Prehranski normativi

• referenčne vrednosti za vnos hranljivih

snovi

• prehrana zdravega odraslega človeka

• prehrana dojenčka

• prehrana otrok in mladine

• prehrana med nosečnostjo

• prehrana starostnikov

Referenčne vrednosti za vnos

hranljivih snoviPripravile so jih:

strokovne organizacije za prehrano iz Nemčije

(DGE), Avstrije (ÖGE) in Švice (SGE IN SVE)

v obliki t.i.

D-A-CH tablic

Referenčne vrednosti je sprejelo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije kot uradna prehranska priporočila za področje Slovenije, podobno pa so storile tudi nekatere druge evropske države, ki lastnih priporočil še nimajo. Prevedene so v slovenščino.

Referenčne vrednosti za vnos hranil so podane kot:

• priporočila,

• ocenjene vrednosti in

• orientacijske vrednosti:

Priporočene količine naj bi ustrezale vsem individualno fiziološkim nihanjem in zagotavljale zadostno zalogo hranljivih snovi v telesu. Pokrivajo potrebe 98% zdravih oseb.

Pri nekaterih hranljivih snoveh človekovih potreb še ni mogoče določiti z želeno natančnostjo. V teh primerih so bile določene ocenjene vrednosti.

Orientacijske vrednosti v smislu orientacijske pomoči so navedene, če je iz zdravstvenih razlogov reguliranje vnašanja sicer potrebno, toda ne v ostrih mejah, temveč v določenih razponih. Za vodo, fluorid in vlaknine v tem smislu obstaja želena omejitev navzdol in za maščobo, holesterol, alkohol in kuhinjsko sol omejitev navzgor.

Referenčne vrednosti hranilnih snovi so

osnova vsem strokovnjakom, ki delujejo na

področju:

• načrtovanja zdrave prehrane,

• promocije in

• ozaveščanja ljudi o zdravju koristni prehrani

Prehrana zdravega odraslega

človeka

• današnje prehransko

stanje

• priporočila za oskrbo z

osnovnimi hranilnimi

snovmi

• porazdelitev dnevnega

vnosa energije in

hranilne snovi po

obrokih

Današnje prehransko stanje

• večina ljudi držav srednje in zahodne Evrope užije

energijsko prebogato hrano

• na dan zaužijejo s hrano 15-20% preveč energije,

sledi problem prevelike telesne teže

• vnos beljakovin v večini ustreza priporočenim

količinam, prav tako delež beljakovin z visoko

biološko vrednostjo

• količina mineralnih snovi se približuje optimumu

• pomanjkanje vitamina B1, B2 in C; problem

termolabilnosti teh vitaminov

Priporočilo za oskrbo z osnovnimi

hranilnimi snovmi

55 - 60 % ogljikovih hidratov;2/3 polisaharidov,

1/3 disaharidov in monosaharidov,

30 g vlaknin

30 % maščob, od tega je:

8 – 10% visoko nenasičenih maščobnih kislin

(linolna)

10 – 15% enkrat nenasičenih maščobnih kislin (oljna)

največ 10% nasičenih maščobnih kislin

10- 15% beljakovin1/3 beljakovin živalskega izvora

2/3 beljakovin rastlinskega izvora

Značilnosti obrokov

1. ZAJTRK naj bo glavni obrok

2. DOPOLDANSKA MALICA naj bo bogata z vitamini in mineralnimi snovmi

3. KOSILO naj pokrije 40% celotnih energijskih potreb

4. POPOLDANSKA MALICA naj bo bogata z vitamini in minerali

5. VEČERJA naj bo lahko prebavljiva in zaužijemo jo 2 uri pred spanjem

Tabela: Porazdelitev vnosa energije in osnovnih hranilnih snovi

Prehrana dojenčkaNajboljša hrana za dojenčka je materino

mleko (5 do 6 obrokov), ki vsebuje (vrsti) značilne

sestavine v najbolj sprejemljivi obliki in optimalni sestavi.

V prvih dneh po porodu (do 10dni); kolostrum ali mlezivo;

materino mleko vsebuje več beljakovin in

manj maščob ter ogljikovih hidratov kot zrelo mleko.

Značilnosti notranjih organov

novorojenčkov

• koncentracija želodčne solne kisline v želodčnem

soku je nizka; nevarnost infekcije

• črevesna stena je za beljakovine bolj prepustna kot

pri odraslih; omogočen vnos imunoglobulinov –

protitelesa

• končni produkti presnove se izločajo skozi ledvice

le v zelo razredčeni obliki; dojenček potrebuje

veliko tekočine

Prednosti dojenja

• materino mleko vsebuje telesu prilagojene

beljakovine; ne sprožijo obrambne reakcije

• dojenje pospešuje razvoj črevesne mikroflore iz

mlečnokislinskih bakterij

• manjša koncentracija mineralnih snovi v

materinem mleku; manjša obremenitev ledvic

• vedno primerna temperatura mleka

• med dojenjem se vzpostavlja medsebojna

navezanost

Tako materino kot kravje mleko vsebuje malo

železa; novorojenček ima v svojem telesu

zalogo železa samo za približno tri mesece.

Mlečno hrano postopoma dopolnjujejo sadni

in zelenjavni sokovi

Kdaj dopolnitev mlečnih obrokov?

V 6. mesecu starosti:

• dojenček nadomesti še drug mlečni obrok z

zelenjavno in sadno kašico

• kašicam se dodaja tudi jajčni rumenjak,

drobno sesekljana drobovina in perutnina

• št. glavnih obrokov se zmanjša na štiri

Po dopolnjenem 7. mesecu

• dojenčka začnemo hraniti z mlečnim

zdrobom in z ovsenimi kosmiči

• ped 7. meseci je nevarnost razvoja celiakije

zaradi prisotnosti pšeničnih beljakovin

Po 8. mesecu

• sadje in zelenjave ni potrebno več pasirati

• otrok se mora navaditi na grizenje in

žvečenje

Tabela: Primerjava sestave materinega in kravjega mleka

Prehrana otrok in mladine

Pravila za prehrano:

• hrana mora biti energijsko

bogata; energijske potrebe

naraščajo do 18 leta starosti,

nato potrebe upadajo

• hrana mora vsebovati veliko

beljakovin za rast; 50%

beljakovin mora biti

živalskega izvora

• priporočljiva živila: meso, ribe, mleko,

mlečni izdelki, jajca

• hrana mora vsebovati veliko mineralnih

snovi in vitaminov; hrana naj ne bo

predelana; dnevno jedilnik mora vsebovati

dovolj sadja in zelenjave

• hrana ne sme vsebovati preveč maščob in

lahko prebavljivih ogljikovih hidratov

drugače užije premalo beljakovin,

vitaminov in mineralnih snovi

• telo potrebuje razmeroma veliko tekočine

• hrana mora biti prilagojena starosti otroka

Prehrambene navade in napačna

prehrana

Človek pridobi osnovne prehrambene navade

že v otroštvu. Otrok se navadi na preobilno,

napačno sestavljeno in neredne obroke.

Pridobi napačne prehrambene navade.

Posledice motenih prehrambenih

navad

• pretirano nagnjenje do hrane;

požrešnost, nenehna lakota,

sladkosnednost

• zavračanje hrane; dolgotrajno

žvečenje, odklanjanje hrane ali celo

bruhanje

Prehrana med nosečnostjo

Energijske potrebe se med

nosečnostjo povečajo (vsaj po 6.

mesecu) – zaradi:

• povečanja energijskih potreb za

osnovni metabolizem,

• rast otroka

• povečanje telesne obremenitve

zaradi povečanja teže

Skupne energijske potrebe

po mesecih nosečnosti

1.-3.mesec 4.-6.mesec 7.-9.mesec

+1700 kJ+850 kJ

Povečanje telesne teže

• v prvih treh mesecih se telesna teža praviloma ne povečuje

• v drugih treh mesecih se telesna teža lahko poveča za največ 250g na teden

• v tretji tretjini nosečnosti se telesna teža poveča za največ 500g/teden; predvsem v prvem delu tretjine

Povečane potrebe po beljakovinah

• zarodek potrebuje beljakovine za rast in razvoj

• nosečnica naj bi na dan zaužila dodatno 30g beljakovin na dan

• 50% vseh telesu potrebnih beljakovin naj bi bilo pokrito z živalskimi beljakovinami

Kaj upoštevamo pri načrtovanju

jedilnikov?

• priporočljivo uživanje nemastnih vrst mesa,

rib, mleka, mlečnih izdelkov

• količina maščob in ogljikovih hidratov se

bistveno ne razlikuje od potreb zdrave

odrasle osebe

• napitki in kuhinjska sol; pogosto zastajanje tekočin; uživanje kuhinjske soli naj bi se zmanjšalo (4-5g/dan)

• priporočljivi napitki: mleko, sadni sokovi, zelenjavni sokovi, mineralna voda, ki ne vsebuje veliko natrija

• povečane potrebe po vitaminu: A, C, D, B1, B2 in mineralnih snoveh (železo, kalcij)

• nikotin, alkohol in zdravila škodujejo razvoju otroka

Prehrana starostnikov

Primerjava priporočil za energijsko in

hranilno vrednost

energija vitamin Abeljakovine energija beljakovine vitamin A

pri 25. letnem dekletu pri 65- letni ženski

Kaj upoštevamo pri prehrani

starostnikov

• potrebe po energiji se zmanjšujejo; počasnejša presnova, manj gibanja

• povečana telesna teža skrajšuje pričakovano življenjsko dobo; maščobno tkivo porablja del hranilnih snovi; pojav sladkorne bolezni

• potrebe po maščobah so razmeroma manjše

• potrebe po ogljikovih hidratih se zmanjšujejo; manjše energijske potrebe

• potrebe po beljakovinah so večje; zardi večje razgradnje telesnih celic; oskrba z biološko visokovrednimi beljakovinami zavira proces razgradnje

• potrebe po vitaminih in mineralnih snoveh se povečujejo

• izogibamo se težko prebavljivim snovem

• vlaknine zelo pomembne pri prebavi;

pogoste težave z zaprtjem

• zmanjšanje uporabe kuhinjske soli in s tem

potrebi po tekočini

• pri sestavljanju jedilnikov se mora

upoštevati morebitne težave pri grizenju in

žvečenju

• priporočljivo je 5 do 6 manjših obrokov

dnevno