ da vsebuje preveč poganskih elementov. Seveda brez uspeha. Kmalu po reformi se je »božičeva-nje« še stopnjevalo, dodani so bili novi poganski elementi: smrečica, prižgane svečice, okraski, darila itn. Komunizem je skušal marsikje na silo prepovedati praznovanje velike noči in vsega, kar je med ljudstvom z njo povezano, vendar ni šlo; po njegovem padcu so se »poganski« običaji, od barvanja pirhov do peke potic, še pomnožili.

Tudi pomladansko »hrepenenje duše« kliče po praznovanju, čeprav pomladi ritualno ne praznujemo več, ker je način življenja povsem drugačen kakor nekoč, kar pa ne pomeni, da se pri civilizi-ranem človeku ne kažejo nenehno »arhaični« duševni procesi. Prav nič se nista spremenili duša in struktura psihe, še vedno ju vodijo po mitoloških poteh bogovi in arhetipi, čeprav je naš čas za mnoge oropan bogov. Velika noč z vstalim Kristusom je mnogo več kakor pomlad, in če ljudje obojega ne častijo ali proslavljajo neposredno, slavijo tisto, kar v sebi doživljajo kot »ekvinokcijski sindrom«. »Spomladanski hormoni« začnejo delovati ne glede na ideologijo ali svetovni nazor, in tako se ljudje priključijo barvanju pirhov (čeprav »zaradi otrok«), jedo žegen itn. Le redki se zavedajo sporo-čila, ki ga prinaša smisel Kristusovega vstajenja: da podobno kakor krst »podeli« človeškemu bitju edinstveno dušo, tudi vstajenje od

Zmaj, pri Kitajcih kreativna dinamična sila v kozmosu; simbol na oblačilu, 1850–1875

Tone Kralj, Sveta trojica, 1931, cerkev Sv. trojice v Katinari blizu Bazovice

001-045.indd 18001-045.indd 18 29.1.2010 13:27:0929.1.2010 13:27:09

19Velika noč med arhetipom in mitom

smrti »dvigne« človeka iz arhaične identifi -kacije s svetom.

To pomeni, da oboje kaže na rojstvo du-hovnega človeka. Duhovni človek pa ima karseda velik pomen za psihični razvoj člo-veštva. Arhaično pojmovanje sveta, kamor spada tudi sodobno materialistično pojmo-vanje – od tod tudi ugotovitve, da stopa-mo nazaj v poganstvo – razširja razumeva-nje, da je posamezni človek zamenljiv s katerim koli drugim in tudi povsem po-grešljiv. Sodobni materializem je tu na pov-

sem enakem gledišču kakor arhaični člo-vek ali pa je še celo radikalnejši, ker je bolj sistematičen od primitivnega sveta. Kadar je naša predstava o Bogu in naša ideja o ne-smrtnosti preveč atrofi rana, je tudi naš psi-hični metabolizem v neredu. Česar nas niso naučile religije, nas dandanes še vedno uči naša lastna trpeča duša.

Res je, da ljudje vsaj delno prevzamejo praznovanje božiča ali velike noči tudi zato, ker je to zaradi komercialne globalizacije aktualna planetarna zadeva. Ko se približa

pravi datum, je »nekaj v zraku«, saj so tudi vse trgovine in vsi mediji polni mamljivih opozarjanj in ponudb. Vsak se raje vključi v tradicionalne praznike, kakor da bi vzpo-redno ustanavljal nov pomladni kult ali se depresivno odtujil od toka, v katerem vsi praznujejo.

Ravno praznovanje pa vsem omogoča, da svoje mišljenje uskladijo s prvobitnimi podobami, ki so v nas, medtem ko verni »duhovnega človeka« v sebi obnavljajo ri-tualno.

Planisfera z ozvezdji severne in južne poloble. Astronomski rokopis iz 15. stol., Francija.

001-045.indd 19001-045.indd 19 29.1.2010 13:27:1129.1.2010 13:27:11

Damjan J. Ovsec (1949)

etnolog, kulturni in umetnostni zgodovinar, publicist

Leta 1973 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 1974/75 je študiral na finskih univerzah v Helsinkih in Turkuju. V letih 1978–88 je služboval kot ured-nik Mladine in Pionirja, od 1989 je v svobodnem poklicu. Bil je tudi urednik Etnološkega glasnika in Arhitektovega biltena.

Preučuje meščansko psiho, identiteto in kulturo ter posebej meščanstvo v Ljub-ljani, praznovanja in praznike ter s tem povezane šege in navade, verovanja, vraže in praznoverje, mite in simbole, popularizira etnološko in kulturno dediščino Slovencev, se ukvarja s problematiko pomena in izboljšanja človekovega (pose-bej urbanega) okolja ter skrbi za napredek poljudne znanosti. Napisal je okrog 1000 poljudnih, strokovnih in znanstvenih člankov. Od sedemdesetih let je sode-loval z mnogimi domačimi in tujimi radijskimi ter televi zijskimi postajami (več kot 1500 oddaj).

Napisal je številne uvode, spremne besede ter posamezna poglavja v knjigah drugih avtorjev, gesla za Enciklopedijo Slovenije, Slovenski etnološki leksikon in dru-go. Bil je avtor ali soavtor številnih razstav z meščansko in drugo etnološko tematiko (Ljub ljana, Beograd, Reka, Dunaj); sodeluje na strokovnih simpozijih in posve tova-njih; je član različnih strokovnih komisij in uveljavljen predavatelj.

Nagrade: Kristalna kocka, 1998; Murkova nagrada za življenjsko delo, 2007.Izbor iz bibliografije: Oris družabnega življenja v Ljubljani od začetka 20.

sto letja do druge svetovne vojne (1979); Slovanska mitologija in verovanje (1991); Velika knjiga o praznikih. Praznovanja na Slovenskem in po svetu (1992, 1993, 1994); Jožef (1996); Družabno življenje v Ljubljani in na to nanašajoča se kulturna zgodo vina mesta od začetka 20. stoletja do druge vojne (1997); Trije dobri možje (2000); Federbajs. Velika knjiga o politiki in politikih (2000); Srce moje (2000); Vraževerje sveta. O nastanku vraž, njihovem razvoju in pomenu (2001).

85,70 €

velika noc ovitek.indd 1 16.3.2010 15:38:32