PREDSTAVITVENI ZBORNIK LIKOVNA PEDAGOGIKA …static.studentski.net/resources/files/st-programi-data/ulj/pef/... · oblikovalnih področij risanje, slikanje, grafika, kiparstvo, arhitekturno

UL PEDAGOŠKA FAKULTETA, Likovna pedagogika (UN), 1. st.

PREDSTAVITVENI ZBORNIK

Prvostopenjski univerzitetni študijski program

LIKOVNA PEDAGOGIKA UNIVERZA V LJUBLJANI, PEDAGOŠKA FAKULTETA

1. PODATKI O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU

Ime: LIKOVNA PEDAGOGIKA

Vrsta: prvostopenjski univerzitetni študijski program (UN)

Trajanje: 4 leta

Število ECTS: 240

Smeri: program nima smeri

Moduli študijskega programa: program nima modulov

Strokovni naslov diplomanta: profesor/profesorica likovne pedagogike (UN)

1


2. TEMELJNI CILJI IN KOMPETENCE PROGRAMA Temeljni cilj tega študijskega programa so usposobiti študenta/tko za izvajanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega programa za učence na razredni in predmetni stopnji osnovne šole ter dijake na srednjih šolah (Zakon o osnovni in srednji šoli) in sodelovanje v timu z učitelji, strokovnimi delavci ter starši. V času izobraževanja študentje pri obveznih predmetih programa spoznajo in razumejo likovno razvojne posebnosti posameznika in njihovo vzgojo ter pridobijo teoretična in praktična znanja iz oblikovalnih področij risanje, slikanje, grafika, kiparstvo, arhitekturno oblikovanje, vizualne komunikacije za likovno dejavnost v osnovni in srednji šoli (kurikulum za osnovno in srednjo šolo). Pri izbirnih predmetih programa pa študentje poglobi znanje iz interesnih področij. Diplomanti/tke likovne pedagogike znajo načrtovati, izvajati in kritično vrednotiti vzgojno-izobraževalno delo ter komunicirati z otroci, mladostniki in odraslimi. Pomemben cilj študija likovne pedagogike je pridobitev temeljnih znanj za nadaljnje samostojno likovno in pedagoško raziskovanje ter specifične veščine in znanje za samostojno vzgojno-izobraževalno delo (učenje za življenje).

Kompetence študijskega programa smo razdelili na dve skupini splošnih (A, B) ter dve skupini predmetnospecifičnih (C, D) kompetenc: - skupina A vsebuje splošne kompetence vseh univerzitetnih diplomantov ne

glede na smer študija, - skupina B vsebuje splošne kompetence diplomantov s študijskega področja

izobraževanja učiteljev in izobraževalnih ved, - skupina C se nanaša na fakulteto kot celoto, - skupina D pa izraža posebnosti v vsakem posameznem študijskem programu.

Predmetnospecifične kompetence (D) študijskega programa likovna pedagogika so: - Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje v aplikaciji pri reševanju likovnih problemov. - Povezovanje teoretičnega in praktičnega dela ter vsebin posameznih likovnih področij. - Smiselno povezovanje likovnih vsebin z vsebinami drugih predmetov in likovnih področij

(interdisciplinarno povezovanje različnih vsebin). - Motiviranje učencev/dijakov za likovno dejavnost in spodbujanje njihovega likovnega razvoja - Poznavanje, razumevanje različnih medijev vizualne kulture. - Vrednotenje in ocenjevanje dosežkov učencev/dijakov na likovnih področjih. - Prilagajanje likovne dejavnosti in učno vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno in

kulturno različnost. - Vrednotenje lastnih ustvarjalnih idej. - Bogatenje doživljajske in estetske občutljivosti. - Poznavanje, razumevanje, razvijanje in izvajanje kurikuluma za likovno vzgojo na razredni in predmetni stopnji osnovne šole ter likovno snovanje v srednji šoli (od učnega načrta do priprave). 3. POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA A. Splošni pogoji za vpis v program V univerzitetni študijski program Likovna pedagogika se lahko vpiše, kdor je opravil maturo ali pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus likovne nadarjenosti (opravljeni preizkus velja samo za tekoče leto). Število vpisnih mest za redni študij je 30, za izredni študij pa praviloma 15.

2


B. Merila za izbiro ob omejitvi vpisa.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: - splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 10% točk; - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10% točk; - uspeh pri preizkusu likovne nadarjenosti 80% točk.

4. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, se izvaja na podlagi posebnega pravilnika PeF (sprejel gaje Senat UL PeF na seji dne 18. 05. 2006 in je objavljen na spletnih straneh fakultete). Ključna načela pri tem so: - vsak kandidat/ka mora imeti možnost, da zaprosi za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in izkušenj, - kandidat/ka mora predložiti vsa dokazila, potrebna za vrednotenje neformalno pridobljenega znanja in izkušenj, - ocenjevanje doseženih kompetenc temelji predvsem na izobraževalnih ciljih in vstopnih pogojih študijskega programa, v katerega bi se želel/a vpisati kandidat/ka, - dokazano pridobljene kompetence, ki so ustrezno dokumentirane in relevantne, se prizna ne glede na to, kje in kako jih je kandidat/ka pridobil/a, - uporabljene metode zagotavljajo zanesljivo ocenjevanje, - rezultate ocenjevanja se dokumentira z izdajo ustreznega potrdila. Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnost se lahko upoštevajo kot opravljena študijska obveznost in jo je potrebno ovrednotiti po merilih za kreditno vrednotenje programov po ECTS. 5. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU a) Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik Splošen pogoj za napredovanje iz nižjega letnika v višji letnik je pridobitev najmanj 54 KT. Manjkajoče KT iz predhodnega letnika mora študent opraviti najkasneje v naslednjem letniku. Posamezne enote študija po tem programu, ki jih mora kanidat/ka obvezno opraviti za prehod v višji letnik, so vsi predmeti iz predmetnika za določen letnik razen enega predmeta iz sklopa obvezni splošni predmeti. Pogojni vpis v višji letnik (v primeru, da kanidat/ka ne doseže predpisanih 54 KT) je možen ob upoštevanju meril in postopkov, ki jih določa Pravilnik oziroma Statut UL. b) Pogoji za ponavljanje letnika Za ponavljanje letnika ni posebnih pogojev.

6. POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA

Za dokončanje študija mora kandidat/ka zbrati vse predvidene kreditne točke (240) iz vseh delov programa (obvezni, izbirni). Pri tem se lahko upoštevajo tudi kreditne točke, pridobljene na drugih visokošolskih zavodih doma in v tujini (mobilnost - gl. točko 10) oziroma dosežene na podlagi priznanega znanja in spretnosti (gl. točko 4.), če so bile dosežene v skladu z zakonom, statutom UL in pravili PeF ter so bile potrjene na organih fakultete. Študij zaključi s predstavitvijo oz. zagovorom diplomskega dela.

3


7. PREHODI MED ŠTUDIJSKIMI PROGRAMI Prehajanje med programi poteka ob upoštevanju 181. do 189. člena Statuta UL. Prehajanje z drugih univerz oziroma visokošolskih zavodov na PeF UL:

• kandidat/ka za prehod mora izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik po študijskem programu univerze, na katero je vpisan/a;

• o izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v katerega se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu/ki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in/ali druge obveznosti za vpis.

Prehajanje z drugih študijskih programov UL je mogoč, če: • se kandidatu/ki pri vpisu v študijski program lahko prizna vsaj polovica obveznosti, ki jih

je opravil/a na prvem (prejšnjem) študijskem programu; • kandidat/ka mora izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik tega študijskega programa; • o izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v katerega

se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu/ki za nadaljevanje študija diferencialne izpite in/ali druge obveznosti za vpis.

8. NAČINI OCENJEVANJA

Ocenjevanje zajema vse ravni znanja: poudarek je na razumevanju, na uporabi, didaktičnih vidikih in refleksiji (v skladu s predvidenimi študijskimi dosežki v učnem načrtu). Tradicionalni načini preverjanja znanja (kolokviji, ustni / pisni izpiti, seminarske naloge) so zato ob upoštevanju posebnosti pri posameznih predmetih dopolnjeni s projektnim in raziskovalnim delom, dnevniki, praktičnimi nalogami oz. izdelki, vključeno je reševanje realnih problemov, reševanje odprtih nalog (problemov), portfolio, nastopi ipd. Vključeni so različni načini ocenjevanja, in sicer tako formativni (npr. sprotna povratna informacija študentu o njegovem napredku) kot sumativni (zaključno ocenjevanje). Načini preverjanja obsegajo tudi različne sprotne dejavnosti (protokoli vaj, dnevnik, kjer se ocenjuje raven pisanja in ne vsebina), kar se povezuje s formativnim preverjanjem, ki študentu omogoča izboljšanje, izpopolnitev izdelkov, zvišanje ravni študijskega dosežka (povezano z višjo oceno). Pri ateljejskih predmetih je končna ocena sestavljena iz delnih ocen, ki jih študent prek celega semestra zbira kot:

- ocene posameznih lastnih likovnih del, - ocene likovnih nalog, ki jih je študent realiziral samostojno izven kontaktnih ur, - ocene pisnih izdelkov (poročilo z obiska razstave, oblikovanje kriterijev za vrednotenje

likovnega dela, ocena seminarske naloge), - ocene ustnega zagovora lastnega likovnega dela, - uvrstitev izbranega študentovega likovnega dela na pregledno razstavo.

Ob upoštevanju posebnosti pri posameznih predmetih se različne oblike študijskih aktivnosti in preverjanja študijskih dosežkov lahko dopolnjujejo in so lahko tudi ločeno ovrednotene (npr. predmet ima 6 KT, v tem obsegu je opravljen seminar »vreden« npr. 25%, portfolio 25%, izpit 50%). Študent doseže 6 KT šele z vsemi opravljenimi obveznostmi, kvaliteta oz. raven opravljenih obveznosti pa določa oceno. Pri posameznih učnih enotah so izbrani tisti načini preverjanja in ocenjevanja, ki najbolj ustrezajo tipu študijskih dosežkov, ki so navedeni pri tej učni enoti (predmetu, modulu). Skala ocenjevanja upošteva Statut Univerze v Ljubljani in fakultetna pravila (od 1-10; od 1-5 negativno); posamezne ocene so odvisne od ravni in obsega študijskih dosežkov, določajo jih ocenjevalni kriteriji, zapisani v posameznem učnem načrtu.

4


9. PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA S PREDVIDENIMI NOSILCI Tabela 1: 1. letnik, 1. (zimski) semester PREDMET P S V KU SK KT NOSILEC

A. 01 IKT v izobraževanju

15 15 15 45 90 3 Rugelj

A. 02 Tuji jezik (AN ali NE)

45 45 90 3 Hribar Košir

B. 01 Risanje 1 60 60 120 4 Frelih

B. 02 Grafika 1 30 30 90 3 Jesih

B. 03 Slikanje 1 60 60 90 3 Gorjup

B. 04 Kiparstvo 1 45 45 90 3 Bratuša

B. 05 Zgodovina likovne umetnosti s teorijo umetnosti 1

45 15 60 90 3 Kemperl

C. Izbirni strokovni predmeti (izbere dva)

30 30

15 15

45 45

120 120

4 4

SKUPAJ 315 75 45 435 900 30

Legenda k tabelam 1-10: P- predavanja, S – seminar, V – vaje, KU – kontaktne ure, SK – skupaj ur obremenitve, KT – kreditne točke Tabela 2: 1. letnik, 2. (letni) semester PREDMET P S V KU SK KT NOSILEC

B. 06 Risanje 2 60 60 180 6 Frelih

B. 07 Grafika 2 30 30 150 5 Jesih



B. 10 Osnove oblikotvornosti 1

30 30 60 210 7 Kovačič

SKUPAJ 210 30 240 900 30

5


Tabela 3: 2. letnik, 3. (zimski) semester PREDMET P S V KU SK KT NOSILEC

A. 03 Didaktika 30 30 60 120 4 Blažič Marjan

A. 04 Teorija vzgoje 60 30 90 180 6 Peček Čuk

B. 11 Risanje 3 45 45 90 3 Gorjup



B. 14 Kiparstvo 3 45 45 90 3 Makše

B. 15 Likovna didaktika 1

15 15 30 90 3 Tacol

C. Izbirni strokovni predmeti (izbere enega)

15

15

30

120

4

SKUPAJ 285 75 15 375 900 30

Tabela 4: 2. letnik, 4. (letni) semester PREDMET P S V KU SK KT NOSILEC

A. 05 Pedagoška metodologija

30 30 60 120 4 Vogrinc

B. 16 Risanje 4 45 45 120 4 Gorjup





30 30 60 90 4 Kovačič


45 15 60 120 6 Kemperl

SKUPAJ 270 75 345 900 30

6



A. 06 Psihologija za učitelje

45 45 90 180 6 Poljšak Škraban

B. 22 Risanje 5

30 30 90 3 Jesih

B. 23 Slikanje 5 45 45 90 3 Huzjan



30 30 90 3 Kovačič

B. 26 Likovna didaktika s prakso 1

15 15 30 60 120 4 Tacol

C. Izbirni strokovni predmeti (izbere enega)

15

15

30

120

4

D. Splošni izbirni predmeti (izbere enega)

15

15

30

120

4

SKUPAJ 240 90 30 360 900 30 Tabela 6: 3. letnik, 6. (letni) semester PREDMET P S V KU SK KT NOSILEC

A. 07 Izbrana poglavja iz filozofije

45 45* 45/90 90/180 3/6 Zadnikar

A. 08 Sociologija vzgoje

45 45* 45/90 90/180 3/6 Vehovar

B. 27 Risanje 6 45 45 90 3 Jesih

B. 28 Grafika 5 45 45 90 3 Kovačič



B. 31 Grafično oblikovanje 1

45 45 90 3 Kovačič


45 15 60 90 3 Kemperl


15 45 60 90 3 Tacol

SKUPAJ 375 45 60 480 900 30 *Študenti izberejo seminar iz predmeta Izbrana poglavja iz filozofije ali Sociologija vzgoje.

7



B. 34 Risanje 7 45 45 90 3 Huzjan

B. 35 Grafika 6 60 60 90 3 Frelih



B. 38 Grafično oblikovanje 2

45 45 90 3 Kovačič


30 15 45 90 3 Kemperl

B. 40 Likovna didaktika 2 15 15 30 60 120 4 Tacol C. Izbirni strokovni predmeti (izbere enega)

15 15

30

120

4

D. Splošni izbirni predmeti (izbere enega)

15 15 30 120 4

SKUPAJ 330 60 30 420 900 30 Tabela 8: 4. letnik, 8. (letni) semester PREDMET P S V KU SK KT NOSILEC

A. 09 Multimedijska didaktična sredstva

45 45 90 3 Rugelj

A. 10 Inkluzivna vzgoja in izobraževanje

30 30 60 120 4 Kavkler

B. 41 Risanje 8 45 45 90 3 Huzjan




30 15 45 120 4 Kovačič


30 45 75 150 5 Tacol

E. Diplomski projekt

120 4 Mentor

SKUPAJ 225 60 75 360 900 30

8


Tabela 9: Izbirni strokovni predmeti IZBIRNI PREDMETI STROKE

letnik P S V KU SK KT NOSILEC

C. 01 Scenografija z lutkarstvom

1. 30 15

45 120 4 Majaron

C. 02 Osnove keramike

1. 30 15 45 120 4 Bratuša

C. 03 Multikulturalna umetnostna vzgoja

1. 30 15 45 120 4 Tomšič Čerkez

C. 04 Okolje in vizualna kultura

1. 30 15 45 120 4 Tomšič Čerkez

C. 05 Kreativna keramika

2. 15 15 30 120 4 Tomšič Čerkez

C. 06 Prvine arhitekture 1

2. 15 15 30 120 4 Bratuša

C. 07 Sodobne likovne prakse 1

3. 15 15 30 120 4 Kemperl

C. 08 Prvine arhitekture 2

3. 15

15 30

120

4

Tomšič Čerkez

C. 09 Sodobne likovne prakse 2

4. 15 15 30 120 4 Kemperl

C. 10 Galerijska in muzejska pedagogika

4. 15 15 30 120 4 Tacol

9


Tabela 10: Splošni izbirni predmeti SPLOŠNI IZBIRNI PREDMETI

SEMESTER P S V KU SK KT NOSILEC

D. 01 Likovne tehnike in metodologije oblikovanja

5./7. 30 30 60

120

4

Frelih

D. 02 Vizualna didaktična sredstva

5./7. 30 30 60

120 4 Tacol

D. 03 Prostori prezentacije

5./7. 30 30 60

120 4 Makše

D. 04 Likovna terapija

5./7. 30 30 60

120 4 Gorjup

D. 05 Psihologija družine in sodelovanje s starši

5./7. 30 30 60

120 4 Poljšak Škraban

D. 06 Psihodinamika osebnosti

5./7. 30 30 60

120 4 Pergar Kuščer

D. 07 Problemi in usmeritve za preverjanje in ocenjevanj

5./7. 30 30 60

120 4 Razdevšek Pučko

D. 08 Razvijanje strategij kritičnega mišljenja

5./7. 30 30 60 120 4 Tancig

D. 09 Psihoanaliza in vzgoja

5./7. 30 30 60 120 4 Krek

Študent lahko izbere med zgoraj zapisanimi splošnimi izbirnimi predmeti ali med drugimi splošnimi izbirnimi predmeti ponujenimi na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani ali na katerikoli drugi fakulteti Univerze v Ljubljani oz. na drugi univerzi v Sloveniji ali v tujini.

10. IZBIRNI PREDMETI IN MOBILNOST

Študijski program vsebuje 10 izbirnih strokovnih predmetov in 4 splošne izbirne predmete, vsak po 4 KT. Študent/ka izbere med izbirnimi strokovnimi predmeti (C) pet izbirnih predmetov (20 KT) in dva predmeta iz splošnih izbirnih predmetov (D) (8 KT).

Iz splošnih izbirnih predmetov (D) lahko študent/ka predmete izbira na naši, na drugi fakulteti ali univerzi.

Študent/ka lahko do 30 KT obveznega ali izbirnega dela programa pridobi na kateremkoli verificiranem programu likovne pedagogike v tujini (mobilnost).

10


11. KRATKA PREDSTAVITEV ŠTUDIJSKIH PREDMETOV

A. OBVEZNI SPLOŠNI PREDMETI

INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V IZOBRAŽEVANJU: Študent spozna osnove izobraževalne komunikacijske tehnologije in uporabnost pripomočkov za izboljšanje produktivnosti učitelja, usposobi se za uporabo IKT orodja za komunikacijo in sodelovanje na daljavo in snovanje ter izdelavo IKT odprtih učnih gradiv.

ANGLEŠKI JEZIK: Študent se usposobi za (samo) učenje tujega jezika. Seznani se z učnimi stili, ki jih po potrebi nadgradi, vzporedno pa nadgrajuje jezikovne zmožnosti na besedilih, povezanih z delom z mlajšimi otroki in mladostniki.

NEMŠKI JEZIK: Študent se usposobi za obdelavo strokovnih besedil s slovničnega, leksikalnega in semantičnega vidika. Seznani se z učnimi stili, ki jih po potrebi nadgradi, vzporedno pa nadgrajuje jezikovne zmožnosti na besedilih, povezanih z delom z mlajšimi otroki in mladostniki.

DIDAKTIKA: Študent spozna didaktične zakonitosti učnega procesa in posebnosti medsebojnega delovanja dejavnikov pouka ter taksonomijo učnih ciljev. Usposobi se za artikuliranje pouka po posameznih stopnjah učnega procesa od uvajanja do preverjanja in ocenjevanja znanja, za povezavo procesa načrtovanja, izvajanja in vrednotenja pouka, za kritično analizo didaktičnih vidikov pouka in raziskovanje didaktičnih vsebin (zastavljanje raziskovalnih vprašanj, iskanje primernih postopkov zbiranja podatkov, interpretiranje dobljenih rezultatov…), poznavanje in vpeljevanje didaktičnih inovacij v lastno pedagoško prakso.

TEORIJA VZGOJE: Študent spozna zakonitosti vzgojnega procesa in vzgoje z vidika posameznika, družbe in odnosa. Usposobi se za prepoznavanje vzgojnih situacij v razredu in šoli, refleksije svojega dela in argumentiranja svojih strokovnih odločitev ter za vrednotenje različnih teorij in konceptov o vzgoji otrok v družini in vzgojno izobraževalnih ustanovah.

PEDAGOŠKA METODOLOGIJA: Študent se usposobi za raziskovanje na pedagoškem področju, za samoevalviranje lastne prakse in za komuniciranje s strokovnjaki iz lastnega in sorodnih strokovnih področij. Študent se seznani z različnimi vrstami raziskav, s potekom in značilnostmi raziskovalnega procesa in z osnovnimi postopki kvalitativne in kvantitativne obdelave podatkov.

PSIHOLOGIJA ZA UČITELJE: Študent spozna temeljne pojme pedagoške psihologije (učenje, spomin, transfer, motivacija, sposobnost, kognitivni stili …), značilnosti učenja in poučevanja v otroštvu in mladostništvu ter dejavnike (zlasti socialni kontekst) učenja. Vaje temeljijo na izkustvenem učenju, ki študenta usposobi za medosebno komunikacijo.

IZBRANA POGLAVJA IZ FILOZOFIJE: Študent spozna temeljne koncepte, avtorje in pojme, ki so potrebni za kritično presojo diskurzov, ki oblikujejo šolsko vzgojo in njene inštitucije. Nauči se argumentiranja, analitičnega branja in pisanja strokovnih besedil. Poleg usposabljanja za analizo družbenih ravnanj z otroki in mladostniki, imajo te vsebine tudi kulturni pomen.

11


SOCIOLOGIJA VZGOJE: Študent spozna mesto vzgoje in izobraževanja kot enega od družbenih podsistemov ter socialno pogojenost vzgoje. Spozna razliko med skupnostjo (družina, oddelčna skupnost v šoli) in družbo (narod, nacija, država) ter njihove različne oblike. Spozna šolo kot kategorijo družbenega ter proces vdružbljanja preko vzgoje, pri čemer reflektira (ne)zmožnost privzgajanja vrednot. Razume pojme družba, demokracija ter človekove in otrokove pravice. Reflektira reprodukcijo neenakosti, sobivanje različnih kultur, pravico do drugačnosti in kritično ovrednoti različne pedagoške izkušnje ter aktualno dogajanje v družbi in šoli.

MULTIMEDIJSKA DIDAKTIČNA SREDSTVA: Študent spozna osnovne koncepte multimedijskih tehnologij, različnost pristopov v učnem procesu glede na ciljno skupino ter strategijo načrtovanja in izvedbo didaktičnih procesov pri likovni dejavnosti. Usposobi se za uporabo programskih orodij za delo z multimedijo, uporabo osnovnih principov multimedije pri zasnovi, izdelavi, uporabi in vrednotenju izobraževalnih gradiv, kombiniranje različnih načinov komuniciranja, oblikovanje verbalnih in likovnih znakov v didaktičnih sredstvih, ustvarjalno interpretiranje različnih sporočil in povezovanje informacij.

INKLUZIVNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: Študent spozna sistem družbene skrbi za učence s posebnimi potrebami. Seznani se s posebnostmi posamezne vrste težav, ki jih je pričakovati v šolskem obdobju v zvezi z usmerjanjem in razumeti stiske, težave, potrebne prilagoditve pri posamezniku in družini. Usposobi se za sodelovanje z drugimi strokovnjaki, ki skrbijo za posameznega učenca s posebnimi potrebami.

B. OBVEZNI STROKOVNI PREDMETI RISANJE 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8: Študent spozna soodvisnost risarskih sredstev in konceptualnih vsebin tako v preteklosti kot v povezavi s sodobnimi področji. Razume postopno zaporednost pri načrtovanju študijske risbe, proporcionalne odnose, prikaz prostora s pomočjo črtnih in tonskih obdelav ter posebnosti likovnoizraznih stilov. Usposobi se oblikovanje trdne risarske kompozicije in konstruirajo likovni prostor po načelih linearne perspektive ter drugih oblikovnih karakteristikah risbe. GRAFIKA 1, 2, 3, 4, 5, 6: Študent spozna pomen grafike in tiskarstva (visokega, ploskega, globokega tiska), njeno vlogo v razvoju človeške civilizacije ter posebnosti reproduktivne in umetniške grafike. Usposobi se za didaktične in tehnične pristope v procesu izdelave grafike od ideje, izdelave osnutka in tiskovne plošče do končnega odtisa. Razume risbo kot osebni zapis, njeno pojavnost v sodobni grafiki ter likovne vsebine in zakonitosti (morfologije), izvedenih grafičnih tehnik in načina likovnega izražanja, podrejenega posamezni vrsti tehnike. SLIKANJE 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8: Študent spozna osnovne značilnosti barvnih odnosov, gradacij in zmodelirane barvne mase v funkciji definicije iluzionističnega slikarskega prostora. Uzavesti slikarska sredstva prostorske imaginacije, soodvisnost slikarskih sredstev in konceptualnih vsebin tako v preteklosti kot v sodobni likovni praksi ter razume interaktivno vlogo kompozicijskih odločitev pri vzpostavljanju likovne celote. Usposobi se za izražanje s pomočjo različnih postopkov dela, ki jih nudijo likovna sredstva, za vrednotenje na osnovi povezovalnih estetik ter pridobljeno znanje uzavesti kot predpripravo za likovno-pedagoško delo.

KIPARSTVO 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8: Študent spozna temeljne smeri in avtorje iz zgodovine kiparstva, posebnosti stilov in tehnologijo kiparskih materialov ter razumejo likovni kiparski jezik in izrazne možnosti. Usposobi se teoretična znanja kiparske tehnologije uporabiti v kiparski praksi.

12


Refleksijo lastnih teoretičnih znanj in prakse zna povezovati s sodobnimi likovnimi praksami, kot tudi uporabnosti le-teh v pedagoškem procesu. OSNOVE OBLIKOTVORNOSTI 1, 2, 3, 4: Študent spozna likovno umetnost, likovno umetnost kot proizvodnjo, psihofiziološke osnove likovne umetnosti ter posebnosti likovne konceptualizacije. Usposobi se za uporabo pridobljenega znanja za razbiranje in artikulacijo oblikovalnih strategij, za vrednotenje likovne produkcije, tako z umetnostnozgodovinsko teoretičnega vidika kot sodobne produkcije in lastne izvedbene prakse. GRAFIČNO OBLIKOVANJE 1, 2: Študent spozna specifičnosti vizualne komunikacije, prenos informacij z vizualnimi grafičnimi znaki ter značilnostmi dobrega oblikovanja, vrednotenje produkcije grafičnega oblikovanja tako z zgodovinskoumetniškega teoretičnega vidika ter sodobne grafične produkcije in temeljne likovne konceptualizacije in izvedbenih praks lastne produkcije. Usposobi se za realizacijo projektov in analizo izvedbenih tehnik. ZGODOVINA LIKOVNE UMETNOSTI S TEORIJO UMETNOSTI 1, 2, 3, 4: Študent spozna teoretske osnove likovne umetnosti, obdobij, stilnih tendenc in smeri, zakonitosti likovnih področij in posameznih zvrsti, umetniških del s pomočjo umetnostnozgodovinskih pristopov in metod, likovne produkcije v sociološko-zgodovinskem kontekstu, interdisciplinarnosti in multikulturalnosti. Usposobi se za uporabo teoretskega znanja v vzgojno-izobraževalni praksi, za povezovanje likovnih področij in vsebin likovne umetnosti z vsebinami drugih področij, kritično vrednotenje likovnih stvaritev, reševanje teoretskih problemov in problemov pri praktičnem delu, javno prezentacijo likovnih stvaritev ter raziskovalno delo. LIKOVNA DIDAKTIKA 1, 2: Študent spozna likovnorazvojne značilnosti otrok in mladostnikov, taksonomske stopnje različnih področij učenčeve/dijakove osebnosti, ter vsebinske in didaktične posebnosti pouka likovne vzgoje. Usposobi se za načrtovanje likovnoustvarjalnega procesa s poudarkom na spodbujanju ustvarjalnosti, specifičnosti učno snovnega, ciljnega, procesnega in problemskega načrtovanja, za organiziranje dinamičnega učnega procesa in načinov motiviranja učencev/dijakov za likovno dejavnost, dejavnikov uspešnega poučevanja/učenja, učnih in vzgojnih pristopov glede na socialno, individualno in kulturno različnost učencev/dijakov.

LIKOVNA DIDAKTIKA S PRAKSO 1, 2, 3: Študent se usposobi za avtonomno načrtovanje in izvajanje vsebin kurikularnega področja – z upoštevanjem posebnosti strategije načrtovanja pouka in učenca kot soustvarjalca učnega procesa, različnosti pristopov v učnem procesu in učinkovitosti uporabe didaktičnih sredstev, specifičnosti vrednotenja likovnih izdelkov, umetnin in zapisovanja dosežkov. STRNJENA PRAKSA (na predmetni stopnji osnovne šole in prvem letniku srednje šole): Študent se v štirinajstdnevni (v tretjem – 5. in 6. semester in četrtem letniku – 8. semester) praksi seznani s šolo kot vzgojno-izobraževalno institucijo in njenim delovanjem ter posebnostmi izvajanja učnega procesa. Usposobi se za aktivno izvajanjem učnega procesa, analizo lastnega dela ob pogovoru z mentorjem ter za analizo izvedbe učnega procesa likovnega pedagoga in študentov v skupini. DIPLOMSKI PROJEKT: Študent spozna in razume strategijo načrtovanja pouka likovne vzgoje in likovnega snovanja, ustvarjalnost likovnega izražanja, različnost pristopov v učnem procesu likovne vzgoje ter načrtovanje raziskovalnih vprašanj, iskanje primernih postopkov zbiranja podatkov, analizo in interpretiranje rezultatov. Usposobi se za povezovanje likovno teoretičnih znanj z likovnim izražanjem, uporabo osnovnih znanj o pedagoškem raziskovanju - zasnova raziskovalnega problema, oblikovanje ciljev in raziskovalnih vprašanj, izvedbo raziskave, lastne razstave ter interpretoranje rezulatov.

13


C. IZBIRNI STRKOVNI PREDMETI

SCENOGRAFIJA Z LUTKARSTVOM: Študent se usposobi za razumevanje zgodovine lutkovnega in dramskega gledališča, likovne dramaturgije, specifike lutkovnega gledališča in značilnosti posamezne lutkovne tehnike. Odkriva, vrednoti in poglablja pomen likovne dramaturgije v lutkovnem/gledališkem dogodku.

OSNOVE KERAMIKE: Študent spozna modeliranje estetske in uporabne forme z različnimi vrstami gline, okraševanje nežgane in žgane gline in se usposobijo za uporabo različnih keramičnih materialov, tehnik ter njihovih izraznih in oblikovnih posebnosti in možnosti.

MULTIKULTURALNA UMETNOSTNA VZGOJA: Študent se seznani in usposobi za razumevanje otrok kaj je kultura in identiteta, likovna umetnost in kultura, likovna vzgoja in kultura, multikulluralizem, interkulturalizem, multikulturalnost in likovna vzgoja, likovni motiv in multikulturalnost, likovne tehnike, oblikovalna področja in multukulturalnost. Usposobi se uporabljati različne pristope v učnem procesu glede na starostno stopnjo ali ciljno skupino ter pristope glede na individualno in kulturno različnost.

OKOLJE IN VIZUALNA KULTURA: Študent se usposobi za načrtovanje in izvajanje likovne dejavnosti, ki temelji na posebnostih oblikovanja prostora, urbanizma ter krajinske arhitekture. Razume posebnosti urbanega in ruralnega prostora, urbanizma kot znanstvene in umetniške interdisciplinarne dejavnosti urejanja prostora in gradnje naselij, ki zagotavlja tako individualen kot kolektiven razvoj materialnega, čustvenega in duhovnega življenja človeka ter tudi posebnosti krajine, kulture in ohranjanja naravne in kulturne dediščine.

KREATIVNA KERAMIKA: Študent spozna izrazne in oblikovne posebnosti in možnosti modeliranja estetske in uporabne forme iz različnih vrst gline ter okraševanje nežgane in žgane gline. Usposobi se za izvedbo tehnik z različnimi keramičnimi materiali, za individualno raziskovanje in eksperimentiranje v glini kot specifičnem kiparskem materialu ter za povezovanje keramike z drugimi likovnimi mediji in postopki.

PRVINE ARHITEKTURE 1, 2: Študent spozna posebnosti področja arhitekture, oblikovanja prostora in urbanizma, likovnoizrazne prvine, družbeno-kulturni pomen in funkcijo arhitekture, metodologijo arhitekturnega oblikovanja, arhitekturo in umetnost. Usposobi se za ustvarjalno raziskovanje in samoodkrivanje arhitekturnih problemov, vizualizacijo prostora, čutno percepcijo v prostoru, uporabo čutne izkušnje, različnost pristopov v učnem procesu arhitekturnega oblikovanja, vrednotenje prostora in prostorskih rešitev ter ravnanje z različnimi materiali.

SODOBNE LIKOVNE PRAKSE 1, 2: Študent se usposobi za kritično vrednotenje in interpretacijo sodobnega in zgodovinskega gradiva ter za razvijanje praktičnih znanj. Spozna teoretske predpostavke, ki omogočajo razbiranje in artikulacijo strategij sodobne umetnosti, pojasnjevanje konceptualizacije vizualnega in status izvedbe sodobnih umetnostnih del. Seznani se tudi z vrednotenjem komunikacijske mreže, na katero je vezana likovnoumetniška produkcija. Individualno presojajo umetnostne produkcije v socialnozgodovinskem kontekstu. GALERIJSKA IN MUZEJSKA PEDAGOGIKA Študent spozna in razume družbeno vlogo kulturnih ustanov, kulturno dediščino, vsebinske posebnosti v kulturnih ustanovah doma in v tujini. Usposobi se za načrtovanje in izvajanje likovne dejavnosti v galerijskih in muzejskih prostorih za različne starostne skupine otrok in mladostnikov, ravnanje z galerijskim gradivom, zbiranje strokovne literature ter reševanje likovnih problemov v različnih okoliščinah in okoljih.

14


D. SPLOŠNI IZBIRNI PREDMETI LIKOVNE TEHNIKE IN METODOLOGIJE OBLIKOVANJA: Študent spozna soodvisnost likovnih sredstev in konceptualnih vsebin tako iz preteklosti kot v povezavi s sodobnimi področji. Razume otroške likovne izdelke kot del vzporednih estetskih, psiholoških in socioloških področij. Razvije likovno-raziskovalni odnos in senzibilnost do likovnih vsebin, izdela konceptualne in oblikovne zasnove za lastna likovna dela in pripravi problemske zasnove likovnih nalog za učence ter jih znajo kritično ovrednotiti. VIZUALNA DIDAKTIČNA SREDSTVA: Študent spozna posebnosti vizualnih sporočil, njihovo vsebino, vrste, metodologijo načrtovanja in oblikovanja. Spozna tudi pomen didaktičnih učnih sredstev (učil) in njihovo uporabljivost v učnem procesu pri likovni dejavnosti. Usposobi se za načrtovanje in oblikovanje didaktičnih učnih sredstev ter njihovo uporabo glede na različnost pristopov v učnem procesu in glede na starostno stopnjo ali ciljno skupino učencev. PROSTORI PREZENTACIJE: Študent spozna in razume kiparsko področje in likovna dela, ki jih srečujemo skozi zgodovino kot tudi znotraj razširjenega polja tovrstne likovne prakse, ter umeščanje likovnih del v prostorski kontekst skozi preteklost in sodobnost. Z usvojitvijo teoretičnih in praktičnih znanj se usposobi za izvedbe raziskovalnih projektov, za bogatenje estetske občutljivosti in zaznavanja okolja otrok in mladostnikov. LIKOVNA TERAPIJA: Študent spozna posebnosti strukturiranosti likovnega zapisa in njegovih izrazno vsebinskih razsežnosti, slikarske strategije med internim in eksternim videnjem likovne materializacije in terapevtske posebnosti z likovnim izražanjem. Usposobi se za analiziranje likovnih materializacij in prenos likovnih znanj na področja drugih ved in strok: defektologija (zaposlitve netehnike), likovna (delovna) terapija ter za vključevanje senzibiliziranega zapažanja in branja likovne govorice slikanja v osebno ustvarjalno prakso in v likovno-pedagoški proces. PSIHOLOGIJA DRUŽINE IN SODELOVANJE S STARŠI Študent spozna in razume zakonitosti medosebne komunikacije, specifične komunikacijske tehnike, dejavnike uspešne komunikacije, pomen komunikacije za sodelovanje z družino in s starši, vsebine in načine sodelovanja z različnimi vrstami družin in s starši, ter razume zadovoljevanja potreb posameznika in družine, uravnoteženje potreb po avtonomiji in povezanosti, zakonitosti komunikacije, pravil, ravnanja s čustvi. Usposobi se za vrednotenje različne (lastne in opazovane) izkušnje pri delu s starši ter kritično odgovorno (kompetentno) uporabo naučene specifične tehnike komunikacije in dela s starši in družino.

PSIHODINAMIKA OSEBNOSTI Študent spozna posebnosti psihosocialnega razvoja v obdobju zgodnje odraslosti in medosebnih odnosov (zaupanje, komunikacija, reševanje konfliktov, sprejemanje drugačnosti) z vidika osebnega razvoja in interakcijskih vplivov, ter razume spodbudne in škodljive vplive okolja na razvojni proces, vlogo transferja in kontratransferja v medosebnih odnosih, pomen refleksije lastnih življenjskih izkušenj in dela na lastni osebnosti. Usposobi se za vzpostavljanje konstruktivne komunikacije z učenci in starši.

PROBLEMI IN USMERITVE ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE Študent spozna in razume aktualne probleme preverjanja in ocenjevanja znanja ter strategije njihovega uravnavanja v pedagoški praksi, zakonske ureditve in pedagoško-psihološke dimenzije postopkov preverjanja, temeljne značilnosti in načela opisnega ocenjevanja znanja, vlogo portfolia v kontekstu avtentičnega preverjanja in ocenjevanja ter postopke za vodenje portfolia. Usposobi se za organiziranje preverjanja in ocenjevanja ter izvedbo v konkretni pedagoški situaciji: individualiziranje različnih oblik povratnih informacij glede na učenčeve učne potrebe oz.

15


posebnosti, oblikovanje opisne ocene pri posameznih predmetih (področjih) ter oblikovanje sumativne ocene za posamezne predmete na različnih ravneh izobraževanja. RAZVIJANJE STRATEGIJ KRITIČNEGA MIŠLJENJA Študent spozna raznolikost pojmovanj kritičnega mišljenja in modele veščin kritičnega mišljenja, ozavesti lastno pojmovanje, predstave in implicitne teorije o kritičnem mišljenju ter razume nadgradnjo z novejšimi teoretskimi dognanji. Usposobi se za analizo in vrednotenje svojih in tujih argumentov, za tvorbo kakovostnih argumentov ter razvije veščino metakognicije in druge naravnanosti, kot so intelektualna odprtost, intelektualna skromnost in vztrajnost, zaupanje v razum, razvoj vpogleda v egocentričnost in sociocentričnost, neodvisno mišljenje. PSIHOANALIZA IN VZGOJA Študent spozna in razume temeljne psihoanalitične koncepte s poudarkom na pojmih in vsebinah, ki se navezujejo na delovanje in delo v vzgojno-izobraževalnih institucijah ter razlike med psihoanalizo in poučevanjem. Usposobi se za povezovanje vprašanj s področja edukacije z interpretativnim okvirom teoretske psihoanalize ter za uporabo le-te pri interpretaciji vprašanj, ki se postavljajo v vzgoji in izobraževanju – na ravni dela v razredu, pri delovanju šole, struktur šolskega sistema in družbe.

16

Documents

PREDSTAVITVENI ZBORNIK LIKOVNA PEDAGOGIKA …static.studentski.net/resources/files/st-programi-data/ulj/pef/... · oblikovalnih področij risanje, slikanje, grafika, kiparstvo, arhitekturno