Predmet in metode psihologije

prof. dr. Janek Musek

prof. dr. Marko Polič

I. letnik psihologije

Predmet in metode psihologije

Predavanje 2:

USMERITVE PSIHOLOGIJE

Predmet in metode psihologije Pojmovanja predmeta

psihologije Psihologija kot znanost Cilji in naloge psihologije Metode psihologije

metodološki temelji metode razlaganja metode ocenjevanja metode raziskovanja

Potek in etika psihološkega dela in raziskovanja

Pregled vsebine

Psihodinamska usmeritev Vedenjska usmeritev Humanistična usmeritev Kognitivna usmeritev Bioevolucijska usmeritev Sociokulturna usmeritev Dve veliki psihološki tradiciji: fenomenološka

in objektivna

BIOEVOLU-CIJSKA

USMERITEV(1980-)

SOCIOKUL-TURNA

USMERITEV(1970-)

KOGNITIV-NA

USMERITEV(1950-)

HUMANIS-TIČNA

USMERITEV(1950-)

VEDENJSKAUSMERITEV

(1912-)

PSIHODI-NAMSKA

USMERITEV(1890 - )

Ψ

Psihodinamska usmeritev

Motivacija v ospredju: gibala in silnice (= dinamika) človekovega obnašanja

Zgodovinski predhodniki (Empedokles, Platon, Aristotel)

Moderna psihologija: Freud in psihoanaliza Drugi psihoanalitiki: Adler, Jung Neopsihoanalitske in postanalitske teorije

Freudova psihoanalitska teorija

NADJAZ

JAZ

ONO

zavestno

predzavestno

nezavedno

energija, (na)goni

REALNOSTOKOLJE

IDEALINORME

RAZVOJ:oralna fazaanalna fazafalična faza(faza latence)genitalna faza

ENERGETIKA TOPIKA STRUKTURA GENETIKADINAMIKA

Obrambno delovanje in nevroze (1)

Obrambno delovanje jaza

Obrambne reakcije

Potlačevanje kot temelni obrambni mehanizem

OBRAMBNI MEHANIZEM

OPIS PRIMER

potlačitev potiskanje psihičnih vsebin v nezavedno

blokada impulza, preden se ga ovemo ("…")

zanikanje odklanjanje, nepriznavanje zaznanega

"saj ni nič hudega", "nič hudega nisem mislil"

projekcija pripisovanje lastnih negativnosti drugim

"ženske so zapeljivke", "poglej to nasilno mladino"

introjekcija pripisovanje tujih pozitivnih lastnosti sebi

otrok reagira na pohvalo z besedami "saj sem že velik"

premestitev premeščanje gonskega impulza od prvotne k drugi osebi

otrok prenese potlačene sovražne impulze do staršev na druge osebe

sprevračanje preoblikovanje impulza v nasprotje

servilno obnašanje do šefa, ki ga nezavedno sovražimo

racionalizacija opravičevanje neuspeha z izgovori

"nič zato, če me odklanja, saj tako ni dovolj privlačna zame"

Obrambno delovanje in nevroze (2) Psihična travma Obrambno delovanje Začarani krog Nevrotski simptomi Psihoterapija, usmerjena

v globinsko raziskovanje in odpravljanje simptomov Motnje imajo

globinske, nezavedne vzroke, zato terapija terja odpravljanje teh vzrokov (ozaveščanje travmatskih potlačenih vsebin)

NEVROTSKISIMPTOMI

(depresivni,kompulzivni,

fobični, histerični)

PSIHOANALIT-SKA TERAPIJA

(proste asociacije,tolmačenje

sanjskih vsebin,

ozaveščanje psihičnega kompleksa)

PSIHIČNATRAVMA

(dogodek, kiporuši psihično ravnovesje in

se potlači)

Vedenjska usmeritev

Watson in klasični behaviorizem Kritika introspekcije Obnašanje (zveze med dražljaji in odzivi) kot predmet

psihologije Vloga učenja in pogojevanje: Pavlov in Skinner Neobehaviorizem in vključitev organizma

SDRAŽLJAJI

RODZIVI

Pogojevanje: Pavlov in Skinner Pogojevanje kot ključ za učenje in s tem za razumevanje

človekovega obnašanja Klasično (pavlovovsko) in instrumentalno (skinnerjansko)

pogojevanje

POGOJNIDRAŽLJAJ

PRVOTNI ODZIV

NEPOGOJNIDRAŽLJAJ

POGOJNIODZIV

A

B

DRAŽLJAJ ODZIV NI OJAČITVEVERJETNOST OD-ZIVA SE MANJŠA

DRAŽLJAJ ODZIV OJAČITEVVERJETNOST ODZIVA

SE VEČA

OJAČITEV

Novi behaviorizem Spremenljivke organizma posredujejo med dražljaji in odzivi

Raziskovanje notranjih spremenljivk (npr. pričakovanj in drugi kognitivnih procesov) pomembno izboljša naša spoznanja

Modelno (observacijsko) učenje Vedenjsko kognitivna perspektiva Vedenjska psihoterapija

Odpravljanje simptomov z učenjem in pogojevanjem (ni globinskih, nezavednih vzrokov motenj)

SDRAŽLJAJI

OORGANIZEM

RODZIVI

Humanistična usmeritev Kritika psihoanalize in behaviorizma

Človekova narava in obnašanje presegata gonsko obnašanje in vedenjske mehanizme

Psihologija mora proučevati kompleksnejše vidike človekovega delovanja

Izhodišče mora biti človekov edinstveni način doživljanja sveta in sebe: to je tudi temelj njegovega delovanja

Predmet raziskovanja naj bo to, kar je za človeka specifično in ne to, kar ga povezuje z manj kompleksnimi bitji (zato izraz “humanistična”, torej človeška in ne “podganja” psihologija)

Usmeritev k proučevanju dometov človekove dejavnosti: osebnost, uresničevanje potencialov (samoaktualizacija), ustvarjalnost, vrednote, duhovnost…

Humanistična psihoterapija (Rogers) Motnje izvirajo iz preprečene samoaktualizacije Brezpogojno sprejemanje, omogočanje svobodnega delovanja in

rasti posameznika

Maslow: teorija hierarhije motivov (potreb) Hierarhični razvoj

javljanja in zadovoljevanja potreb

Velja za vse tri vrste potreb: konativne, kognitivne in estetske

Najvišje mesto ima težnja po samoaktualizaciji

Frankl: težnja po smislu Težnja po smislu je

najvišji človekov motiv Psihične težave izvirajo

iz pomanjkanja občutja smiselnosti

Logoterapija (vzpostavljanje občutja smiselnosti in odpravljanje življenjske praznote)

S(SAMOAK-TUALIZA-

CIJA)

ESTETSKE POTREBE(LEPOTA, RED)

KOGNITIVNE POTREBE(SPOZNAVANJE,

KOGNITIVNO UREJANJE)

KONATIVNE POTREBEUGLED

LJUBEZEN, PRIPADNOSTVARNOST

FIZIOLOŠKE POTREBE

Pozitivna psihologija

Negativna pristranost psihologije Nesorazmerno veliko ukvarjanja z motnjami in

drugimi temnimi stranmi človekove narave Toda že od nekdaj (Demokrit, Aristotel) je

človekov najvišji cilj sreča Preusmerjanje k pozitivnim vidikom

doživljanja in obnašanja v današnji psihologiji Sreča, zadovoljstvo z življenjem, optimizem,

upanje, zanos Duhovnost, življenjski smisel, življenjsko

poslanstvo

Kognitivna usmeritev Ključna vloga kognitivnih procesov (pridobivanje in predelovanje

informacij) Na podlagi kognitivnih procesov si ustvarjamo predstave (sheme) o

svetu, sebi in drugih Kognitivna konstrukcija in modeli stvarnosti Kognitivne reprezentacije (kognitivne sheme, konstrukti…) Atribucije (pripisovanje razlogov)

Na podlagi teh shem delujemo “Kognitivizacija” psihologije (kognitivni obrat: od 2. polovice 20. stoletja)

Najpomembnejša naloga psihologije je raziskovanje kognitivnega delovanja: zaznavanja, kognitivnih reprezentacij, spomina, mišljenja…

Danes prevladujoča usmeritev v psihologiji (vedenjsko-socialno-kognitivna paradigma)

Kognitivna psihoterapija je prav tako prevladujoča oblika psihoterapije danes Izvore motenj vidi v kognitivnem delovanju (neustrezna stališča in

prepričanja: npr. precenjevanje negativnih izidov pri depresiji) Naloga psihoterapije je korekcija teh stališč in prepričanj

Kognitivne reprezentacije in sheme

KOGNITIVNE REPREZENTACIJE

ZNAČILNOSTI IN DELOVANJE

Pojmi, konstrukti Pojmovne kategorije, pojmi (npr. velik-majhen)

Prototipi Kognitivne sheme o idealnem primerku nekega razreda ali kategorije (npr. prototip ptiča, mize, ženske)

Sheme Organizirane predstave in pojmovanja o o predmetih, pojavih, osebah in dogodkih (npr. shema jaza, spolna shema)

Skripti Organizirane informacije o situacijah in dejavnostih (npr. obisk restavracije)

Okvirji Organizirane informacije o standardnih okoljih (npr. kuhinja, hiša na podeželju)

Spomin

Spominske sposobnosti omogočajo kompleksno predelavo informacij in kompleksno obnašanje

Kognitivne sheme, ki tvorijo spomin, so podlaga učinkovitemu delovanju

INFORMACIJE OBNAŠANJE

SPOMIN

KOGNITIVNESHEME

SPOMIN

KOGNITIVNESHEME

Atribucije Kognitivno pripisovanje pomena, razlogov in vzrokov dogajanjem (često nezavedno) Od atribucij so odvisna naša pričakovanja in obnašanja Vrste atribucij

Internalne – eksternalne (znotraj – zunaj sebe) Stalne – nestalne (vedno – občasno) Globalne (univerzalne) – specifične (nasploh – le v določenem primeru)

INTERNALNA EKSTERNALNA

STALNA NESTALNA STALNA NESTALNA

GLOBALNA Sem neprivlačen za ženske

Včasih dekleta dolgočasim

Ženske se boje moških

Punca je pač enkrat lahko slabe volje

SPECIFIČNA Zanjo sem neprivlačen

Dolgočasi so to, kar ji pravim

Ona se boji moških

Ona je slučajno slabe volje

Bioevolucijska usmeritev

Biološki in evolucijski temelji duševnosti in obnašanja

Hipokrat, konstitucijske tipologije Etologija: znanstveni pojem instinkta Biosociologija Evolucijska psihologija Bioznanost, vedenjska genetika,

nevroznanost

Prispevki etologije Etologija (Lorenz, von Frisch,

van Tinbergen) Poznanstvenje pojma instinkta Ključni dražljaji in vrojeni

sprožilni mehanizmi

GLAVNE ZNAČILNOSTI OPIS

vrojenost instinktivna dejavnost se pojavi brez predhodnega učenja, na podlagi vrojenih mehanizmov

izzvanost sprožijo jo specifični dražljaji (ključni dražljaji)

usmerjenost usmerjena je k določeni aktivnosti oziroma objektom

vrstna specifičnost značilna je za vse pripadnike določene vrste

nespremenljivost poteka v relativno nespremenljivem sosledju

hierarhična organiziranost

vsebuje integracijo in koordinacijo mnogih specifičnih refleksnih delovanj

KD

VSP

Biosociologija in teorija sebičnega gena

Biosociologija (Wilson): človekovo obnašanje je utemeljeno v genski evoluciji To velja tudi za kompleksne vidike obnašanja,

npr. agresivnost, altruizem, obnašanje v skupini in družbi…

Dawkins: evolucija genov po zakonitostih “genske sebičnosti” Tudi najbolj altruistično obnašanje lahko pogosto

razložimo z elementarnim genskim delovanjem

Vedenjska genetika in genomika

Vpliv dednosti na osebnostne lastnosti in na obnašanje (študije dvojčkov)

Odkrivanje genov, odgovornih za posamezne lastnosti in vidike obnašanja Inteligentnost Nasilje, agresivnost Altruizem, pomaganje drugim Spolna usmerjenost idr.

Nevroznanost

Velikanski napredek nevrologije Številne in vedno učinkovitejše nove metode (npr.

slikanje možganov in možganskega delovanja) Vse več nevroloških raziskav zadeva

psihično delovanje

METODA KRATEK OPIS

proučevanje poškodb iz poškodb (naravnih in umetnih) se sklepa na funkcije

elektroencefalografija snemanje možganskih valov s pomočjo zunanjih elektrod: omogoča določanje časovnih vzorcev možganskega delovanja

evocirani potenciali snemanje vzorca možganskih valov neposredno ob ali po nekem odzivu ali dejavnosti

celično snemanje snemanje električnih potencialov znotraj ali zunaj posameznih živčnih celic ali njihovih sklopov (intracelularno in ekstracelularno)

električna stimulacija možganov

stimulativna uporaba mikroelektrod omogoča lokacije funkcij (pa tudi stereotaktično kirurgijo)

mikroinjekcije in mikroiontoforeza

iniciranje majhnih količin snovi (npr. nevrotransmiterjev) v ustrezne predele in opazovanje učinkov

barvno in svetlostno označevanje živčnih poti

barvno in svetlostno označevanje posameznih nevronov, nevronskih skupin, živcev in živčnih spletov omogoča določanje struktur in povezav v živčnem sistemu

elektronsko mikroskopiranje daje vpogled v mikrostrukturo nevronov

imunocitokemija omogoča lokalizacijo snovi znotraj nevronov (npr. nevrotransmiterjev, proteinov…)

hibridizacija in situ omogoča lokalizacijo sinteze proteinov in peptidov v nevronu

iniciranje deoksiglukoze lokalizacija celic, ki so aktivne med opravljenjem neke naloge ali druge dejavnosti

računalniška tomografija (CT) računalniško vodenje rentgenskih posnetkov možganov (npr. po slojih); kaže strukturo, ne pa funkcije

tomografija s pomočjo pozitronskega sevanja (PET)

računalniško skeniranje radioaktivne snovi v krvi; snov se akumulira v delih možganov, ki so metabolično aktivni; tehnika omogoča funkcionalno spremljanje možganske atktivnosti

slikanje s pomočjo magnetne resonance (MRI)

snemanje radijskih valov, ki jih povzročajo magnetna polja v možganih; natančno posname možgansko strukturo

funkcionalno slikanje s pomočjo magnetne resonance (fMRI)

snemanje sprememb v dotoku krvi v posamezne možganske predele: omogoča tako strukturno (anatomsko) kot funkcionalno proučevanje možganov

računalniška tomografija s pomočjo fotonske emisije (SPECT)

snemanje sevanja vcepljenega radioaktivnega izotopa, ki se veže na aktivne možganske snovi; snemanje registrira krvni dotok v aktivne dele možganov in s tem njihovo delovanje; SPECT omogoča tridimenzionalno slikanje možganskega delovanja

nevromagnetometrija in magnetoencefalografija (MEG)

zelo precizno snemanje šibkih nevronskih magnetnih polj, ki nastajajo ob spremembah nevronske magnetne aktivnosti

Delovanje možganskih hemisfer

Funkcionalna specializacija hemisfer

Raziskovanje oseb s poškodbami corpus callosum-a (“split-brain”)

Sociokulturna usmeritev

Človek kot družbeno bitje Družbeno delovanje je človeku vrojeno Vloga in pomen socializacije in akulturacije Družba, družbene vloge Socialna in osebna identiteta Socialna konstrukcija stvarnosti (socialne

reprezentacije) in intesubjektivnost

Posameznik in družba Odnos med družbo in

posameznikom V procesu socializacije se

oblikuje posameznikova osebnost (vsekakor tudi na podlagi genetskih usmeritev), ki je prilagojena družbi in kulturi Pomembno je npr.

sprejemanje in uresničevanje družbenih vlog in sprejemanje družbenih in kulturnih norm

Prilagojena struktura posameznikove osebnosti omogoča socializacijo novih generacij in s tem ohranja družbeno in kulturno strukturo

PROCESSOCIALIZACIJE

DRUŽBA

OSEBAOHRANJANJEDRUŽBENESTRUKTURE

Socialna konstrukcija Teorije o socialnem izvoru duševnosti in osebnosti (Vigotski,

Mead) Socialno zrcaljenje: družba je zrcalo, ki nam daje podobo nas

samih – svoje predstave o nas samih pogosto oblikujemo na podlagi informacij, ki jih zavestno ali nezavedno pridobivamo od drugih

Oblikovanje modela stvarnosti s pomočjo socialnih kognitivnih reprezentacij (socialna konstrukcija stvarnosti, socialni konstruktivizem)

Intersubjektnost: stvarnost in življenje vidimo tako, kot smo se naučili iz komunikacije z drugimi

Stičišče med socialno in kognitivno usmeritvijo: na naše obnašanje vpliva svet, kot ga dojemamo (model sveta), bolj kot objektivna stvarnost sama PRIMER: znani Lewinov primer jezdeca v ruski stepi

Dve veliki psihološki tradiciji

Fenomenološka in objektivna usmeritev v psihologiji Obe legitimni, vendar se v osnovi in bistvu razlikujeta

Pri prvi gre za pogled na duševnost in obnašanja s subjektnega vidika (človek v “prvi osebi”)

Pri drugi gre za pogled z objektivnega vidika (človek v “tretji osebi”)

Prva ustreza duhoslovnemu (družbenemu), druga naravoslovnemu modelu znanosti

Včasih označujemo prvo kot “kantovsko” in drugo kot “lockovsko” psihologijo

Kantovska in lockovska psihologija

KATEGORIJE RAZLIK MEDUSMERITVAMA

FENOMENOLOŠKA (KANTOVSKA) TRADICIJA

OBJEKTIVNA (LOCKOVSKA)TRADICIJA

Model znanosti Bliže modelu duhoslovja (družboslovja): razumevanje smisla in pomena

Bliže modelu naravoslovja: pojasnjevanje z vzročnimi dejavniki

Način bivanja (subjektivno aki objektivno, za sebe ali za druge)

Doživljanje sveta in sebe s subjektivnega vidika, posameznik v prvi osebi

Opazovanje obnašanja, posameznik v tretji osebi

Reprezentativne psihološke usmeritve

Psihodinamska usmeritevHumanistična usmeritevKognitivna usmeritevSociokulturna usmeritev

Vedenjska usmeritevBioevolucijska usmeritev

Povzetek

Psihodinamska usmeritev Vedenjska usmeritev Humanistična usmeritev Kognitivna usmeritev Bioevolucijska usmeritev Sociokulturna usmeritev Dve veliki psihološki tradiciji: fenomenološka

in objektivna

Literatura

Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana, Filozofska fakulteta UL. Str. 69-78.

Musek, J. (2005). Predmet, metode in področja psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 8-23.

LiteraturaEliade, M. (1990). Šamanizam. Sremski Karlovci, Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića. (Orig. Eliade, M. Le

chamanisme. Paris, Payot, 1968)Enciklopedija živih religija (1990). Beograd, Nolit.Fung Ju Lan. (1977). Istorija kineske filosofije. Beorad, Nolit. Jaynes, J. (1976). The origin of consciousness in the breakdown of the bicameral mind. Boston, Houghton Mifflin.Musek, J. (1981). Antropološki pomen dvomestnega izkustva. V zborniku Posvetovanje psihologov Slovenije,

Portorož - November 1980. Ljubljana, Društvo psihologov Slovenije, str. 47-62.Musek, J. (1982). Osebnost. Ljubljana, DDU Univerzum. (str. 15-37)Musek, J. (1990). Simboli, kultura, ljudje. Ljubljana, ZIFF. (str. 109-132)Musek, J. (1993). Osebnost pod drobnogledom. Maribor, Založba Obzorja (str. 12-15, 30-36).Musek, J.(1993). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana, Educy (str. 9-16, 395-397)Musek, J. (1995). Neznanke duha. Ljubljana, Educy (str. 47-117, 198-231)Musek, J. (1996). Two dimensions of experience. In: E. Baumgartner, W. Baumgartner, B. Borstner, M. Potrč, J. Shawe-Taylor, E.

Valentine (Eds.) Phenomenology & Cognitive Science. Dettelbach, J. H. Röll Verlag, 141-150Pečjak, V. (1975). Osebnost v pojmovanju vzhoda. V: T. Lamovec, J. Musek, V. Pečjak (ur.). Teorije osebnosti.

Ljubljana, Cankarjeva založba (str. 35-54).Radakrishnan, S.(1964). Indijska filozofija. Beograd, Nolit.Verstva sveta (1977). Ljubljana, Cankarjeva založba.Vorländer, K. (1977). Zgodovina filozofije I. Ljubljana, Slovenska Matica.

Literatura – spletne strani http://www.geocities.com/Athens/Acropolis/1863/hinduism.html (Vivekananda o hinduizmu) http://wynja.com/personality/buddhistpsych.html (psihologija budizma, kratko) http://ccbs.ntu.edu.tw/FULLTEXT/JR-ADM/silva.htm (psihologija budizma, več) http://uweb.superlink.net/user/fsu/philo.html (ena izmed spletnih strani o kitajski filozofiji) http://vassun.vassar.edu/~brvannor/bibliography.html (več o kitajski filozofji) http://www.chinesephilosophy.net/ (še več o kitajski filozofji)

http://ios.org/pubs/F_ancphi.asp (jedrnato o antični filozofiji) http://cedar.evansville.edu/~tb2/courses/phil211/readings/index.htm (teksti pomembnih

starogrških filozofov) http://elvers.stjoe.udayton.edu/history/history.htm (splošni vir o zgodovini psihologije, veliko

imen) http://www.yorku.ca/dept/psych/classics/Plato/Timaeus/timaeus1.htm (Platon o izvoru duše) http://cedar.evansville.edu/~tb2/courses/phil211/assign15.htm (Platon o duši in telesu) http://www.geocities.com/Athens/Acropolis/1863/ (o indijski filozofiji) http://wcb.keene.edu/~tstavely/H-Ssummer00/ch2-3notes.html (shematičen oris antične

psihologije in nekaj dobrih vprašanj)