PREGLED AŽURIRANJA, DOPOLNITEV IN SPREMINJANJA

PREGLED AŽURIRANJA, DOPOLNITEV IN SPREMINJANJA REGIJSKEGA NA�RTA ZAŠ�ITE IN REŠEVANJA OB POPLAVAH NA

OBMO�JU KOROŠKE REGIJE

ZAP. ŠT.

DATUM AŽURIRANJA DATUM DOPOLNITEV DATUM SPREMINJANJA

1.

december 2006

2.

oktober 2007

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

KAZALO

1 POPLAVE ..................................................................................................................................5

1.1 VRSTA IN ZNA�ILNOSTI NESRE�E ............................................................................5 KLIMATSKE ZNA�ILNOSTI KOROŠKE REGIJE ..............................................................5 PRST V KOROŠKI REGIJI .....................................................................................................6 VODNE RAZMERE V KOROŠKI REGIJI .............................................................................6 MEŽA Z MISLINJO ..................................................................................................................6 DRAVA ......................................................................................................................................7 1.2 VERJETNOST NASTANKA VERIŽNE NESRE�E ......................................................8 1.3 SKLEPNE UGOTOVITVE ................................................................................................8

2 OBSEG NA�RTOVANJA .....................................................................................................10

2.1 TEMELJNE RAVNI NA�RTOVANJA ...........................................................................10 2.2 NA�ELA ZAŠ�ITE, REŠEVANJA IN POMO�I ..........................................................10

3 KONCEPT ZAŠ�ITE, REŠEVANJA IN POMO�I.............................................................12

3.1 TEMELJNE PODMENE NA�RTA ................................................................................12 3.2 ZAMISEL IZVEDBE ZAŠ�ITE IN REŠEVANJA .........................................................13

3.2.1 KONCEPT ODZIVA OB POPLAVAH...................................................................13 3.3 UPORABA NA�RTA .......................................................................................................15 3.3 UPORABA NA�RTA .......................................................................................................15

4 SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NA�RTA .....................................................16

4.1 PREGLED ORGANOV IN ORGANIZACIJ, KI SODELUJEJO PRI IZVEDBI NALOG ....................................................................................................................................16

4.1.1 SILE ZA ZAŠ�ITO, REŠEVANJE IN POMO� ...................................................16 4.2 MATERIALNO TEHNI�NA SREDSTVA ZA IZVAJANJE NA�RTA.........................17 4.3 PREDVIDENA FINAN�NA SREDSTVA ......................................................................17

5 OPAZOVANJE IN OBVEŠ�ANJE ......................................................................................18

5.1 OPAZOVANJE NEVARNOSTI NASTANKA POPLAV...............................................19 5.2 OBVEŠ�ANJE IN INFORMIRANJE PRISTOJNIH ORGANOV NA REGIJSKI RAVNI ......................................................................................................................................19 5.3 ALARMIRANJE, OBVEŠ�ANJE IN INFORMIRANJE JAVNOSTI...........................21

5.3.1 ALARMIRANJE PREBIVALSTVA ........................................................................21 5.3.2 OBVEŠ�ANJE PREBIVALSTVA..........................................................................21 5.3.3 OBVEŠ�ANJE DOMA�E JAVNOSTI .................................................................22

6 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV......................................................................................23

6.1 AKTIVIRANJE ORGANOV IN NJIHOVIH STROKOVNIH SLUŽB ...........................23 6.2 AKTIVIRANJE SIL ZA ZAŠ�ITO, REŠEVANJE IN POMO� ....................................23 6.3 ZAGOTAVLJANJE POMO�I V MATERIALNIH IN FINAN�NIH SREDSTVIH ......24

7 UPRAVLJANJE IN VODENJE.............................................................................................25

7.1 ORGANI IN NJIHOVE NALOGE ...................................................................................25 7.2 OPERATIVNO VODENJE..............................................................................................28 7.3 UKREPANJE ORGANOV OB POPLAVAH .................................................................28 7.4 ORGANIZACIJA ZVEZ ...................................................................................................29

8 UKREPI IN NALOGE ZAŠ�ITE, REŠEVANJA IN POMO�I..........................................30

8.1 UKREPI ZAŠ�ITE IN REŠEVANJA..............................................................................30 8.1.1 PROSTORSKI, GRADBENI IN DRUGI UKREPI ...............................................30 8.1.2 EVAKUACIJA...........................................................................................................31 8.1.3. SPREJEM IN OSKRBA OGROŽENIH PREBIVALCEV ..................................31 8.1.4 RKB ZAŠ�ITA .........................................................................................................31 8.1.5 ZAŠ�ITA KULTURNE DEDIŠ�INE .....................................................................32

8.2 NALOGE ZAŠ�ITE, REŠEVANJA IN POMO�I..........................................................32 8.2.1 TEHNI�NO REŠEVANJE OB POPLAVAH ........................................................32 8.2.2 NUJNA MEDICINSKA POMO� ............................................................................33 8.2.3 PSIHOLOŠKA POMO�..........................................................................................33 8.2.4 PRVA VETERINARSKA POMO� ........................................................................33 8.2.5 POMO� OGROŽENIM IN PRIZADETIM ............................................................34 8.2.6 ZAGOTAVLJANJE OSNOVNIH POGOJEV ZA ŽIVLJENJE ...........................34

9 OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠ�ITA....................................................................................35

10 OCENJEVANJE ŠKODE ....................................................................................................36

11 RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV ...............................................................................37

11.1 POMEN POJMOV .........................................................................................................37 11.2 RAZLAGA OKRAJŠAV.................................................................................................38

12 SEZNAM PRILOG IN DODATKOV ...................................................................................39

12.1 PRILOGE........................................................................................................................39 12.2 DODATKI........................................................................................................................40

Regijski na�rt zaš�ite in reševanja ob poplavah

Izpostava URSZR Slovenj Gradec 5

1 POPLAVE Regijski na�rt zaš�ite in reševanja ob poplavah v koroški regiji – verzija 2.0 – je nadgradnja na�rta zaš�ite in reševanja ob poplavah, ki ga je pripravila Uprava za obrambo Slovenj Gradec leta 1997. Izdelan je v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre�ami (Ur. list RS, št 64/94, 33/00 in 87/01) ter v skladu z Uredbo o vsebini in izdelavi na�rtov zaš�ite in reševanja (Ur. list RS, št. 3/02 in 17/02), oceno ogroženosti, splošno zakonodajo in izvedbenimi predpisi.

1.1 VRSTA IN ZNA�ILNOSTI NESRE�E Stopnja ogroženosti pred poplavami v koroški regiji je relativno majhna, gledano s strani poplavljanja rek, obstaja pa velika ogroženost zaradi hudourniških potokov. V koroški regiji se poplave zaradi hudourniških potokov v razli�nih delih pojavljajo skoraj vsako leto, na nekaterih predelih lahko tudi ve�krat na leto. Katastrofalne poplave so redkejše, lahko pa pride do nenadne porušitve jezov na hidroelektrarnah reke Drave. V primeru porušitve jezov bi nastali visoki poplavni vali, ki bi ogrožali prebivalce, stanujo�e ob Dravi in Meži z Mislinjo. Poplave zaradi hudourniških potokov so najpogostejše v jesenskem in spomladanskem �asu zaradi nenadnih dotokov velike koli�ine vode (nevihte) pa tudi v poletnem �asu. Takrat zaradi velike koli�ine padavin v zelo kratkem �asovnem obdobju in slabe propustnosti tal pride do zamašitve propustov in odtokov, razmo�enost tal pa povzro�i tudi proženje plazov in rušenje brežin vodotokov. Ve�je koli�ine padavin, ki se pojavljajo v daljšem �asovnem obdobju (10 ali ve� dni) v pomladanskem �asu, ko se tali sneg, predstavljajo precejšnjo stopnjo ogroženosti za obmo�je koroške regije. Konfiguracija hribovja in struktura podro�ja z dolinami ter posegi v naravo so poglavitni vzrok hitrega porasta pretoka hudournikov. V poletnih mesecih so obi�ajna kratkotrajna neurja z obilnimi padavinami ali to�o in se lahko zgodi, da krajevna intenzivnost naštetih pojavov preseže vse meje. Takrat pa se pokažejo vse nepravilnosti urejanja in gospodarjenja s prostorom. Zna�ilnost površinskih vodotokov je, da so ob velikih nalivih mo�no obremenjeni in se pojavi v strugah velika koli�ina dero�e vode, ki s sabo odnaša težje kamninske delce in drevesa, nemalokrat pa ruši mostove ter podzemsko speljane kanalizacijske vode. KLIMATSKE ZNA�ILNOSTI KOROŠKE REGIJE Koroška regija ima zmerno celinsko podnebje. Povpre�na temperatura najhladnejšega meseca v zmerno celinskem podnebju znaša med 0 in –3 °C, povpre�na temperatura najtoplejšega meseca pa med 15 in 20 °C.



Za zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije je zna�ilno, da so povpre�ne oktobrske temperature višje od aprilskih. Padavinski režim je subkontinentalni. Povpre�na letna koli�ina padavin je od 1000 do 1300 mm (Ogrin, 1996). Za zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije je zna�ilno, da je najve� padavin v poletnih mesecih in najmanj pozimi. PRST V KOROŠKI REGIJI Prsti so mo�no odvisne od geološke podlage. Zaradi reliefne konfiguracije hribovja in geološke zgradbe tal je v koroški regiji velika stopnja ogroženosti pred poplavami zaradi hudourniških potokov. Glede na relief imamo v koroški regiji naslednje tipe prsti: - ilovica, - lapor (kamnina iz drobnih zrn gline in apnenca ali dolomita) in - rjava prst. VODNE RAZMERE V KOROŠKI REGIJI Re�na mreža v koroški regiji je pestra in dobro razvita. V koroški regiji so glavni vodotoki in sicer reka Meža z Mislinjo, ki se izlije v reko Dravo. Poleg Meže z Mislinjo, Drave in njenih ve�jih pritokov je v koroški regiji izredno veliko manjših vodotokov, ki pa imajo velik strmec. Ve�ina od njih je hudourniškega zna�aja, ki zaradi velike strmine strug odnašajo bregove potokov. Voda zlasti ob nalivih hitro odte�e s pobo�ij v dolino. MEŽA Z MISLINJO V dolinah Meže z Mislinjo obsega poplavno podro�je cca 30 ha urbanih in cca 475 ha ostalih površin. Meža je v 3 km dolgem izlivnem odseku regulirana, nad tem odsekom pa te�e po ozki dolini med cesto oz. železnico in strmim pobo�jem na drugi strani. Potencialno nevarnost ogroženosti pred poplavami predstavljajo dotrajani in slabo vzdrževani objekti (jezovi, obrežni zidovi) in nanosi plavin hudourniških pritokov. Mislinja je pritok Meže in je urejena na 23 km dolgem izlivnem odseku. Struga prevaja visoke vode do Q10. Problem poplavne ogroženosti nastopa predvsem v industrijskih predelih v Pame�ah, Otiškem vrhu in Slovenj Gradcu. V Mežiški dolini dobiva reka Meža od izvira naslednje pritoke: ♦ v Ob�ini �rna na Koroškem:

- z desne strani: Janžekov graben, Bistra, Javorski potok, Jazbinski potok, - z leve strani: Koprivna, Topla in Helena.

♦ v Ob�ini Mežica: - z leve strani: Šumec.

♦ v Ob�ini Prevalje: - z desne strani: Barbarski graben, - z leve strani: Šentanelska reka.



♦ v Ob�ini Ravne na Koroškem: - z desne strani: Suha, Kotulja, - z leve strani: Zelenbreški potok.

Vsi našteti vodotoki imajo izrazito hudourniški zna�aj, so sorazmerno dobro vodnati in glede na koli�ino pretokov in veliko geografsko višino tudi bogat energetski potencial, kar pomeni ob nastanku poplav tudi veliko rušilno mo�. V Mislinjski dolini dobiva reka Mislinja od izvira naslednje pritoke: ♦ v ob�ini Mislinja:

- z desne strani: Glažuta s Skrlovškim potokom, �rni potok, Estrana, Brložnica; Dovžanka, Turi�nica,

- z leve strani: Mevlja. ♦ v Mestni ob�ini Slovenj Gradec:

- z desne strani: Tunglav, Svarina, Trobeljš�ica, Lakužnica, - z leve strani: Suhadolnica s Homšnico.

V ob�ini Dravograd dobiva reka Mislinja od izvira naslednje pritoke:

- z desne strani: Medvedov graben, Bauhov graben, - z leve strani: Sel�nica, - v Otiškem vrhu pa se reka Mislinja izte�e v reko Mežo, ki te�e do združitve z

reko Dravo. Karakteristike pritokov Mislinje so podobne, kot je podan opis pritokov Meže s tem, da razen same Mislinje in Dovžanke niso izrazito energetski potenciali. Glede poplav so te pogoste zaradi neurejenosti pritokov, obsežnejše pa so predvsem ob sami Mislinji. Ob visokih vodah je poplavljenih 360 ha površin ob Mislinji in Suhadolnici, od tega je 23 ha industrijskih površin v Otiškem vrhu, Pame�ah in Slovenj Gradcu ter urbane površine v Tomaški vasi in Turiški vasi. Pri poplavah Q10 – Q20 je poplavljen ozek pas kmetijskih površin v Otiškem vrhu, cesta Dravograd – Slovenj Gradec v Otiškem vrhu. DRAVA Poplavno obmo�je ob reki Dravi obsega cca 55 ha urbanih in cca 2945 ha ostalih površin. Na odseku Drave od Dravograda do Maribora je zgrajenih šest preto�nih hidroelektrarn. Izvedeni energetski in vodnogospodarski objekti v ozki Dravski dolini zagotavljajo ustrezno proti poplavno varnost. Drava je na tem odseku na ve�jem delu utesnjena med cesto in železnico, ki ob visokih vodah nista ogroženi. Urbane površine so locirane izven poplavnih obmo�ij. Problemati�no pa je visokovodno stanje ob hudourniških pritokih Drave. V reko Dravo se na obmo�ju ob�ine Dravograd izliva pritok, ki na porast Drave nima neposrednega vpliva. Ta pritok je Meža z Mislinjo. Pri normalnem pretoku Meže z Mislinjo 4 m3/s in pri pretoku reke Drave 1200 m3/s ne predstavlja nevarnosti za naselje Meža, �e pa pretok Meže z Mislinjo doseže 88 m3/s in je pretok Drave višji od 1200 m3/s, predstavlja veliko nevarnost za naselje Meža v Dravogradu, ki leži ob soto�ju rek.


Izpostava URSZR Slovenj Gradec Ažurirano. oktober 2007

8

V ob�ini Dravograd ima reka Drava od izvira naslednje pritoke:

- z desne strani: Križanov graben (Libeli�e), Reka (Trbonje), - z leve strani: Ojstriški potok (Dravograd), Velka (Velka).

V Dravski dolini ima reka Drava od izvira naslednje pritoke: ♦ v Ob�ini Muta:

- z leve strani: Bistrica. ♦ v Ob�ini Vuzenica:

- z desne strani: Cerkvenica. ♦ v Ob�ini Radlje ob Dravi:

- z desne strani: Šentvidski potok, Polnarjev potok, Vuhreš�ica, - z leve strani: Radeljski potok, Vaški potok.

♦ v Ob�ini Podvelka: - z desne strani: Velka, - z leve strani: Štimpaški potok, Brezniški potok, Poto�nikov potok, Javniški jarek,

Ledergasov jarek, Ožbalski potok, �ermenica in Gabinjek. Za te hudournike je zna�ilna velika erodibilnost in s tem vnos ve�jih prodnih koli�in v bazene dravskih elektrarn. Ob vseh potokih potekajo krajevne ceste, ki so zavzele del visokovodnega profila in so zato poplavno ogrožene. Poseben problem pa so še stari in slabo vzdrževani podporni zidovi in nekateri premajhni profili premostitev. Na Mutski Bistrici pa obstaja še potencialna nevarnost eventuelne porušitve energetskega jezu v Avstriji. D – 402 Poplavne linije (Ravne – C-14, Dravograd – C-20, Velenje – C-21)

1.2 VERJETNOST NASTANKA VERIŽNE NESRE�E S predpostavko, da bo zaradi poplave prišlo do ogroženosti, obstaja verjetnost nastanka še naslednjih nesre�: � porušitev stanovanjskih objektov ob potoku ali reki, poškodbe ljudi, � vdor v infrastrukturne objekte (velika gospodarska škoda, zaradi izpada

proizvodnje), � zdrs plazov, � epidemije (velika nevarnost vdora onesnažene vode v vodno omrežje) � onemogo�ena normalna cestna povezava, � prometne nesre�e in � razlitje nevarnega blaga, predvsem naftnih derivatov kot so kurilno olje in motorni

bencin, ki jih imajo posamezna gospodinjstva in bencinski servisi.

1.3 SKLEPNE UGOTOVITVE Poplave so naraven pojav, ki nastane zaradi izredno mo�nih padavin ali naglega taljenja snega ali medsebojnega skupnega delovanja.



Ponavadi se obsežnejše poplave pojavijo jeseni ob ve�dnevnem mo�nem deževju. V pomladanskem in poletnem �asu se zaradi velike nestabilnosti v ozra�ju razvijejo zelo mo�ni nalivi. Poleti so obilne padavine obi�ajne ob nevihtah in plohah. Hudourniške poplave pa lahko povzro�ijo veliko škode in se je treba nanje pravo�asno pripraviti. Poplave bi prizadele naseljena obmo�ja v koroški regiji. Obvladovanje nevarnosti poplav obsega ukrepe za prepre�itev nastanka poplav in ukrepe za zmanjšanje posledic poplav, med katerimi sta najpomembnejši spremljanje in prou�evanje poplavne nevarnosti. Z regijskim na�rtom zaš�ite in reševanja ob poplavah se urejajo ukrepi in dejavnosti za zaš�ito, reševanje in pomo� ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje prizadetih prebivalcev. Na�rt vsebuje samo ukrepanje ob poplavah.



2 OBSEG NA�RTOVANJA

2.1 TEMELJNE RAVNI NA�RTOVANJA Varstvo pred naravnimi nesre�ami je gospodarjenje s škodo. Osnovni cilj odlo�anja pri na�rtovanju ukrepov za varstvo pred naravnimi nesre�ami je lajšanje ogroženosti oziroma zmanjšanje škode, ki jo nesre�a lahko povzro�i. Tveganje olajšamo z zmanjšanjem ogroženosti in razli�nimi oblikami pomo�i pri odpravljanju posledic. Na lokalni ravni tako izdelajo ustrezne na�rte ob�ine v koroški regiji, ki so na poplavnem obmo�ju in jih lahko prizadenejo poplave. Ob�ine, ki pa imajo velike vodne zadrževalnike, pa izdelajo tudi lo�en na�rt zaš�ite in reševanja o porušitvi vodne pregrade. Z na�rtom se urejajo le ukrepi in dejavnosti za zaš�ito, reševanje in pomo� ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje prizadetih prebivalcev. Regijski na�rt je izdelan za poplave, ki nastanejo ob ve�dnevnem deževju, ob nevihtah in plohah ali zaradi naglega taljenja snega. Temeljni na�rt je državni na�rt.

2.2 NA�ELA ZAŠ�ITE, REŠEVANJA IN POMO�I Zaš�ita, reševanje in pomo� ob poplavah se organizira v skladu s temi na�eli: • Na�elo postopnosti pri uporabi sil in sredstev ob poplavah. Pri zaš�iti in

reševanju je ob�ina dolžna uporabiti najprej svoje sile in sredstva in le �e te ne zadoš�ajo niti ni zadostno vklju�evanje sil in sredstev sosednjih ob�in, se vklju�i v pomo� in reševanje regija in država.

• Na�elo preventive ob poplavah. Ob�ina v okviru svojih pristojnosti izvaja

ukrepe, ki zmanjšujejo možnost poplavljanja in aktivnosti, s katerimi spremlja stanje na ogroženem obmo�ju ter izvaja ukrepe, ki zmanjšujejo posledice v primeru poplav.

• Na�elo pomo�i. Ob poplavah je vsak dolžan pomagati po svojih mo�eh in

sposobnostih. Vsaka pomo� je na�eloma brezpla�na. • Na�elo javnosti. Regija in ob�ina sta zadolženi, da v okviru svojih pristojnosti

seznanita prebivalce z nevarnostjo ob poplavah, kot tudi z ukrepi, ki so predvideni za prepre�evanje in odpravljanje posledic nesre�.

• Na�elo pravice do varstva. Po zakonu ima vsak zagotovljeno pravico do varstva

pred naravnimi in drugimi nesre�ami. Tudi v primeru poplav ima reševanje �loveških življenj prednost pred vsemi drugimi ukrepi.


Izpostava URSZR Slovenj Gradec

11

• Na�elo obveznega izvajanja odlo�itev. Vodenje zaš�ite, reševanja in pomo�i temelji na obveznem izvajanju odlo�itev organov, pristojnih za vodenje Civilne zaš�ite in drugih sil za zaš�ito, reševanje in pomo�.

• Na�elo zakonitosti. Nih�e ni dolžan in ne sme izvesti odlo�itve, �e je o�itno, da

bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo.



3 KONCEPT ZAŠ�ITE, REŠEVANJA IN POMO�I

3.1 TEMELJNE PODMENE NA�RTA Na�rt zaš�ite in reševanja ob poplavah se uporabi takoj, ko je treba reševati ali zaš�ititi življenja ali imetje prizadetih na obmo�ju koroške regije. Ukrepi redne in izredne zaš�ite pred poplavami so odvisni od nevarnosti, ki grozi ogroženemu obmo�ju. Redna zaš�ita vklju�uje delovanje za to usposobljenih organizacij (s 24-urnim dežurstvom kot so to Center za obveš�anje Slovenj Gradec in Operativno komunikacijski centri) in priprave na izredno zaš�ito, ki lahko v kon�ni stopnji obsega vsesplošno mobilizacijo in evakuacijo ogroženega obmo�ja. Varstvo pred poplavami v celoti obsega preventivo, vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti za ZRP ter odpravljanje posledic poplav in obnovo. S tem na�rtom se urejajo le ukrepi in dejavnosti za ZRP ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje na prizadetih obmo�jih. Temeljne predpostavke regijskega na�rta zaš�ite in reševanja ob poplavah so: � Varstvo pred poplavami v okviru svojih pravic in dolžnosti oziroma pristojnosti

zagotavljajo Dravske elektrarne Maribor, Cestno podjetje Maribor, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, ob�ine v koroški regiji in državni organi, prebivalci koroške regije, prebivalci prostovoljno organizirani v razli�nih društvih in drugih nevladnih organizacija, ki se ukvarjajo z zaš�ito in reševanjem, Zdravstveno reševalni center Koroške, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaš�ito in reševanje.

� Regijski na�rt ob poplavah se aktivira, ko se zaradi posledic poplav vklju�ijo v izvajanje zaš�ite, reševanja in pomo�i regijske sile za zaš�ito, reševanje in pomo�.

� Regijski na�rt ob poplavah je izdelan za poplave, ki nastanejo zaradi naravnih pojavov. Na�rt se za�ne izvajati glede na razmere na posameznem obmo�ju in glede na zmožnost ukrepanja lokalne skupnosti. �e lokalni viri ne zadoš�ajo za u�inkovito izvajanje nalog zaš�ite, reševanja in pomo�i, se lahko uporabijo potrebne državne sile in sredstva.

� Za prepre�evanje in zmanjšanje škode zaradi poplav ter za zaš�ito prebivalstva je nujno tako v ob�inah koroške regije kot v posameznih organizacijah in državnih organih pravo�asno opozarjanje na nevarnost nastanka poplav. Na podlagi obvestil in opozoril lahko ljudje in skupnosti pravo�asno izvedejo u�inkovite preventivne ukrepe in se pripravijo tudi na možne posledice.

� �e poplave nastanejo nenadoma sile za zaš�ito, reševanje in pomo� na prizadetem obmo�ju takoj za�nejo z aktivnostmi za reševanje ljudi, živali in premoženja.

� Ob katastrofalnih poplavah lahko regija zaprosi za pomo� državo.



3.2 ZAMISEL IZVEDBE ZAŠ�ITE IN REŠEVANJA

3.2.1 KONCEPT ODZIVA OB POPLAVAH Koncept odziva ob poplavah temelji na posledicah, ki jih povzro�ijo poplave na ljudeh, naravi in objektih. Koncept odziva pred poplavami v koroški regiji temelji na spremljanju intervencijskih vrednostih višine vodostajev, ki se sporo�ajo ReCO Slovenj Gradec in na osnovi katerih potekajo posamezne aktivnosti, v globalu pa gre za opazovanje, pripravljenost in ukrepanje: � NARAŠ�ANJE VODOTOKOV (PRESEŽENI POGOJNI VODOSTAJ): vodostaj je

dosegel kriti�no to�ko in zahteva stalno spremljanje razmer. Oddelek za hidrološko prognozo MOPE ARSO Urada za monitoring pri�ne redno spremljati stanje vodostajev in pretokov, ko reke presežejo pogojne vodostaje oziroma pogojne pretoke.

� POPLAVE: v trenutku, ko je pogojni vodostaj presežen in še naraš�a, se vzpostavi stanje pripravljenosti za ukrepanje. Izvaja se obveš�anje javnosti in prebivalstva, alarmiranje prizadetih prebivalcev, aktiviranje sil za zaš�ito, reševanje in pomo�, dolo�itev zaš�itnih ukrepov, zbiranje informacij in posredovanje podatkov, izvajanje nalog in ukrepov zaš�ite, reševanja in pomo�i, informiranje javnosti, ocenjevanje škode, spremljanje stanja in zaklju�ek aktivnosti.

� KATASTROFALNE POPLAVE. Izvaja se alarmiranje, obveš�anje pristojnih organov in javnosti, aktiviranje sil za zaš�ito, reševanje in pomo�. Na osnovi napovedi poteka nesre�e in ocene situacije poveljnik CZ dolo�i zaš�itne ukrepe in naloge.

Koncept odziva na nenadne poplave izdelajo ob�ine v ob�inskih na�rtih zaš�ite, reševanja in pomo�i.




Izpostava URSZR Slovenj Gradec Ažurirano: december 2006

15

3.3 UPORABA NA�RTA Regijski na�rt zaš�ite in reševanja ob poplavah se aktivira, ko pride do poplav zaradi naravnih pojavov (mo�no deževje v jesenskem �asu in poletnem �asu oziroma zaradi taljenja snega) in se zaradi posledic poplav vklju�ijo v izvajanje zaš�ite, reševanja in pomo�i regijske sile za zaš�ito, reševanje in pomo�. Odlo�itev o tem sprejme poveljnik Civilne zaš�ite za Koroško oziroma njegov namestnik.



4 SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NA�RTA

4.1 PREGLED ORGANOV IN ORGANIZACIJ, KI SODELUJEJO PRI IZVEDBI NALOG

4.1.1 SILE ZA ZAŠ�ITO, REŠEVANJE IN POMO� � ORGANI NA NIVOJU REGIJE: - Izpostava URSZR Slovenj Gradec - PU Slovenj Gradec - Inšpektorat RS za okolje in prostor, IP Dravograd - Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre�ami, Izpostava Slovenj

Gradec - Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Enota Dravograd - Dravske elektrarne Maribor, d. o. o. - Cestno podjetje Maribor d. d., Vzdrževalska baza Otiški vrh - Drava VGP Ptuj, d. d. - VURS, Obmo�ni urad Dravograd - Splošna bolnišnica Slovenj Gradec � ORGANI CIVILNE ZAŠ�ITE - poveljnik CZ za Koroško - namestnik poveljnika CZ za Koroško - Štab CZ za Koroško - poveljniki CZ ob�in - namestniki poveljnikov CZ ob�in - štabi CZ ob�in � ENOTE IN SLUŽBE CIVILNE ZAŠ�ITE - vod za reševanje - oddelek za RKB zaš�ito - služba za podporo - informacijski center - logisti�ni center - ob�inske enote:

- tehni�no reševalne enote - enote za RKB dekontaminacijo - službe za vzdrževanje zakloniš� - službe za podporo - ekipe prve pomo�i

� PROSTOVOLJNE IN POKLICNE ENOTE - prostovoljne:

- prostovoljna gasilska društva v koroški regiji - obmo�na združenja Rde�ega križa - karitas



17

- poklicne: - gasilske enote širšega pomena - javne službe regijskega pomena - organizacije po pogodbi

P – 1 Podatki o poveljniku, namestniku poveljnika in �lanih Štaba CZ za Koroško P – 2 Podatki o poveljnikih, namestnikih poveljnikov in �lanih štabov CZ ob�in P – 3 Seznam pripadnikov voda za reševanje P – 4 Seznam pripadnikov oddelka za RKB izvidovanje P – 5 Seznam pripadnikov službe za podporo P – 6 Seznam pripadnikov informacijskega centra P – 7 Seznam pripadnikov logisti�nega centra P – 10 Pregled prostovoljnih gasilskih društev in poklicnih gasilskih enot P – 11 Pregled javnih služb v regiji

4.2 MATERIALNO TEHNI�NA SREDSTVA ZA IZVAJANJE NA�RTA • Zaš�itna in reševalna oprema ter orodje regijskih reševalnih enot, ki se nahaja v

regijskem skladiš�u in • sredstva iz popisa (stroji in naprave v lasti podjetij in posameznikov), ki so

predvidena za regijski nivo. P – 12 Pregled materialno tehni�nih sredstev regijskih enot in služb P – 13 Pregled sredstev iz popisa

4.3 PREDVIDENA FINAN�NA SREDSTVA • Stroški operativnega dela (povrnitev stroškov aktiviranja pripadnikov CZ in drugih

sil), • stroški usposabljanja enot in služb in • stroški materialnih sredstev (prevozne stroške, storitve,…). D – 19 Na�rtovana finan�na sredstva za izvajanje na�rta



5 OPAZOVANJE IN OBVEŠ�ANJE Za potrebe koordinacije vodenja zaš�ite in reševanja, zagotavljanja pomo�i v silah in sredstvih na obmo�ju Izpostave URSZR Slovenj Gradec, deluje ReCO Slovenj Gradec. CORS na osnovi prognoze vremenske napovedi, ki jo posreduje MOPE, ARSO - Urad za monitoring, obvesti ReCO Slovenj Gradec o nevarnosti poplav oz. ob poplavah. V primeru nevarnosti poplav oziroma ob poplavah mora operativec v ReCO Slovenj Gradec obvestiti odgovorne osebe za izvajanje zaš�itno-reševalnih aktivnosti, navedenih v podatkovnih bazah, ki jih vodi ReCO Slovenj Gradec v sklopu na�rta obveš�anja in alarmiranja. Na podlagi seznamov in shem v na�rtu obveš�anja, izdelanega za primer nevarnosti poplav oziroma ob poplavah, ReCO Slovenj Gradec o izrednih dogodkih obveš�a prebivalce in odgovorne osebe za ukrepanje.

Slika 1: Diagram poteka aktivnosti ob alarmiranju prebivalcev

OBVEŠ�ANJE PREBIVALCEV O

IZVAJANJU ZAŠ�ITNIH UKREPOV

PREKO SREDSTEV JAVNEGA

OBVEŠ�ANJA

ALARMIRANJE SE IZVEDE

MERITORNA ODLO�ITEV OPERATIVCA V ReCO

SPROŽITEV ALARMA ZA NEVARNOST

NE

Obveš�anje

Vodenje - odlo�anje

Izvajanje aktivnosti

POSREDOVANJE INFORMACIJE O VE�JI NESRE�I V

REGIJI



19

5.1 OPAZOVANJE NEVARNOSTI NASTANKA POPLAV Poplave je mogo�e napovedati. S spremljanjem hidrometeoroloških razmer v zgornjih delih vodotokov in upoštevanjem koli�ine vode iz pritokov ter same prepustnosti vodotokov, lahko z precejšnjo natan�nostjo predvidimo �as, v katerem bodo vodotoki prestopili bregove. Za boj pred poplavami je nujno spremljanje vodostajev vodotokov na podro�ju regije.

5.2 OBVEŠ�ANJE IN INFORMIRANJE PRISTOJNIH ORGANOV NA REGIJSKI RAVNI

Vsak državljan, dežurna ekipa VGP Drave Ptuj in dežurni dispe�er Centra vodenja Dravskih elektrarn obveš�ajo ReCO Slovenj Gradec o nenavadnih dogodkih, tudi poplavah. ReCO Slovenj Gradec za obveš�anje o poplavah, ki lahko prizadenejo oziroma ogrozijo življenje ljudi ali povzro�ijo ve�jo materialno škodo na podro�ju koroške regije, obveš�a: • CORS, • poveljnika Štaba CZ za Koroško, • namestnika poveljnika Štaba CZ za Koroško, • OKC PU Slovenj Gradec, • odgovorne osebe v Izpostavi URSZR Slovenj Gradec, • odgovorne osebe ob�in koroške regije, • DRAVA VGP PTUJ d .d. , • Center vodenja Dravskih elektrarn, • pristojne inšpekcijske službe in • medije. Za sprotno informiranje ob�in koroške regije in drugih izvajalcev ZRP o stanju in razmerah na prizadetem obmo�ju, sprejetih ukrepih za obrambo pred poplavami oziroma poteku ZRP na poplavljenem obmo�ju, skrbi Izpostava URSZR Slovenj Gradec. V ta namen ReCO Slovenj Gradec pripravlja Dnevno informativni bilten in Izredne informativne biltene.



20

Slika 2: Shema obveš�anja pristojnih organov ob poplavah P – 14 Seznam oseb, ki se jih obveš�a – na ravni države P – 15 Seznam odgovornih oseb v Izpostavi URSZR Slovenj Gradec P – 16 Seznam odgovornih oseb v ob�inah koroške regije P – 17 Seznam inšpekcijskih služb, ki se jih obveš�a v primeru nesre�e

ReCO SLOVENJ GRADEC

CORS

OKC PU SLOVENJ GRADEC

POVELJNIK IN NAMESTNIK ŠTABA CZ ZA

KOROŠKO

ODGOVORNE OSEBE IZPOSTAVE URSZR SLOVENJ

GRADEC

CENTER VODENJA

DRAVSKIH ELEKTRARN

DRAVA VGP PTUJ d. d.

ODGOVORNE OSEBE OB�IN

KOROŠKE REGIJE

INŠPEKCIJSKE SLUŽBE MEDIJI



5.3 ALARMIRANJE, OBVEŠ�ANJE IN INFORMIRANJE JAVNOSTI Prebivalce na prizadetem obmo�ju se informira s pravo�asnim opozorilom. Najboljša rešitev je neposreden stik in obisk ogroženih na domu, saj veliko ljudi ne posluša ali ni pripravljeno resno prisluhniti javnim ob�ilom. Težave so tudi v razumevanju informacij, kot so javne hidrološke napovedi, izražene v pretoku ali vodostaju. Obvestilo prebivalcem naj bo razumljivo.

5.3.1 ALARMIRANJE PREBIVALSTVA Ob nevarnostih nastanka poplav na naseljenem podro�ju je potrebno za�eti z izvajanjem dolo�enih zaš�itnih ukrepov, prebivalstvo opozorimo na bližajo�o se nevarnost s sirenami, z alarmnim znakom za neposredno nevarnost. Znak za neposredno nevarnost bo na obmo�ju izvajanja takojšnih zaš�itnih ukrepov sprožil ReCO Slovenj Gradec na podlagi sklepa poveljnika CZ za Koroško oz. namestnika poveljnika CZ za Koroško. Sledilo mu bo obvestilo o izvajanju zaš�itnih ukrepov, ki ga bodo predvajala osrednja in lokalna ob�ila.

5.3.2 OBVEŠ�ANJE PREBIVALSTVA Obveš�anje prebivalcev z enotnimi sporo�ili zagotovijo ob�ine v koroški regiji skupaj s Štabom CZ za Koroško in regijskim informacijskim centrom. Ob�ine zagotovijo tudi obveš�enost tistih, ki ne spremljajo ob�il. Vse, ki se nahajajo na ogroženem obmo�ju, opozarjajo pripadniki CZ o prete�ih nevarnostih preko neposrednega stika na terenu in preko pisnih obvestil. Ob�inska služba �imprej vzpostavi neposreden stik s prebivalci, gosti in ljudmi v tranzitu, da dosežejo ustrezno odzivanje na odlo�itve organov vodenja zaš�ite, reševanja in pomo�i. Potrebne podatke za sestavo informacij pridobijo ob�ine od Štaba CZ za Koroško preko ReCO Slovenj Gradec. Obvestila za prebivalstvo se posredujejo preko lokalnih javnih ob�il in na druge krajevno obi�ajne na�ine. Obvestila prebivalcem o izvajanju zaš�itnih ukrepov pripravijo strokovne službe ob�in v koroški regiji na podlagi navodil resornih ministrstev ter v skladu z na�rtom. Biti morajo medsebojno usklajena na obmo�ju Koroške. Usklajevanje je v pristojnosti poveljnika CZ za Koroško oz. njegovega namestnika. Obvestila se posredujejo medijem preko ReCO Slovenj Gradec. Za dodatne informacije prebivalcem ob�ine objavijo enotne telefonske številke za Koroško.



22

5.3.3 OBVEŠ�ANJE DOMA�E JAVNOSTI Za obveš�anje doma�e javnosti o izvajanju nalog ZRP iz regijske pristojnosti je odgovorna Izpostava URSZR Slovenj Gradec v skladu s svojimi pristojnostmi. Naloge na podro�ju obveš�anja javnosti organizira in usklajuje ReCO Slovenj Gradec. S tem namenom in ko je to potrebno, Izpostava URSZR Slovenj Gradec v sodelovanju s Štabom CZ za Koroško in ob�inskimi organi: • organizira in vodi novinarske konference, • pripravlja skupna poro�ila za javnost, • navezuje stike z redakcijami lokalnih medijev in novinarji ter skrbi, da imajo na

razpolago informativna in druga gradiva in da so jim dostopni informacijski viri in • spremlja poro�anje doma�ih in tujih medijev. ORGANIZICIJA NOVINARSKIH KONFERENC: poveljnik oz. namestnik CZ za Koroško sklicuje tudi novinarske konference, na katerih sodelujejo tudi predstavniki organizacij javnega obveš�anja (�asopisi, radijske postaje in TV hiše), �lan štaba CZ za informiranje, ustrezne inšpekcijske službe – inšpektorji, re�ni nadzorniki in ostale strokovne službe, ki v dani situaciji izvajajo zaš�itne ukrepe in dejavnosti za zaš�ito, reševanje in pomo�. PRIPRAVA PORO�IL: poro�ilo o nevarnosti poplav oz. poplavah in o njenih posledicah pripravi za svoje delovno podro�je vodja reševalne intervencije, ki vodi izvajanje ukrepov in dejavnosti oz. poveljnik CZ (poveljnik najvišjega nivoja, vklju�enega v reševalno akcijo). DISTRIBUCIJA INFORMACIJ: Informacije se posredujejo v objavo lokalnim sredstvom javnega obveš�anja na ogroženem obmo�ju in sicer preko: � lokalnih radiov, � lokalnih kabelsko razdelilnih sistemov (lokalni TV programi), � dnevnih �asopisov in � obvestil, podanih na krajevno obi�ajen na�in. P – 18 Telefonska številka na kateri lahko ob�ani dobijo informacije o nesre�i P – 19 Pregled javnih medijev in oseb, katerim se posredujejo podatki za objavo ali vabila na tiskovne konference



23

6 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV

6.1 AKTIVIRANJE ORGANOV IN NJIHOVIH STROKOVNIH SLUŽB V primeru poplav poveljnik CZ za Koroško preko ReCO Slovenj Gradec aktivira: - namestnika poveljnika CZ za Koroško, - Štab CZ za Koroško, - Izpostavo URSZR Slovenj Gradec, - Policijsko upravo Slovenj Gradec, - Veterinarsko upravo, Obmo�ni urad Dravograd, - Splošno bolnišnico Slovenj Gradec - intervencijske enote Koroškega gasilskega zavoda Ravne na Koroškem in PGD

ob�in koroške regije - javna komunalna podjetja, - gradbena podjetja po pogodbi, - Cestno podjetje Maribor, Vzdrževalsko bazo Otiški vrh, - enote in službe CZ v koroški regiji, - inšpektorje, - vodnogospodarske organizacije, - Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, - enoto za reševanje iz vode in na vodi. Za njeno pomo� se zaprosi preko Štaba

CZ RS, - komisija za ocenjevanje poškodovanosti in uporabnosti objektov in - komisija za ocenjevanje škode. Naštete izvajalce se aktivira glede na obseg nesre�e, po potrebi. Z aktiviranje reševalnih služb se pri�ne izvajati zaš�ita, reševanje in pomo�. P – 21 Seznam �lanov komisije za ocenjevanje poškodovanosti in uporabnosti objektov

6.2 AKTIVIRANJE SIL ZA ZAŠ�ITO, REŠEVANJE IN POMO� O pripravljenosti in aktiviranju regijskih sil za zaš�ito, reševanje in pomo� v koroški regiji odlo�a v skladu z nastalo situacijo poveljnik CZ za Koroško ali njegov namestnik. Poveljnik CZ za Koroško ali njegov namestnik sprejme sklep o aktiviranju �lanov Štaba CZ za Koroško in štabov CZ ob�in. Aktiviranje regijskih sil za zaš�ito, reševanje in pomo� se izvaja v skladu z Dokumenti o mobilizaciji ali aktiviranju pripadnikov, enot in služb CZ za Koroško.



24

Pripadnike enot in služb CZ za Koroško poziva Izpostava URSZR Slovenj Gradec, ki ureja vse zadeve glede nadomestil pla� in povra�il stroškov, ki jih imajo pripadniki pri opravljanju dolžnosti v CZ oziroma pri zaš�iti in reševanju. Prav tako Izpostava URSZR Slovenj Gradec poskrbi za oskrbo regijskih sil. Enotam CZ se v regijskem logisti�nem centru, na podlagi zahtev ob�in prizadetih obmo�ij, dolo�i deloviš�a in izda delovne naloge. Pomo�, ki jo potrebujejo ob�ine in regija, se zbira v logisti�nem centru, od koder se napoti na prizadeto mesto ob�ine. Poveljnik CZ za Koroško oz. njegov namestnik spremlja potek dela enot in služb CZ in na osnovi ocene in dejanskega stanja zaprosi za pomo� iz sosednjih regij ali države. P – 22 Vzorec odredbe o aktiviranju sil in sredstev v koroški regiji P – 23 Vzorec delovnega naloga P – 24 Pregled mobilizacijskih zbirališ� regijskih enot CZ

6.3 ZAGOTAVLJANJE POMO�I V MATERIALNIH IN FINAN�NIH SREDSTVIH Poveljnik CZ za Koroško oz. njegov namestnik lahko zaprosi poveljnika CZ RS za dodelitev materialnih sredstev iz državnih rezerv. Poveljnik CZ za Koroško oz. njegov namestnik lahko glede na potrebe zaprosi za: • 5 potopnih �rpalk, • �oln, • kontejnerje oz. prikolice za za�asno nastanitev ljudi, ki so ostali brez doma

(približno 400 ljudi) in • pomo� v finan�nih sredstvih. Izpostava URSZR Slovenj Gradec lahko zaprosi za vzpostavitev zvez na terenu za: • mobilni repetitor. P – 25 Vzorec prošnje za pomo� v materialnih sredstvih



7 UPRAVLJANJE IN VODENJE Ob poplavah v regiji vodi poveljnik CZ za Koroško s štabom CZ preko poveljnikov CZ ob�in vse aktivnosti za zaš�ito, reševanje in pomo� na ogroženih in prizadetih obmo�jih ter obmo�jih sprejema evakuiranega prebivalstva. V odsotnosti poveljnika CZ za Koroško prevzame vodenje zaš�ite, reševanja in pomo�i namestnik poveljnika CZ za Koroško. Poveljniki CZ ob�in vodijo zaš�ito, reševanje in pomo� na svojem obmo�ju skladno z odlo�itvami poveljnika CZ za Koroško. Delovanje dejavnosti, ki se nanašajo na zaš�ito, reševanje in pomo� ob poplavah ter odpravljanje njihovih posledic, vodijo strokovne službe, gasilske enote, podjetja ter druge javne službe in zavodi, skladno z usmeritvami poveljnika CZ za Koroško.

7.1 ORGANI IN NJIHOVE NALOGE Dejavnosti in naloge za zaš�ito, reševanje in pomo� ob poplavah vodijo v skladu s svojimi pristojnostmi: POVELJNIK, NAMESTNIK IN ŠTAB CZ ZA KOROŠKO: � v �im krajšem �asu vzpostavi pregled nad stanjem na prizadetem obmo�ju, � oceni predvideni razvoj situacije, � koordinira aktivnosti s štabi CZ ogroženih ob�in ter na zahtevo poveljnikov CZ

ob�in organizira potrebno pomo� v silah in sredstvih za zaš�ito, reševanje in pomo�,

� koordinira izvajanje zaš�itnih ukrepov na prizadetem obmo�ju, � v primeru evakuacije prebivalstva na obmo�ju regije zagotovi vse potrebne

pogoje za prevoz in nastanitev prebivalstva, � poro�a poveljniku CZ RS o izvršenih ukrepih in stanju na podro�ju regije, � usklajuje navodila in obvestila ogroženim prebivalcem o izvajanju ukrepov

zaš�ite, reševanja in pomo�i na obmo�ju regije, � koordinira izvajanje ukrepov in nalog zaš�ite, reševanja in pomo�i s sosednjimi

regijami, � skrbi za pravo�asno izmenjavo podatkov in sporo�il med štabi CZ ob�in, � kontrolira izvajanje nalog štaba, enot in služb CZ za Koroško ter njihovo oskrbo, � na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjuje možen potek dogodkov, � izdela kon�no poro�ilo o nesre�i in � opravlja druge naloge. IZPOSTAVA URSZR SLOVENJ GRADEC:

� opravlja upravne in strokovne naloge zaš�ite, reševanja in pomo�i iz svoje

pristojnosti (pozivanje pripadnikov, vodenje finan�nih zadev),



26

� usmerja in zagotavlja nemoteno delovanje Regijskega centra za obveš�anje Slovenj Gradec,

� organizira komunikacijski sistem za delovanje regijskih in ob�inskih sil za zaš�ito, reševanje in pomo�,

� zagotavlja pogoje za delo poveljnika in Štaba CZ za Koroško, � zagotavlja pogoje za delo in informacijsko podporo regijskemu informacijskemu

centru, � organizira delo in zagotavlja pogoje za delo regijske komisije za ocenjevanje

poškodovanosti objektov in komisije za ocenjevanje škode, � zagotavlja logisti�no podporo pri delovanju regijskih sil in � opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. D – 1 Na�rt dejavnosti Izpostave URSZR Slovenj Gradec ob naravnih in drugih nesre�ah POLICIJSKA UPRAVA SLOVENJ GRADEC: � varuje življenja, osebno varnost in premoženje ljudi na prizadetem obmo�ju, � zavaruje ogroženo obmo�je, � vzdržuje javni red in mir, � ureja promet in omogo�a interveniranje sil za zaš�ito, reševanje in pomo�, � opravlja redne naloge prepre�evanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in

prekrškov, � preiskuje vzrok nesre� pri porušitvi vodnih pregrad, � varuje dolo�ena delovna mesta in tajnost podatkov, razen �e je z zakonom

dolo�eno druga�e, � sodeluje pri identifikaciji žrtev in � opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. D – 2 Raz�lemba nalog ministrstva in policije ob naravnih in drugih nesre�ah HOLDING SLOVENSKIH ELEKTRARN, DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR: � spremlja višine vodostajev rek in potokov, � izvaja nadzor na varovanih objektih pred poplavami, � zbira podatkov o poškodovanosti vodnogospodarske infrastrukture in naravnih

vodotokov, � presoja ogroženost, � obveš�a javnost ter pristojne službe, � opravlja naloge iz svoje pristojnosti in � informira regijski centra za obveš�anje o predvideni nevarnosti visokih voda. D – 3 Pravilnik o ukrepanju ob visokih vodah in nevarnostih rušenja pregrad (DEM) DRAVA VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ d. d. : � upravljanje in vzdrževanje vodotokov povodja reke Drave,


Izpostava URSZR Slovenj Gradec Ažurirano: december 2006, oktober 2007

27

� zagotavlja zanesljivost varstva voda in pred vodami ohranja vodno okolje, � prepre�uje nasprotja med obstoje�o in želeno rabo vodnih virov in prostora, � na�rtuje, projektira, gradi in vzdržuje objekte vodnega gospodarstva ter � opravlja naloge iz svoje pristojnosti. D –4 Na�rt dejavnosti Drave VGP Ptuj VETERINARSKA UPRAVA RS, OBMO�NI URAD DRAVOGRAD: � prepre�uje nastanek epidemij oz. spremlja epidemiološko situacijo na prizadetem

obmo�ju, � poskrbi za zakol živine, kjer ni smiselno zdravljenje, katere ni možno prenaseliti

oz. �e ji grozi nevarnost epidemije, � usmerja proizvodnjo živil živalskega izvora in � opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. D – 5 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Veterinarska uprava Republike Slovenije (KOKOŠJA KUGA ali AVIARNA INFLUENCA (AI) - Na�rt ukrepov v primeru pojava aviarne influence (AI) v Sloveniji, ATIPI�NA KOKOŠJA KUGA (AKK) - Na�rt ukrepov v primeru pojava atipi�ne kokošje kuge v Sloveniji, GOVEJA SPONGIFORMNA ENCEFALOPATIJA (BSE) PRI GOVEDU - Na�rt ukrepov ob pojavu goveje spongiformne encefalopatije (BSE) pri govedu v Republiki Sloveniji) CESTNO PODJETJE MARIBOR d. d., VZDRŽEVALSKA BAZA OTIŠKI VRH: � odpravlja vzroke prometnih zastojev, � izdelajo na�rt prometne ureditve skupaj s PU Slovenj Gradec, � zagotovijo tehni�na sredstva za zaporo in opozorila, � obveš�ajo o zaporah, omejitvah in drugih spremembah, � organizirajo prednostno vzdrževanje evakuacijskih in intervencijskih poti, � sodeluje pri organizaciji prevozov za potrebe �lovekoljubne in druge pomo�i ter

obnove na prizadetem obmo�ju, � izvedejo sanacijo prometne infrastrukture na prizadetih in ogroženih obmo�jih ter � opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. D – 6 Na�rt dejavnosti CPM, Vzdrževalske baze Otiški vrh SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC: � poskrbi za sprejem in nudi bolnišni�no oskrbo poškodovanim in obolelim ter � opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti. D – 7 Na�rt dejavnosti Splošne bolnišnice Slovenj Gradec �LOVEKOLJUBNE TER DRUGE POKLICNE IN PROSTOVOLJNE ORGANIZACIJE: Obmo�ne organizacije Rde�ega križa, prostovoljna gasilska društva, Koroški gasilski zavod Ravne na Koroškem, karitas, ki so vklju�eni v akcijo zaš�ite, reševanja in pomo�i ob poplavah, izvajajo naloge iz svoje pristojnosti.



7.2 OPERATIVNO VODENJE Dejavnosti za ZRP na obmo�ju ob�ine operativno vodi poveljnik CZ prizadete ob�ine, ki mu pri delu pomaga štab CZ ob�ine. Poveljnik CZ za Koroško in poveljnik CZ RS spremljata stanje na prizadetem obmo�ju in šele na zahtevo poveljnika CZ ob�ine organizirata potrebno pomo� s strani države ali drugih regij. �e poplave prizadenejo ve� ob�in, organizira in vodi dejavnosti ZRP v regiji poveljnik CZ za Koroško. Štab CZ za Koroško, ki ga skli�e poveljnik CZ za Koroško, v popolni ali operativni sestavi, zaseda na sedežu, ki se nahaja v Izpostavi URSZR Slovenj Gradec, na naslovu: Pohorska cesta 2, Slovenj Gradec. Štab CZ za Koroško ob poplavah organizira naslednje delovne procese: • organiziranje in izvajanje reševalnih intervencij,

• zagotavljanje logisti�ne podpore regijskim/ob�inskim silam za ZRP in

• opravljanje administrativnih in finan�nih zadev.

Pri navedenih nalogah sodelujejo �lani Štaba CZ za Koroško in delavci Izpostave URSZR Slovenj Gradec. Poveljnik CZ za Koroško lahko za izvedbo posamezne naloge ustanovi za�asne delovne skupine ali druga delovna telesa. Poveljnik CZ za Koroško lahko za opravljanje posameznih nalog dolo�i vodjo intervencije, ki so mu podrejene vse sile in sodelujejo pri izvajanju nalog ZRP na prizadetem obmo�ju. Logisti�no podporo silam ZIR na terenu zagotavlja štab CZ s službami za podporo. Posledice nesre�e je potrebno �imprej ustrezno dokumentirati, prav tako vse odlo�itve poveljnika CZ za Koroško.

7.3 UKREPANJE ORGANOV OB POPLAVAH Štab CZ za Koroško zbira podatke o nesre�i preko štabov CZ ob�in v koroški regiji. Na osnovi teh podatkov oceni stanje in predvidi razvoj razmer. Na osnovi odlo�itve poveljnika CZ za Koroško Izpostava URSZR Slovenj Gradec aktivira sile in sredstva za ZRP na nivoju regije, ki izvajajo odrejene zaš�itne ukrepe. Poveljnik in Štab CZ za Koroško spremljajo razmere in dejavnosti na prizadetem obmo�ju ter o tem obveš�ajo poveljnika CZ RS. Za izvajanje ukrepov in meritev na zgrajenih vodnogospodarskih objektih na vodnem obmo�ju pore�ja reke Drave so pristojne Dravske elektrarne Maribor. V primeru naraš�anja ostalih vodotokov na obmo�ju koroške regije pa je pristojno VGP Drava Ptuj, ki skrbi za izvajanje ukrepov in meritev.



29

V primeru naraš�anja reke Drave preko normalnega pretoka, ko bi se pojavilo škodljivo delovanje visokih voda in erozije, se vklju�ujejo štabi CZ vseh ob�in, skozi katere te�e v koroški regiji reka Drava (to so ob�ine: Dravograd, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka). V primeru poplavljanja obmo�ja se vklju�i enoto RIVNV Civilne zaš�ite, katero se na obmo�je pokli�e iz sosednjih regij (Zahodno štajerske – Celje in Vzhodno štajerske – Maribor). Enota rešuje živali in ljudi iz objektov, nato pa pristopi k reševanju materialnih dobrin. P – 400 Pregled stopenj in ukrepov ob ogroženosti P – 401 Pregled vodotokov, poplavno ogroženih krajev, hiš ter prebivalstva ob poplavah P - 402 Pregled akumulacij ob porušitvi pregrad

7.4 ORGANIZACIJA ZVEZ Osnovna zveza med ReCO Slovenj Gradec in Štabom CZ za Koroško ter štabi CZ ob�in je telefonska in telefaks zveza, rezervna zveza pa je kurirska zveza. Za delo med ReCO Slovenj Gradec, Štabom CZ za Koroško, štabi CZ ob�in, vodji intervencij in regijskimi centri za obveš�anje sosednjih regij pa se uporabljajo tudi repetitorski kanali (5, 6 in 13), za delo vodje intervencije do operativnih enot pa se uporabljajo simpleksni kanali, ki jih dolo�a in odobri ReCO Slovenj Gradec. Pri operativnem vodenju dejavnosti za ZRP se uporabljajo kot sredstva zvez: • radijske zveze v sistemu ZIR (t.i. sistem zvez ZA-RE), • telefaks, • elektronska pošta, • telefon, • informacijsko-komunikacijsko omrežje Internet, • intranet ZIR, • zveze radioamaterjev in • kurirske zveze. Mobilno repetitorsko postajo uporabimo v primeru, ko mesto intervencije ni pokrito z radijskim signalom iz stalnega omrežja radijskih zvez ZA-RE. Za mobilni repetitor sta rezervirana kanala 31 in 32. Mesto postavitve mobilnega repetitorja izberemo tako, da bo pokrivalo celotno obmo�je intervencije in bo omogo�alo zvezo z ReCO Slovenj Gradec. P – 26 Imenik uporabnikov telefonskih, radijskih zvez, pozivnikov ter elektronske pošte na podro�ju zaš�ite in reševanja D – 8 Na�rt radijskih zvez za primer ve�jih naravnih in drugih nesre�



8 UKREPI IN NALOGE ZAŠ�ITE, REŠEVANJA IN POMO�I Zaš�ita pred nevarnostmi poplav temelji na slede�ih ukrepih: • ureditvi prostora in naselij za zaš�ito in reševanje, • evakuaciji, • nastanitvi in oskrbi brezdomcev in drugih ogroženih, • zaš�iti kulturne dediš�ine in • RKB zaš�iti. Glavne naloge na podro�ju varstva pred poplavami so: • prepre�evanje poplav, • pripravljenost na poplave, • zaš�ita pred poplavami, • reševanje in pomo� ob poplavah ter • sanacija posledic poplav.

8.1 UKREPI ZAŠ�ITE IN REŠEVANJA Zaš�itni ukrepi pred poplavami so: 1. prostorski, gradbeni in drugi ukrepi, 2. evakuacija, 3. sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev, 4. RKB zaš�ita in 5. zaš�ita kulturne dediš�ine.

8.1.1 PROSTORSKI, GRADBENI IN DRUGI UKREPI Prostorski, gradbeni in drugi ukrepi se za�nejo izvajati takoj po prvih obvestilih o zvišanju vodostaja rek. Pristojne službe na podro�ju urejanja voda, upravljalci objektov in drugi organi poostrijo nadzor nad zadrževalniki vode, jezovi in nasipi, ker bi lahko narasle vode te objekte poškodovale. Pristojne službe pravo�asno predlagajo ukrepe, da se zavarujejo ljudje in njihovo premoženje pred poplavami. Podjetja sodelujejo z poveljnikom CZ za Koroško. Štab CZ za Koroško obvesti ogrožene ob�ine z informacijami, ki jih je prejel od pristojne službe o zvišanju vodostaja reke. Ogrožene ob�ine s svojimi enotami CZ takoj ob pojavu nevarnosti nastopa visokih voda za�nejo izvajati operativne zaš�itne ukrepe in poro�ajo o izvršenih ukrepih poveljniku CZ za Koroško. Izvajajo se: - dodatne obrambe nasipov, - zapora ali š�itenje prometnic, - evakuacija prebivalcev in - izpraznitev kleti, stanovanjskih površin, skladiš�.


Izpostava URSZR Slovenj Gradec Ažurirano: oktober 2007

31

P – 27 Seznam pooblaš�enih gradbenih podjetij in pregled gradbene ter druge mehanizacije, ki jo imajo

8.1.2 EVAKUACIJA Evakuacija obsega organizirano preselitev prebivalcev iz ogroženega na varnejša obmo�ja. Evakuacija se izvaja le v primeru, �e z drugimi ukrepi ni mogo�e zagotoviti varnosti ljudi in materialnih dobrin. Odredi jo župan ogrožene ob�ine. Evakuacija se izvaja v skladu z ob�inskim na�rtom evakuacije, ki ga izdelajo poplavno ogrožene ob�ine (Dravograd, Vuzenica; Radlje ob Dravi, Podvelka) in z njim seznanijo prebivalstvo. Evakuacija se izvaja pred nastopom poplavnega vala, najpogosteje v spodnjem delu vodotoka. �e je dovolj �asa, se poleg evakuacije ljudi izvaja še evakuacija materialnih dobrin. Ob�ina poro�a o evakuaciji prebivalstva poveljniku CZ za Koroško.

8.1.3. SPREJEM IN OSKRBA OGROŽENIH PREBIVALCEV Oskrba ogroženega prebivalstva ob poplavah se izvaja, ko prebivalci zaradi ogroženosti življenja zapustijo svoje domove. Ogrožena ob�ina izvaja oskrbo ogroženih prebivalcev, ki zajema sprejem, nastanitev in oskrba s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi življenjskimi potrebš�inami. Preko �lovekoljubnih organizacij se zagotavljajo življenjske potrebš�ine in denarna pomo�. �e se izkaže potreba po zagotovitvi za�asnih kontejnerskih bivališ� in so zato dani ustrezni pogoji, se vklju�i v reševanje poveljnika CZ za Koroško. O poteku sprejema in oskrbe ogroženega prebivalstva poro�ajo poveljniku CZ za Koroško. Štab CZ za Koroško usklajuje in vodi evakuacijo, �e ob�ina ne more poskrbeti za vse ogrožene prebivalce. D – 9 Navodilo za uporabo pitne vode P – 28 Pregled objektov, v katerih bo možna za�asna nastanitev ogroženih prebivalcev P – 29 Pregled objektov javne prehrane in njihovih zmogljivosti

8.1.4 RKB ZAŠ�ITA Ob poplavah obstaja velika nevarnost, da zaradi poškodb na objektih in napravah, kjer se proizvaja, uporablja, hrani ali prevaža nevarno blago, pride do nenadzorovanega uhajanja teh snovi v okolje.


Izpostava URSZR Slovenj Gradec Ažurirano: oktober 2007

32

Na celotnem poplavljenem podro�ju je potrebno poostriti nadzor nad nevarnim blagom in ravnanjem z njim ter zaš�ititi prebivalstvo pred RKB u�inki in izvajati dekontaminacijo ogroženih obmo�ij. Regijski oddelek za RKB izvidovanje izvaja dozimetrijo in izvidovanje ogroženih obmo�ij in daje smernice za izvajanje ukrepov RKB zaš�ite, ozna�ijo kontaminirano zemljiš�e ter izvajajo aktivnosti za prepre�itev širjenja nevarnega blaga v okolje. Štab CZ ogrožene ob�ine z enotami in službami izvede ukrepe RKB zaš�ite. Pri tem je pomembno obveš�anje prebivalstva na vzajemno in osebno zaš�ito. O izvedenih ukrepih obveš�ajo poveljnika CZ za Koroško.

8.1.5 ZAŠ�ITA KULTURNE DEDIŠ�INE Ob�ina v primeru ogroženosti kulturnih objektov in predmetov kulturne dediš�ine objekte primerno zaš�iti, predmete pa evakuira. Spisek objektov in predmetov posreduje ob�ina. Ukrepanje se izvaja skladno z odlo�itvijo župana ob�ine. Ob nevarnosti poplav strokovnjaki s podro�ja kulturne dediš�ine oziroma komisije za varstvo kulturne dediš�ine sodelujejo s silami za ZRP. Štab CZ ob�ine o izvedenem ukrepu poro�a poveljniku CZ za Koroško.

8.2 NALOGE ZAŠ�ITE, REŠEVANJA IN POMO�I Glavne naloge na podro�ju varstva pred poplavami so: - tehni�no reševanje ob poplavah, - nujna medicinska pomo�, - prva veterinarska pomo�, - pomo� ogroženim in prizadetim in - zagotavljanje pogojev za življenje.

8.2.1 TEHNI�NO REŠEVANJE OB POPLAVAH Tehni�no reševanje ob poplavah v koroški regiji izvajajo regijska in ob�inske enote za tehni�no reševanje, gasilske enote v sodelovanju z javnimi službami in ekipa za reševanje na vodi in iz vode. Enote izvajajo nujna popravila infrastrukturnih objektov, reševanje ljudi in materialnih dobrin, �rpanje vode in druge nujne ukrepe. O izvedenih nalogah vodje enot CZ poro�ajo poveljniku CZ ob�in, le ta pa potem obvesti poveljnika CZ za Koroško.



33

8.2.2 NUJNA MEDICINSKA POMO� Za morebitne poškodovane ljudi ob poplavah nujno medicinsko pomo� zagotavljajo zdravstveni domovi v koroški regiji in Zdravstveno reševalni center Koroške, ki s svojo reševalno službo na kraju nesre�e oskrbi poškodovane ter jih po potrebi odvaža v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec. V kolikor pa bi bilo število poškodovanih ve�je, se aktivirajo enote za prvo pomo� CZ ob�in. Delovanje enot PP vodi štab CZ prizadete ob�ine. Štab CZ za Koroško spremlja izvajanje nujne medicinske pomo�i ter sprejema zahteve po pomo�i v silah in sredstvih ogroženih ob�in. V sodelovanju s sosednjimi regijami in Štabom CZ RS zagotavlja dodatno potrebno pomo� v silah in sredstvih. P – 30 Pregled zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj v regiji P – 31 Pregled splošnih bolnišnic v regiji P – 32 Pregled reševalnih vozil v regiji P – 33 Pregled lekarn v regiji

8.2.3 PSIHOLOŠKA POMO� Preživelim ob katastrofalnih poplavah in svojcem žrtev poplav zaradi psihi�ne prizadetosti organiziramo psihološko pomo�. Psihološko pomo� ob poplavah dajejo razli�ni strokovnjaki (psihologi, terapevt, duhovniki,…). Organizacijo psihološke pomo�i ob poplavah organizirajo ob�ine v sodelovanju s strokovnimi službami. Psihološka pomo� se organizira v okviru informacijskih centrov ob�in, ki poro�ajo o izvedeni pomo�i ogroženim prebivalcem regijskemu informacijskemu centru oziroma Štabu CZ za Koroško.

8.2.4 PRVA VETERINARSKA POMO� Prvo veterinarsko pomo� izvajajo veterinarske postaje v koroški regiji in veterinarji za inšpekcijski nadzor Veterinarske uprave RS, Obmo�nega urada Dravograd. VURS, OU Dravograd daje napotke za delo veterinarskim postajam v koroški regiji in organizacijam v ogroženih ob�inah. Veterinarske postaje odkrivajo in spremljajo zdravstveno stanje živali, živinske krme in vode za napajanje skladno z navodili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. P – 34 Pregled veterinarskih postaj v regiji P – 35 Seznam uradnih veterinarjev pooblaš�enih za inšpekcijski nadzor



34

8.2.5 POMO� OGROŽENIM IN PRIZADETIM Pomo� ogroženim prebivalcem ob poplavah se izvaja za vse, ki so se umaknili ob poplavah oziroma so ostali brez vsega imetja zaradi poplavljenih oziroma poškodovanih objektov. Ob�ine zagotavljajo pomo� ogroženim in prizadetim ter poro�ajo poveljniku CZ za Koroško. Obleka in obutev se zagotavlja preko obmo�nih organizacij RKS in karitasa. Z zdravili oskrbujejo prizadete prebivalce zdravstveni domovi v Koroških ob�inah. Socialna rehabilitacija prizadetih se izvaja v okviru centrov za socialno delo. Za zbiranje in razdeljevanje �lovekoljubne pomo�i so odgovorni Rde�i križ, Karitas in druge �lovekoljubne organizacije v koroški regiji. P – 36 Pregled �lovekoljubnih organizacij v regiji P – 37 Pregled centrov za socialno delo

8.2.6 ZAGOTAVLJANJE OSNOVNIH POGOJEV ZA ŽIVLJENJE Osnovni pogoji za življenje bodo vzpostavljeni takrat, ko bodo izpolnjeni pogoji za preklic odrejenih zaš�itnih ukrepov. Zaš�ita privatne in družbene lastnine na prizadetem obmo�ju se izvaja v okviru organov Ministrstva za notranje zadeve, Policijske uprave Slovenj Gradec. Urejanje prometa na prizadetem obmo�ju je prav tako v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve, Policijske uprave Slovenj Gradec s tem, da pri zagotavljanju prevoznosti komunikacij sodeluje Ministrstvo za promet in zveze. Asanacija prizadetega obmo�ja zajema: - oskrbo z elektri�nim tokom, - odstranjevanje zdravju škodljivih snovi, - zagotavljanje neopore�ne pitne vode, - dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo in dekontaminacijo prizadetih obmo�ij, - preventivno rušenje objektov in odstranjevanje ruševin, - zbiranje, identifikacijo in pokop trupel ter - zbiraje in odstranjevanje poginjenih živali. Ker gre za zelo strokovno delo, so izvajalci sama podjetja in službe. Vodenje asanacije je v pristojnosti ob�ine, operativno koordinacijo pa izvaja Štab CZ za Koroško.



9 OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠ�ITA Za organiziranje, razvijanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaš�ite so za svoje prebivalce zadolžene ob�ine. Osebna in vzajemna zaš�ita obsega vse ukrepe prebivalcev za prepre�evanje in ublažitev nesre�e ob poplavah za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega premoženja. Za potrebe obveš�anja se formira regijski informacijski center, ki skupaj s štabi CZ ogroženih ob�in pripravlja enotna obvestila za prebivalce. Poveljniki CZ ogroženih ob�in so pristojni za obveš�anje prebivalcev o posledicah in razmerah na prizadetem obmo�ju. Prebivalcem morajo biti pravo�asno posredovana navodila glede na�ina obveš�anja ob nesre�i, o vrsti in stopnjah nevarnosti kot tudi o potrebnih zaš�itnih ukrepih in njihovem izvajanju. Prebivalce o posledicah in razmerah na prizadetem obmo�ju obveš�ajo ter jim posredujejo navodila štabi CZ ob�in preko ReCO Slovenj Gradec, ki posreduje informacije sredstvom javnega obveš�anja. Posebno ogroženim skupinam prebivalcem nudijo pomo� �lovekoljubne organizacije in centri za socialno delo v koroški regiji, ki spremljajo socialne razmere na prizadetem obmo�ju. D - 400 Navodilo prebivalcem za ravnanje ob nevarnosti nastanka poplav in ob poplavah D - 401 Navodilo za vzdrževanje in razdelitev na�rta zaš�ite in reševanja



10 OCENJEVANJE ŠKODE Ob�inska komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesre�ah mora zbrati dokazila o škodi oziroma oceniti škodo. Oceno škode mora predložiti v pregled in potrditev Komisiji za oceno škode ob naravnih in drugih nesre�ah v koroški regiji. Komisija za oceno škode ob naravnih in drugih nesre�ah v koroški regiji lahko zahteva dopolnitev ocene in dokazil, preveri realnost ocene, upoštevanje podatkovnih osnov, meril, kriterijev in cenovnih osnov, stanje poškodovane stvari in opravi druge aktivnosti, s katerimi ugotovi realnost ocene škode. Kon�no poro�ilo o poplavah pripravi Komisija za ocenjevanje škode v koroški regiji v sodelovanju z ustanovami, ki so sodelovale pri ZRP. Predsednik regijske komisije za ocenjevanje škode posreduje kon�no poro�ilo o poplavah državni komisiji za oceno škode ob naravnih in drugih nesre�ah. P – 38 Seznam �lanov komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesre�ah D – 10 Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode D – 11 Program usposabljanja, urjenja in vaj D – 18 Navodilo za vodenje in vzdrževanje zbirke podatkov za izvajanje na�rtov ZIR



11 RAZLAGA POJMOV IN OKRAJŠAV

11.1 POMEN POJMOV Evakuacija je organizirano preseljevanje prebivalcev zaradi zavarovanja pred nevarnostmi naravnih ali drugih nesre� (potresi, poplave, epidemije, vojna,…). Nevarnost je (naravna ali druga ustrezna) danost za katerokoli neugoden pojav, ki je povezan z možno nesre�o in lahko povzro�i neugodne u�inke. Ogroženo obmo�je je obmo�je, kjer zaradi nevarnosti škodljivega delovanja voda – poplav in erozije, zemeljskih in hribinskih plazov, snežnih plazov ter ledu, pogojenih z naravnimi zna�ilnostmi in obstoje�e rabe prostora (stalne prisotnosti ljudi in zgradb) obstaja potencial ogroženosti življenj in zdravja ljudi ter potencial materialne škode. Poplava je naravni pojav, ki nastane zaradi izredno mo�nih padavin ali naglega taljenja snega ali medsebojnega skupnega delovanja. Je naravna nesre�a, ko izredni vodni pretok povzro�i ob�utno škodo ob razlitju vode iz struge po okolici. Sile za zaš�ito, reševanje in pomo� sestavljajo prostovoljne in poklicne reševalne službe, Civilna zaš�ita ter dolo�ene gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki se glede na naravo svoje dejavnosti vklju�ujejo v sistem zaš�ite in reševanja. Civilna zaš�ita je organizirana kot poseben namenski del sistema zaš�ite in reševanja. Škoda obsega ekonomske izgube, ocenjene po nesre�i. Vodne ujme so obsežne naravne nesre�e, ki jih povzro�a voda v širšem pomenu besede. Tako lahko k vzrokom vodnih ujm uvrstimo tudi meteorološke pojave (nevihte in neurja z mo�nim vetrom in dežjem, snežni viharji) in hidrološke pojave (vse vrste poplav, snežni plazovi) kot tudi geološke in geomorfološke pojave (podori in hribinski plazovi). Poudarek pri varstvu pred vodnimi ujmami v Sloveniji je, glede na razširjenost in intenziteto omenjenih pojavov ter s tem povezano ogroženostjo prostora in ljudi, na varstvu pred: ♦ poplavami (hudourniške poplave, re�ne nižinske in kraške poplave ter povodnji) in

snežnimi plazovi ter ♦ erozijo tal (vse oblike pogrezanja, posedanja in plazenja tal, delovanje

hudournikov ter re�na bo�na in globinska erozija). Vodostaj je višina nivoja vode v re�nem koritu in ga merimo z vodomerno letvijo ter izra�unamo v centimetrih. Vodostaj opazujemo vsak dan zjutraj, posebno na ve�jih rekah. Letev je navadno pritrjena ob mostovih in je razdeljena na 2 cm široke bele in �rne proge. Kota »0« od katere merimo gladino vode je postavljena tako, da imajo vodostaji najpogosteje pozitivne vrednosti.



11.2 RAZLAGA OKRAJŠAV ARSO Agencija RS za okolje CORS Center za obveš�anje RS CPM Cestno podjetje Maribor CZ Civilna zaš�ita CZ RS Civilna zaš�ita Republike Slovenije DEM Dravske elektrarne Maribor ELES Elektroenergetski sistem Slovenije IP Inšpekcijska pisarna MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MTS Materialno tehni�na sredstva OKC Operativno komunikacijski center OU Obmo�ni urad PGD Prostovoljno gasilsko društvo PP Prva pomo� PU Policijska uprava ReCO Regijski center za obveš�anje RIVNV Reševanje iz vode in na vodi RKB Radiološka, kemi�na in biološka zaš�ita RKS Rde�i križ Slovenije RS Republika Slovenija TRE Tehni�no reševalna enota TV Televizija VGP Vodnogospodarsko podjetje VURS Veterinarska uprava Republike Slovenije URSZR Uprava Republike Slovenije za zaš�ito in reševanje ZA-RE Radijske zveze v sistemu zaš�ite in reševanja ZIR Zaš�ita in reševanje ZRP Zaš�ita, reševanje in pomo�



39

12 SEZNAM PRILOG IN DODATKOV

12.1 PRILOGE P – 1 Podatki o poveljniku, namestniku in �lanih Štaba CZ za Koroško P – 2 Podatki o poveljnikih, namestnikih in �lanih štabov CZ ob�in P – 3 Seznam pripadnikov voda za reševaje P – 4 Seznam pripadnikov oddelka za RKB izvidovanje P – 5 Seznam pripadnikov službe za podporo P – 6 Seznam pripadnikov informacijskega centra P – 7 Seznam pripadnikov logisti�nega centra P – 10 Pregled prostovoljnih gasilskih društev in poklicnih gasilskih enot P – 11 Pregled javnih služb v regiji P – 12 Pregled materialno tehni�nih sredstev regijskih enot in služb P – 13 Pregled sredstev iz popisa P – 14 Seznam oseb, ki se jih obveš�a o poplavah – na ravni države P – 15 Seznam odgovornih oseb v Izpostavi URSZR Slovenj Gradec P – 16 Seznam odgovornih oseb v ob�inah koroške regije P – 17 Seznam inšpekcijskih služb, ki se jih obveš�a v primeru nesre�e P – 18 Telefonska številka na kateri lahko ob�ani dobijo informacije o nesre�i P – 19 Pregled javnih medijev in oseb, katerim se posredujejo podatki za

objavo in vabila na tiskovne konference P – 21 Seznam �lanov komisije za ocenjevanje poškodovanosti in uporabnosti

objektov P – 22 Vzorec odredbe o aktiviranju sil in sredstev v koroški regiji P – 23 Vzorec delovnega naloga P – 24 Pregled mobilizacijskih zbirališ� regijskih enot Civilne zaš�ite P – 25 Vzorec prošnje za pomo� v materialnih sredstvih P – 26 Imenik uporabnikov telefonskih, radijskih zvez, pozivnikov ter

elektronske pošte na podro�ju zaš�ite in reševanja P – 27 Seznam pooblaš�enih gradbenih podjetij in pregled gradbene ter druge

mehanizacije, ki jo imajo P – 28 Pregled objektov, v katerih bo možna za�asna nastanitev ogroženih

prebivalcev P – 29 Pregled objektov javne prehrane in njihovih zmogljivosti P – 30 Pregled zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj v regiji P – 31 Pregled splošnih bolnišnic v regiji P – 32 Pregled reševalnih vozil v regiji P – 33 Pregled lekarn v regiji P – 34 Pregled veterinarskih postaj v regiji P – 35 Seznam uradnih veterinarjev pooblaš�enih za inšpekcijski pregled P – 36 Pregled �lovekoljubnih organizacij v regiji P – 37 Pregled centrov za socialno delo v regiji P – 38 Seznam �lanov komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih

nesre�ah



40

SEZNAM POSEBNIH PRILOG: P – 400 Pregled stopenj in ukrepov ob ogroženosti P – 401 Pregled vodotokov, poplavno ogroženih krajev, hiš ter prebivalstva ob

poplavah P – 402 Pregled akumulacij ob porušitvi pregrad

12.2 DODATKI D – 1 Na�rt dejavnosti Izpostave URSZR Slovenj Gradec ob naravnih in

Drugih nesre�ah D – 2 Raz�lemba nalog ministrstva in policije ob naravnih in drugih nesre�ah D – 3 Pravilnik o ukrepanju ob visokih vodah in nevarnostih rušenja pregrad

(DEM) D – 4 Na�rt dejavnosti Drave VGP Ptuj D – 5 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije,

Veterinarska uprava Republike Slovenije (KOKOŠJA KUGA ali AVIARNA INFLUENCA (AI) - Na�rt ukrepov v primeru pojava aviarne influence (AI) v Sloveniji, ATIPI�NA KOKOŠJA KUGA (AKK) - Na�rt ukrepov v primeru pojava atipi�ne kokošje kuge v Sloveniji, GOVEJA SPONGIFORMNA ENCEFALOPATIJA (BSE) PRI GOVEDU - Na�rt ukrepov ob pojavu goveje spongiformne encefalopatije (BSE) pri govedu v Republiki Sloveniji)

D – 6 Na�rt dejavnosti CPM, Vzdrževalske baze Otiški vrh D – 7 Na�rt dejavnosti Splošne bolnišnice Slovenj Gradec D – 8 Na�rt radijskih zvez za primer ve�jih naravnih in drugih nesre� D – 9 Navodilo za uporabo pitne vode D – 10 Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode D – 11 Program usposabljanja, urjenja in vaj D – 18 Navodilo za vodenje in vzdrževanje zbirke podatkov za izvajanje

na�rtov ZIR D – 19 Na�rtovana finan�na sredstva za izvajanje na�rta SEZNAM POSEBNIH DODATKOV: D – 400 Navodilo prebivalcem za ravnanje ob nevarnosti nastanka poplav in ob

poplavah D – 401 Navodilo za vzdrževanje in razdelitev na�rta zaš�ite in reševanja ob

poplavah D – 402 Poplavne linije

Documents

PREGLED AŽURIRANJA, DOPOLNITEV IN SPREMINJANJA