PREDPISOVANJE FIZIKALNE TERAPIJE PRI

DEGENERATIVNIH OKVARAH SKLEPOV ZGORNJIH UDOV

Lidija Plaskan

Oddelek za medicinsko rehabilitacijo

Splošna bolnišnica Celje

2

ZGORNJI UD

Omogoča samostojnost v dnevnih aktivnostih.

Predvsem pri osebni in intimni negi.

Pomembno za človekovo samozavest in samospoštovanje!

3

REHABILITACIJA ZG. UDA

IDEALNI CILJ: Povrniti funkcionalno stanje pred

poškodbo ali boleznijo. Normalna in neboleča gibljivost,

mišična moč, koordinacija in spretnost.

Preprečevanje komplikacij!

4

REHABILITACIJA ZG. UDA

Upoštevati naravo in težo poškodbe, ter morebitne spremenjene anatomske razmere.

REALNI CILJ: Doseči vse strateške točke telesa - telesne

odprtine! Samostojnost v DA - osebna in intimna

nega!

5

ROTATORNA MANŠETA

Fiksacija glave nadlahtnice v glenoid.

M. supraspinatus, m. infraspinatus, m. subscapularis in m. teres minor.

6

ROTATORNA MANŠETA

Degenerativne spremembe - po 45. letu.

Minimalna poškodba – ruptura.

8% akutnih poškodb brez degenerativne okvare.

7

ROTATORNA MANŠETA

KLINIČNA SLIKA: Bolečina pri abdukciji, elevaciji in

zunanji rotaciji - podnevi, še bolj ponoči. Omejena gibljivost. Oslabljena moč mišic rotatorne manšete. Pomik nadlahtnice navzgor.

8

ROTATORNA MANŠETA

ZDRAVLJENJE:

Funkcionalno: kratkotrajen počitek, NSAR, fizikalna terapija - TRAJANJE!!

Operativno.

9

ROTATORNA MANŠETA

Krioterapija, PBES, CPM, suspenzija, aktivne asistirane vaje - PNF, aktivne

vaje, funkcionalna delovna terapija (FDT).

10

ZAMRZLA RAMA

Vzrok ni znan. Prizadene samo ramenski sklep. Pojavlja se med 40-im in 60-im

letom. 70% je žensk.

11

ZAMRZLA RAMA

Pogostejša prizadetost nedominantne roke.

Prizadene 10 -20% sladkornih bolnikov.

Zadebelitev in skrčenje sklepne ovojnice.

12

ZAMRZLA RAMA - VZROK

BREZ vzroka. Imobilizacija. Poškodbe ramena. Kronični preobremenitveni sindrom. Hipertiroidizem. Mb. Parkinson. Srčnožilne bolezni.

13

ZAMRZLA RAMA

1.) intenzivnejša bolečina med gibanjem, hujša ponoči.

2.) bolečina se zmanjšuje, gibljivost ostaja precej omejena.

3.) popravljanje.

14

ZAMRZLA RAMA

Nujna FTH in FDT, če težave trajajo več kot 2 tedna.

ANALGEZIJA!! NSAR, PBES, CPM, nihajne vaje, vaje v suspenziji.

15

ZAMRZLA RAMA

Asistirane vaje po PNF principih. Aktivne vaje – gibljivost in moč. Raztezne vaje. Sklepna mobilizacija. UZ, laser. TRAJANJE!!! Manipulacija v narkozi.

16

ARTROZA RAMENA

Preobremenitveni sindrom – prekomerni gibi rok nad glavo.

Poškodbe. Družinska anamneza. Ženski spol.

17

ARTROZA RAMENA

Občutljivost sklepa. Poslabšanje bolečine, ko gre roka

preko prsnega koša. Oteklina, rdečina. Pokanje med gibanjem. Omejena in boleča gibljivost.

18

ARTROZA RAMENA

Analgezija!! PBES. Termoterapija. CPM!! Nihajne vaje. Asistirane vaje po PNF principih

– v nebolečem obsegu giba !!

19

EPIKONDILITIS - TENIŠKI KOMOLEC

Preobremenitveni sindrom - NI vnetne etiologije.

Športne aktivnosti, delo.

Mikropoškodbe mišic iztegovalk.

20

EPIKONDILITIS - TENIŠKI KOMOLEC

KLINIČNA SLIKA: Občutljivost na pritisk. Bolečine med gibanjem. Rokovanje! ZDRAVLJENJE: Omejitev aktivnosti. Lokalna infiltracija - atrofija kože!!

21

EPIKONDILITIS - TENIŠKI KOMOLEC

REHABILITACIJA: Kriomasaža. Iontoforeza. Intermitentni UZ. Laser. Aktivne vaje za gibljivost in za moč. Operacija.

22

ARTROZA ZAPESTJA

Osteoartroza – stalne preobremenitve, poškodbe.

Revmatoidni artritis – sistemska vnetna bolezen.

Aseptične nekroze.

23

ARTROZA ZAPESTJA

NSAR. Omejitev aktivnosti. Imobilizacija – kratkotrajna. Lokalna infiltracija.

N. medianus in N. ulnaris!

24

ARTROZA ZAPESTJA

PBES. Asistirane aktivne in aktivne vaje za

gibljivost – DO MEJE BOLEČINE!! UZ. Laser. Termoterapija.

25

ZAPESTJE - ZLOM

ZDRAVLJENJE: Napake pri repoziciji: pomankljiva ulnarna

deviacija, prekomerna volarna fleksija. Napake pri mavčenju:

omejena gibljivost MCP sklepov zaradi mavca, omejena gibljivost palca, prekratek mavec.

26

PERIFERNE ŽIVČNE LEZIJE

Pogosto spremljajo poškodbe na zgornjem udu – predvsem v predelu ramena, nadlahti in komolca.

Popolne Nepopolne

27

POŠKODBE ŽIVCEV

SEDDONOVA klasifikacija:

Nevrapraksija.

Aksonotmeza.

Nevrotmeza.

28

N. AXILLARISN. AXILLARIS

Najpogosteje se poškoduje pri:

izpahih ramena, zlomih zgornjega dela nadlahtnice, spregleda pa pri obojih enako

pogosto.

29

N. AXILLARISN. AXILLARIS

Pareza ali paraliza deltoidne mišice in zunanjih rotatorjev: zmanjšana aktivna abdukcija in

zunanja rotacija, moten občutek, atrofija.

30

N. RADIALISN. RADIALIS

Poškodbe v srednji tretjini nadlahtnice,

kompartment sindrom, paralyse d’amour, paraliza sobotne noči, VISEČA ROKA!

31

N. RADIALISN. RADIALIS

Oslabelost ekstenzorjev zapestja in prstov,

oslabelost abduktorja palca, motena senzibiliteta, spregledano v mavcu.

32

N. MEDIANUS

OPIČJA ROKA!

Pretežno senzorična vlakna. Oslabelost fleksorjev in

pronatorjev. Oslabel 1. pincetni prijem. Motnja občutljivosti.

33

N. ULNARISN. ULNARIS

Najpogosteje je poškodovan: pri zlomih in izpahih v področju komolca.

KREMPLJASTA ROKA!

34

N. ULNARISN. ULNARIS

Zmanjšana moč prijemov, atrofija:

adduktorja palca, interosalnih mišic in hipotenarja,

tipičen izpad senzibilitete!

35

DIAGNOSTIČNA OBRAVNAVA

Meritve gibljivosti: aktivne in pasivne,

nevrološki pregled, mišični status, elektro status, EMG 3 do 4 tedne po

poškodbi!!!

36

OSNOVNI PRINCIPIOSNOVNI PRINCIPI

Velike razdalje za regeneracijo.

Ohranitev efektorjev: sklepov in prisklepnih mehkih delov.

Preprečiti fibrozacijo in degeneracijo mišic.

37

OSNOVNI PRINCIPI

12 - 18 mesecev – potrpljenje!

Oskrba z ustrezno ortozo.

Kontrolni EMG na 3 do 6 mesecev.

.

38

PRINCIPI REHABILITACIJEPRINCIPI REHABILITACIJE

Zagotoviti nemoteno reinervacijo, ohranjati fiziološki položaj (ortoze), ohraniti efektor, ohranjati fiziološko dolžino mišic, preprečiti kontrakture ohraniti gibljivost, kontrolirati bolečino.

39

METODE REHABILITACIJEMETODE REHABILITACIJE

CPM, ES, biofeedback PBES, aktivne asistirane vaje, vaje za simetrijo, aktivne vaje, vaje proti uporu, FDT!

40

CPMCPM

Ugoden vpliv na: hrustanec, sklepno ovojnico, prisklepne strukture, prolongirano!!!

Pogoj za dobro gibljivost!

41

ELEKTRIČNA STIMULACIJAELEKTRIČNA STIMULACIJA

FES ali ES: vse mišice z oceno 2 in manj, ko se pojavi jasen aktivni gib, prehod na hotene kontrakcije, postopno uvajanje vaj proti

blagemu uporu.

42

VODENJE VODENJE REHABILITACIJEREHABILITACIJE

Kontrolni pregledi: na 3, 4, 6 tednov, klinični pregled, meritve gibljivosti, mišični in elektrostatus,

kontrolni EMG na 4 - 6 mesecev, jasno klinično vprašanje!!!

43

KRBS tipa I - SUDECKOV SINDROM

Začetni škodljivi dogodek, lahko tudi spontano (10-25%).

Bolečina je osnovni znak sindroma. Stalna bolečina -nevropatične narave,

pojavlja se kot spontana, ima lastnosti hiperalgezije in alodinije.

44

KRBS tipa I - SUDECKOV SINDROM

Spremembe krvnega pretoka v koži, abnormna sudomotorna aktivnost v prizadetem predelu.

Okvare motorične funkcije. Trofične spremembe. Simpatično pogojena in/ali

vzdrževana bolečina.

45

KRBS tipa I - SUDECKOV SINDROM

ZDRAVLJENJE:

Prepoznavanje!!!

Prekinitev bolečinskega kroga - ANALGEZIJA!!!

46

KRBS tipa I - SUDECKOV SINDROM

REHABILITACIJA: Krioterapija DD, galvanizacija, TENS,

Traebertovi tokovi, IFT. INTENZIVNA

KINEZIOTERPIJA!!! Limfna drenaža. UZ, laser.