Predstavitev Oddelka za zdravila ZZZSzdravila, ZZZS

Jurij FürstZavod za zdravstveno zavarovanje

Slovenijej

Enoviti magistrski študij Farmacijeg j jSocialna farmacija

Fakulteta za farmacijo

30. november 2010

Področja delaPodročja dela

• Razvrščanje zdravil na listo• Razvrščanje zdravil na listo

• Razvrščanje živil za posebne zdravstvene namene

• Nadzorna dejavnost (predpisovanje izdajanje zdravil)• Nadzorna dejavnost (predpisovanje, izdajanje zdravil)

• Obveščanje/izobraževanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti dejavnosti – bilten Recept

– učne delavnice– učne delavnice

– sodelovanje pri izobraževanju, strokovnih srečanjih

– urejanje spletne strani ZZZS na svojem področju urejanje spletne strani ZZZS na svojem področju

• Osveščanje javnosti

• Sodelovanje pri pripravi predpisov• Sodelovanje pri pripravi predpisov

Struktura načrtovanih izdatkov ZZZS v l. 2010Sk j 2 347 744 426 €Skupaj: 2.347.744.426 €

100%Ostalo

220.262.801

118.168.01491.327.650

80%

90%Delo ZZZS

M di i ki i čki

283.326.973

60%

70%Medicinski pripomočki

Zobna nega in protetika

318.345.021

288.772.598

40%

50%

60%Socialni zavodi

Nadomestila odsotnosti 318.345.021

30%

40%Spec. ambulante

S l š /d ž di i832.088.712

10%

20%Splošna/druž. medicina

Zdravila na recept

0% Bolnišnice

Delež izdatkov obveznega (OZZ) in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (PZZ) za zdravila na Rp v BDP

1,30 1,331,241,261,26

1,491,461,481,431,44 1,44

1 4

1,6% BDP

1,17 1,191,121,181,09 1,21

1,26

1,10

1,01,2

1,4

0,810,800,96 0,971,010,99

0,830,91

1,00

0,79

0,96

0,840,850,53

0,64 0,891,061,00

0,880,6

0,8

1,0

0,20,4

0,090 91 92 93 94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06 07 08 09

L tLetoOZZ+PZZ OZZ

Delež izdatkov za zdravila na recept v izdatkih ZZZS (OZZ)

15,9

15 615 3

16

14,8

14,2

15,6

15,0

15,3

14,8

15

13,8

13,6

13,9

13,713,613,1

14%

13,613,6

12,9

13,1

13

121996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Ukrepi za obvladovanje izdatkov za zdravila v obdobju 2001 - 2009

Izdatki OZZ in realne letne rasti

20

%

350

mio. €novi pravilnik o

cenah; višja paket predpisov -

direktiva Evr.

14,3

10

15

20

250

300

350stopnja DDV (8,5%) uvedba NPV za MZZ

Sveta, pogajanja, pravilnik o cenah

1,5

6,4

3,1

6,2

2,33,96,4

0

5

150

200

-9,8-10

-52001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

50

100

uvedba nadzorov nad

d i j

novi pravilnik o

cenah

zamik plačil lekarnam za 14 dni,

novi pravilnik o cenah

sprememba deleža OZZ/PZZ na V listi, ,

-15 0

Realna rast (%) Izdatki OZZ

predpisovanjem zdravil

cenah pravilnik o cenah (3% popust)

Pravne osnovePravne osnove

• Zakon o zdravilih • Zakon o zdravilih – Pravilnik o cenah zdravil – Pravilnik o medsebojni zamenljivosti zdravila o edseboj a e j ost d a– Pravilnik o oglaševanju zdravil – Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju

zdravil

• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju– Pravilnik o razvrščanju zdravil na listo– Pravila OZZ

Sistemski ukrepi za obvladovanje izdatkov za d ilzdravila

• Politika cen zdravil (koncept najvišje dovoljene cene) - JAZMP( p j j j )• Razvrščanje zdravil na listo - ZZZS• Določanje najvišjih priznanih vrednosti - ZZZS

d d b l h d l (f k– sedaj na ravni medsebojno zamenljivih zdravil (farmacevtski ekvivalenti in farm. alternative)

• Omejitve predpisovanja in/ali izdajanja - ZZZS• Dogovori o cenah zdravil - ZZZS• Izboljševanje kakovosti predpisovanja

Izobraževanje prebivalstva (sodelovanje pri zdravljenju zaloge • Izobraževanje prebivalstva (sodelovanje pri zdravljenju, zaloge zdravil) – npr. projekt ZZZS: Varna raba zdravil

• Doplačila (participacija, npr. obvezno doplačilo do 50 % za živila za posebne zdravstvene namene)

Razvrščanje zdravil na listoRazvrščanje zdravil na listo

• ZZZS komisija za razvrščanje zdravil na listo• ZZZS, komisija za razvrščanje zdravil na listo• Zdravila na recept, v l. 2011 predvidoma tudi

draga bolnišnična zdravilag• Odločanje o:

– razvrstitvi na listo– omejitvi predpisovanja/izdajanja

• pozitivna lista (100% oz. 75% kritje OZZ)• vmesna lista (začasno: 10% kritje OZZ, sicer

25%)• nerazvrščena zdravila (samoplačniška)

Merila za razvrščanjeMerila za razvrščanje

• pomen zdravila z vidika javnega zdravja• pomen zdravila z vidika javnega zdravja• prednostne naloge izvajanja programa

zdravstvenega varstvazdravstvenega varstva• terapevtski pomen zdravila

relativna terapevtska vrednost zdravila• relativna terapevtska vrednost zdravila• ocena farmakoekonomskih podatkov za zdravilo• ocena etičnih vidikov• prioritete programov zdravstvenega varstva• podatki in ocene iz referenčnih virov

Terapevtski pomen zdravilaTerapevtski pomen zdravila

• Zdravilo z dokazanim pozitivnim vplivom na • Zdravilo z dokazanim pozitivnim vplivom na končne izide zdravljenja

• zdravilo z dokazanim pozitivnim vplivom na • zdravilo z dokazanim pozitivnim vplivom na nadomestne izide zdravljenja

• zdravilo s pozitivnim vplivom na kakovost • zdravilo s pozitivnim vplivom na kakovost življenja

Stopnja priporočila za zdravila v terapevtskih

smernicah

• Razred I: zdravilo je prepričljivo in nedvomno učinkovito, zato ga je treba obvezno uporabljati

• Razred IIa: dokazi o učinkovitosti zdravila niso enotni, vendar prevladujejo dokazi, da je zdravilo učinkovito,

č bzato priporočajo uporabo

• Razred IIb: obstaja premalo dokazov o učinkovitosti, zato i č j b d il i j ihne priporočajo uporabe zdravila, razen v izjemnih

primerih

R d III d il i d k kli ič i či k i i • Razred III: zdravilo nima dokazov o klinični učinkovitosti, zato uporabo odsvetujejo

Relativna terapevtska vrednost zdravila Relativna terapevtska vrednost zdravila

• Zdravilo z novo terapevtsko vrednostjo kadar gre za • Zdravilo z novo terapevtsko vrednostjo, kadar gre za zdravilo za zdravljenje ali preprečevanje bolezni, za katero doslej ni bilo učinkovitega zdravljenjaj g j j

• Zdravilo z dodano terapevtsko vrednostjo, kadar gre v primerjavi s primerjalnim zdravilom za:p j p j– ugodnejši vpliv na končni izid zdravljenja

– ugodnejši vpliv na nadomestni izid zdravljenja

– učinkovitejše zdravljenje simptomov bolezni

– izboljšan varnostni profil zdravila

– bolniku prijaznejšo uporabo zdravila

Ocena farmakoekonomskih podatkov Ocena farmakoekonomskih podatkov

ZZZS ocenjuje zdravilo na podlagi naslednjih ZZZS ocenjuje zdravilo na podlagi naslednjih farmakoekonomskih podatkov:

• farmakoekonomske analize ki vključuje:• farmakoekonomske analize, ki vključuje:– celostno vrednotenje z analizo stroškov in izidov zdravljenja

ali– delno vrednotenje z analizo stroškov

• analize finančnih učinkov, vključno z vidika zagotovljenih sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot ta izhajajo iz finančnega načrta ZZZS

Farmakoekonomske analize Farmakoekonomske analize

Farmakoekonomske analize ki se lahko uporabijo Farmakoekonomske analize, ki se lahko uporabijo kot temelj za oceno farmakoekonomskih podatkov so:podatkov, so:

• analiza stroškovne učinkovitosti• analiza stroškovne koristnosti• analiza zmanjševanja stroškov• analiza stroškov

Rezultati farmakoekonomskih analiz Rezultati farmakoekonomskih analiz

Rezultati farmakoekonomske analize se praviloma Rezultati farmakoekonomske analize se praviloma izražajo kot:

• dodatni strošek zdravljenja ki je potreben za dodatno • dodatni strošek zdravljenja, ki je potreben za dodatno leto zdravstveno kakovostnega življenja glede na zdravljenje z alternativno strategijo zdravljenjaj j g j j j

• dodatni strošek zdravljenja, ki je potreben za dodatno leto življenja brez napredovanja bolezni

• dodatni strošek zdravljenja, ki je potreben za dodatno leto življenja

Merila za nerazvrščanje Merila za nerazvrščanje

Na listo ne morejo biti razvrščena zdravila ki:Na listo ne morejo biti razvrščena zdravila, ki:• ne izkazujejo enake ali dodane vrednosti v terapevtskem

ali ekonomskem smislu v primerjavi z zdravili v isti p jterapevtski skupini, ki so že razvrščena na listo

• se uporabljajo za blažitev simptomov oziroma zdravljenje stanj, ki so z javnozdravstvenega vidika manj pomembna

• se uporabljajo pri obravnavi stanj, ki jih je mogoče urediti ali pozdraviti zgolj s spremenjenim načinom življenja

Omejitev predpisovanja/izdajanja Omejitev predpisovanja/izdajanja

Omejitev predpisovanja oz. izdajanja pomeni, da smej p p j j j p ,zdravnik oz. farmacevt predpisati oz. izdati zdravilo vbreme obveznega zdravstvenega zavarovanja le v okvirut jitte omejitve.

Npr. ciprofloksacin: “Zdravila ni dovoljeno predpisati kotzdravilo izbire za zdravljenje okužbe sečil in dihal razen vzdravilo izbire za zdravljenje okužbe sečil in dihal razen vprimerih, ko je občutljivost povzročitelja dokazana zantibiogramom (občutljivost na kinolone in odpornost natibi tik i bi ) li i h bč tlji tiantibiotik izbire) ali v primeru neuspeha, preobčutljivosti

ali slabega prenašanja zdravil izbire.”

Najvišja priznana vrednost Najvišja priznana vrednost

• Najvišja priznana vrednost (NPV) pomeni raven, doj j p ( ) p ,katere zdravstveno zavarovanje financira zdravilo. Čecena zdravila presega NPV, zavarovana oseba doplača

likrazliko.• Določanje NPV je v pristojnosti ZZZS• Določanje skupin medsebojno zamenljivih zdravil je v• Določanje skupin medsebojno zamenljivih zdravil je v

pristojnosti Javne agencije za zdravila in medicinskepripomočke (JAZMP)

Dogovor o ceni zdravila Dogovor o ceni zdravila

Dogovor o ceni zdravila se lahko nanaša na naslednje načine g jfinanciranja zdravila:

• dogovorjeno ceno zdravila• popust ali rabat (finančni ali količinski popust)• razmerje cena zdravila – obseg prodaje zdravila

čil k č ih i d tk d il (d l či j • povračilo prekoračenih izdatkov za zdravilo (določi se zgornja meja prodaje, prekoračeni znesek proizvajalec povrne ZZZS)

• dogovor o delitvi tveganja pomeni delitev financiranja zdravila dogo o o de t t ega ja po e de te a c a ja d a amed pogodbenima partnerjema glede na doseganje kliničnih meril, določenih v dogovoru o ceni zdravila (npr. prva 2 mes. k ije d ilo fi m ZZZS p e me fin n i nje le p ime krije zdravilo firma, ZZZS prevzame financiranje le v primeru klinične učinkovitosti – le za zelo draga zdravila

FarmakoepidemiologijaFarmakoepidemiologija

Poraba zdravil v SlovenijiPoraba zdravil v Sloveniji

Merjenje porabe zdravilMerjenje porabe zdravil

Porabo zdravil lahko prikazujemo na različne Porabo zdravil lahko prikazujemo na različne načine:

• definirani dnevni odmerek (defined daily dose ( y- DDD)

• predpisani dnevni odmerek (prescribed DD -p p (pPDD)

• doses of treatment (DOT)• prevalenca (število uporabnikov na 1000

prebivalcev)• incidenca (novi uporabniki na 1000

prebivalcev letno)č d lj j (d i)• čas zdravljenja (dnevi)

Definirani dnevni odmerek (DDD)Definirani dnevni odmerek (DDD)

• Metodologija WHO, namenjena primerjavi porabe zdravil (farmakoepidemiološka enota)

• Domnevni povprečni dnevni odmerek zdravila za kronično uporabo za odraslega človekap g

• Defined daily doses (DDD na 1000 preb. na dan)dan)

• 10 DDD = 10 prebivalcev na 1000 (1%) zdravljenih z določenim zdravilom oz s zdravljenih z določenim zdravilom oz. s skupino zdravil

Poraba zdravil in skupni izdatki v letih 2001-09p

1000 500

900

1000

450

500

700

800

mio

. DD

D)

350

400

(mio

. €)

600

700

Pora

ba (m

300

350

Izda

tki

400

500

200

250

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

LetoPoraba (mio. DDD) Izdatki (mio. EUR)

Struktura izdatkov za zdravila v l. 2008

okužbe

kožahormonska zdravila čutila

ostalo

kri in krvotvorni organi

mišično-skeletni sistem bolezni srca in ožilja - 26%

dihala

sečila in spolni hormoni

onkologija in imunologija

prebavila in presnova 12%

psihiatrija in nevrologija - 17%

prebavila in presnova 12%

Rast porabe in izdatkov za zdravila v SLORast porabe in izdatkov za zdravila v SLO

Delež prebivalcev, ki so prejeli vsaj 1 rp (2009):

73,2 %,

Porast 2004 – 2009:

št. prejemnikov: +3 %

porabe zdravil na prejemnika: +23 %porabe zdravil na prejemnika: +23 %

Povprečna vrednost receptov brez dragih zdravil na prebivalca v starost skupinah in po spolu v l 2008prebivalca v starost. skupinah in po spolu v l. 2008

400

450

500

€

300

350

400

150

200

250 MŽ

50

100

150

00-6 7-19 20-45 46-64 65-84 >85

Starostna skupina

Število predpisanih zdravil osebam >65 let v 2004 in 2009Št il b (65 l t i č)Število oseb (65 let in več)

Število različnih skupin zdravil

(ATC 4)

2004 (n = 242.332)

2009 (n = 287.837)

Standardizirani indeks

(2004 = 100)( ) ( )1 30.307 28.923 80

2 37.580 37.278 84

3 38.387 40.400 89

4 35.316 39.360 94

5 29.431 35.908 1036 22.546 29.591 1107 16.597 23.283 1188 11.298 17.125 1289 7 779 12.276 1339 7.779 12.276 133

10 4.987 8.556 14411 3.101 5.655 15412 2 042 3 629 15012 2.042 3.629 15013 1.228 2.314 15914 779 1.477 160

15+ 954 2.062 182

Kazalci kakovosti predpisovanjap p j

• povprečno št. zdravil, predpisanih na obisk bolnika• št. različnih zdravil na bolnika• delež zdravil, predpisanih v skladu s smernicami• zdravila z omejeno koristnostjo (je v kartoteki dovolj • zdravila z omejeno koristnostjo (je v kartoteki dovolj

argumentov zanje?)• delež stroškovno najučinkovitejših zdravil• delež bolnikov z doseženimi ciljnimi vrednostmi

– delež urejenih hipertonikov (ciljni tlak pod 140/90)– delež urejenih diabetikov (HbA1c<6 5 mmol/l)– delež urejenih diabetikov (HbA1c<6,5 mmol/l)– delež bolnikov z boleznimi srca in ožilja z doseženimi ciljnimi

vrednostmi lipidovd l ž b l ik t b k t ih l bš j – delež bolnikov z astmo brez akutnih poslabšanj

– delež bolnikov z boleznimi srca in ožilja, ki prejemajo aspirin, zaviralec beta adrenergičnih receptorjev itd.

Metode izboljšanja kakovosti predpisovanjaMetode izboljšanja kakovosti predpisovanja

• IZOBRAŽEVANJE!– učbeniki, referenčne revije, bilteni (Prescrire, The

Medical Letter, Arzneitelegramm itd.) farmakoterapevtske skupine svetovanje– farmakoterapevtske skupine, svetovanje

– elektronski dostop do neodvisnih virov (The Cochrane Library…)

• Povratne informacije– izpisi predpisanih zdravil

k l i k k ti d i j – kazalci kakovosti predpisovanja • Nacionalne terapevtske smernice• Elektronska kartotekaElektronska kartoteka• Računalniško predpisovanje zdravil

Neodvisnost od farmacevtske Neodvisnost od farmacevtske industrije

No Free Lunch!!!

Metodologija, uporabljena v naslednjih slikah

– Zunajbolnišnična poraba (le zeleni recepti)

– Vir podatkov: baza receptov Inštituta za varovanje zdravja in ZZZS

– Recepti so pripisani tisti območni enoti (OE) ZZZS, ki je plačnik recepta

– Podatki so predstavljeni v DDD/1000 prebivalcev/dan, oda o p d a j / 000 p b a /da ,razen tam, kjer je navedeno drugače

– Izdatki so prikazani v evrihIzdatki so prikazani v evrih

Poraba vseh zdravilPoraba vseh zdravil

1200

1400

800

1000

eb. n

a da

n

600

DD

D/1

000

pre

200

400št.

0KR RK KP NG NM CE SLO LJ MB KK MS

2007 2008 200900 008 009

Povprečna vrednost DDDPovprečna vrednost DDD

0,70EUR

0,60

0 40

0,50

0,30

0,40

0,20

0,00

0,10

NM MB KK MS CE SLO NG RK LJ KP KR

2006 2007 2008

Poraba zaviralcev protonske črpalke v Evropi

DDD/ TID for PPIs in Europe

100

120

20012004

80

100

D

20042007

40

60

DD

D/ T

ID

20

40

0

AuCro Eng Est Fin

Germ Ice Irel Ita Lith

Nor PolPort Sco Ser SloSpa

inSwed

Country

Poraba zaviralcev protonske črpalke v SLOPoraba zaviralcev protonske črpalke v SLO

60

50

an

30

40

preb

. na

da

20

30

t.DD

D/1

000

10

št

0NM NG KK KP LJ CE SLO KR RK MS MB

2007 2008 2009

Poraba protibakterijskih antibiotikov (ATC J01) v Evropiv Evropi

Nizozemska

PORABA ANTIBIOTIKOV IZ SKUPINE J01 V L. 2008

Slovenija

Švedska

Nemčija

Nizozemska

Velika Britanija

Danska

Madžarska

Avstrija

Bolgarija

Španija

Finska

Češka

Slovaška

Hrvaška

Irska

Poljska

Grčija

Italija

Francija

Belgija

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 45,0 50,0

DDD/1000 preb./dan

Grčija

Poraba protibakterijskih antibiotikov v SLOPoraba protibakterijskih antibiotikov v SLO

20

25

15

20

kinoloni

piranozidi

makrolidi

10

DD

D TMP/SMX

cefalosporini

amoksicilin/klav. k.

antistaf ilokokni p.

5

a t sta o o p

fenoksimetilpenicilin

širokospektralni p.

tetraciklini

01995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Poraba protibakterijskih antibiotikov v OEPoraba protibakterijskih antibiotikov v OE20

16

18

12

14

reb.

na

dan

8

10

DD

D/1

000

pr

4

6št.D

0

2

NM NG KR KP SLO MB LJ RK CE KK MSNM NG KR KP SLO MB LJ RK CE KK MS

2007 2008 2009

Poraba antibiotikov pri otrocih in odraslih v 2001 inPoraba antibiotikov pri otrocih in odraslih v 2001 in 2008 v DDD/1000 preb./dan

25

20

y

antistaph. p.clindamycin- 28% - 18%

15

1000

inh.

/day quinolones

tetracyclinesTMP/SMXcephalosporins

10

DD

D/1 macrolides

co-amoxiclavphenoxymethylpen.amoxicillin

0

5 amoxicillin

0Children 2001 Children 2008 Adults 2001 Adults 2008

Poraba antibiotikov pri otrocih in odraslih v 2008Poraba antibiotikov pri otrocih in odraslih v 2008v DDD/1000 preb./dan

161820 65%

121416

nh./d

ay

68

10

DD/1

000

i

0246

DD

0KR NG NM KP SLO LJ CE RK KK MB MS

CHILDREN ADULTSCHILDREN ADULTS

Poraba antibiotikov pri otrocih in odraslih v 2008Poraba antibiotikov pri otrocih in odraslih v 2008v št. rp/1000 preb./dan

120082%

800

1000

600

800

Rp/

1000

inh.

200

400

R

0KR NG NM KP LJ SLO KK CE RK MB MS

CHILDREN ADULTS

Poraba psihiatričnih zdravil po OEp p

100

120

an

60

80

preb

. na

da

40

60

t.DD

D/1

000

0

20št

NM KR LJ RK CE SLO KK NG KP MB MS

anksiolitiki antidepresivi antipsihotiki hipnotiki

Anksiolitiki - delež prebivalstva, ki je v letu 2009 prejemal zdravila

35%

Delež v %M Ž

30%

35%

20%

25%

10%

15%

5%

10%

0%

15-1920-2425-2930-3435-3940-4445-4950-5455-5960-6465-6970-7475-7980-8485+

Poraba anksiolitikovPoraba anksiolitikov

30

35

20

25

reb.

na

dan

10

15

DD

D/1

000

pr

5

10

št.D

0KR LJ NM SLO RK NG CE KP MB KK MS

2007 2008 2009

Poraba anksiolitikov v DDD/1000 preb./dan po starosti in Šspolu v Sloveniji in na Švedskem l. 2003

DDD120

80

100 SLO - ž

SLO

40

60

SLO - m

20

40 S - žS - m

015-19

20-24

25-29

30-34

35-39

40-44

45-49

50-54

55-59

60-64

65-69

70-74

75-79

80+

Benzodiazepini - komentarBenzodiazepini - komentar

• Z benzodiazepini visoko tveganje za:– odvisnost

– kognitivne motnje

– padcep

– zlom kolka (starostniki)

Hipnotiki in sedativi - delež prebivalstva, ki je v letu 2009 prejemal zdravila

35%

Delež v % M Ž

30%

35%

20%

25%

10%

15%

0%

5%

0%

15-1920-2425-2930-3435-3940-4445-4950-5455-5960-6465-6970-7475-7980-8485+

Poraba hipnotikov - sedativovPoraba hipnotikov - sedativov

16

18

20

12

14

16

reb.

na

dan

6

8

10

DD

D/1

000

pr

2

4

6

št.D

0NM NG RK KK KR LJ CE SLO KP MB MS

2007 2008 2009

Poraba antidementivovPoraba antidementivov

4 5

3,5

4,0

4,5

n

2,5

3,0

,

preb

. na

dan

1,5

2,0

t.DD

D/1

000

p

0 0

0,5

1,0št

0,0NM RK MB MS SLO KR KK KP LJ NG CE

2007 2008 2009

Poraba nesteroidnih protivnetnih in protibolečinksih zdravil

60

50

dan

30

40

00 p

reb.

na

d

20

št.D

DD

/100

0

10

NM KP KR LJ SLO NG CE RK KK MB MS

2007 2008 2009

Poraba drugih protibolečinskih zdravilPoraba drugih protibolečinskih zdravil

20

25

n

15

20

preb

. na

dan

10

DD

D/1

000

p

0

5št.D

0NG KP LJ KR NM SLO RK CE KK MB MS

buprenorfin fentanil metamizol naravni opiati paracetamol tramadol (tudi komb.)

Poraba organskih nitratovPoraba organskih nitratov

14

16

18

an

10

12

14

preb

. na

da

4

6

8

t.DD

D/1

000

0

2

4št

MB NM KP KR LJ SLO MS KK RK CE NG

nitratni obliži ostali nitrati

Poraba statinov v EvropiPoraba statinov v EvropiDDD/ TID Statins Europe

250

300

20012004

200

250

D

20042007

150

DD

D/ T

ID

50

100

0

AuCro Eng Est Fin

Germ Ice Irel Ita Lit

hNor Pol

Port Sco Ser SloSpa

inSwed

G Sp Sw

Country

Poraba statinov v SLOPoraba statinov v SLO

70

80

90

n

50

60

70

preb

. na

dan

30

40

DD

D/1

000

p

10

20št.

0NG RK NM CE MS KR KK SLO MB KP LJ

2007 2008 2009

Poraba nizkomolekularnega heparinaPoraba nizkomolekularnega heparina

6

5

6

n

3

4

preb

. na

da

2

3

t.DD

D/1

000

0

1

št

0NM KK LJ MS MB KP SLO KR RK CE NG

2007 2008 2009

Veliko število receptovVeliko število receptov

• Največji prejemnik rp: v l 2006: 302 v l 2009: 249Največji prejemnik rp: v l. 2006: 302, v l. 2009: 249• Veliko psihotropnih zdravil • Možne zlorabe

I ilj j ( d i iki)• Izsiljevanje (odvisniki)• Socialne stiske• Predpisuje več zdravnikov, ki med seboj niso usklajeni p j , j j

• Pristopi: on line sistem omogoča neposreden vpogled v vsa predpisana zdravila– on-line sistem omogoča neposreden vpogled v vsa predpisana zdravila

– beleženje receptov– sodelovanje med vsemi zdravniki, ki predpisujejo zdravila

č d j j d i i– načrt odvajanja odvisnosti– določitev najvišjih možnih odmerkov psihotropnih zdravil

Spodbujanje konzervativnejšega predpisovanja1

• Ne razmišljajmo le o zdravilu– nefarmakološke alternative, preventivanefarmakološke alternative, preventiva

• Bolj strateško predpisovanje– predpisujmo le nekaj zdravil, ki jih dobro poznamo– odloženo predpisovanje antibiotikovodloženo predpisovanje antibiotikov– uvajanje le enega zdravila hkrati– skepsa do ‘individualiziranega’ zdravljenja

• Povečana previdnost glede škodljivih učinkovPovečana previdnost glede škodljivih učinkov– odtegnitveni znaki lahko interpretirani kot ponovitev bolezni (npr. zaviralci protonske črpalke)

• Previdnost in skepsa v zvezi z novimi zdravilipoučitev v nepristranskih virih in kolegih ki so znani po konzervativnem pristopu– poučitev v nepristranskih virih in kolegih, ki so znani po konzervativnem pristopu

– le, če izboljšajo končne izide zdravljenja in ne le nadomestnih parametrov

• Odločanje skupaj z bolnikomanamneza jemanja zdravil ugotavljanje nedoslednosti zlasti pri ‘trdovratnih’ primerih– anamneza jemanja zdravil, ugotavljanje nedoslednosti, zlasti pri trdovratnih primerih

– ukinjanje nekoristnih, neučinkovitih, nepotrebnih zdravil

• Pretehtajmo dolgoročnejše, obsežnejše učinke (koristi in tveganja)

1. Schiff GD, Galanter WL. JAMA 2009; 301(8): 865-7

Racionalno predpisovanjeRacionalno predpisovanje

Racionalno predpisovanje je: klinično učinkovitoklinično učinkovito varno stroškovno učinkovito: izbor zdravila z

najboljšo stroškovno učinkovitostjo med ajbo jšo st oš o o uč o tostjo edprimerljivimi zdravili

Kontakti nasloviKontakti, naslovi

S l ZZZS h // i/• Spletna stran ZZZS: http://www.zzzs.si/• Področje zdravil, Centralna baza zdravil, lista zdravil, omejitve

predpisovanja… p p jhttp://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/B39E98BDD9CB5455C1256E850047DE6D

• Vprašanja o zdravilih predpisovanju:• Vprašanja o zdravilih, predpisovanju: – jurij.furst@zzzs.si– tel. 01 30 77 230

CILJ

Obvladovanje stroškovObvladovanje stroškovbrez negativnih vplivov na bolnike

HVALA ZA POZORNOST!HVALA ZA POZORNOST!