-
Leto: marec 2012 ISSN 2000-9453 Št. 73
År: mars 2012 Nr. 73
KULTURNO DRUŠTVO
KULTUR FÖRENINGEN
S L O V E N I J A O l o f s t r ö m
ZA ČLANE IN PRIJATELJE SLOV. DRUŠTVA NA PODROČJU POKRAJIN:
FÖR MEDLEMMAR OCH VÄNNER TILL SLOVENSKA FÖRENINGEN: B L E K I N
G E, Kalmar, Skåne-Kristianstad, Kronoberg, Jönköping,
Östergötland
Izdaja in odgovarja: Utges av:
UO Kulturnega društva SLOVENIJA Kulturföreningen SLOVENIJA
O l o f s t r ö m, Š v e d s k a O l o f s t r ö m, S v e r i g
e
Urednik: Ciril M. Stopar Redaktör: Ciril M. Stopar
SLOVENSKI GLAS
Slovensk Röst
V društvenih prostorih po sv. maši v Olofströmu, januarja
2012
-
2
Likovni krožek v društvenih prostorih, februar 2012, Dušanka
Belec in Silvana Stopar
Silvana Stopar, razstava v Ronneby, nov.2011-jan.2012 Ciril in
Ivanka Franseus, sestanek Slov. zveze
Pri maši v katoliški cerkvi v Olofströmu / Slovenski duhovnik g.
Zvone Podvinski mašuje v Olofströmu
Dopust na Kanarskih otokih po treh letih/ Sestanek z ABF
/Arbetsmöte med ABF i föreningslokalen
-
3
Uvodna beseda
Leto 17
OLOFSTRÖM
Naslovna stran:
Družabno srečanje v
društvenih prostorih
po slovenski sv. maši
Ciril M. Stopar in Ivanka Franseus na sestanku
UO Slov. zveze v Malmöju. Foto: Silvana Stopar
V marcu prihaja pomlad, dnevi
bodo daljši in lepši.
V slovenskem društvu pa dela-
mo z vso paro, saj je likovna
sekcija začela s kroţkom ţe v
začetku januarja.
Zelo pa nas je presenetilo spo-
ročilo, da ABF Švedske
(delavsko izobraţevalno zdru-
ţenje Švedske), letos praznuje
100– obletnico obstoja in da je ABF pokrajine Blekinge odločil,
da
bo prav naše slovensko društvo predstavljalo njihovo obletnico
s
slovenskimi kulturnimi dnevi, z veliko kulturno prireditvijo ki
bo
nosila ime: DOŢIVITE PRAVLJIČNO DEŢELO SLOVENIJO. Vse kaj
se bo dogajalo pa preberite v velikem oglasu v tem časopisu.
Zelo
smo ponosni, da smo od vseh društev prav mi bili izbrani, da
pred-
stavljamo ABF. Vas pa prosimo, da nas 17. marca obiščete v
Olofströmu, da bomo ponosni na delo naših sekcij in na delo
upra-vnega odbora ter na vašo prisotnost...
Dobrodošli! Bog naj vam podari veliko zdravja! SREČNO!
Ciril M. Stopar / gl. urednik
Članarina in članstvo v slovenskem društvu
Leto 2011 je bilo rekordno leto, saj smo imeli 275 članov,
upravni odbor je zelo ponosen na vas. Veliko vas je bolnih in
slabega zdravja, saj sem to
občutil na svoji koži, zadnjo operacijo sem opravil v decembru
2011. Zato
vas potrebujemo da nas podprete, mi pa vam bomo z veseljem in iz
srca
pošiljali naše glasilo in glasilo iz Slov. zveze. Lansko leto je
Zveza imela
1033 članov in bomo letos dobili podporo in priznanje švedskih
oblasti. To
pa si želimo tudi v bodoče, zato vas prosimo in vabimo da nas
podprete z
vašo članarino, da obdržimo slovensko pisano besedo! UO KD
Slovenija
Spoštovani člani in prijatelji
Dobrodošli na
občni zbor in
Dan žena
UO KD SLOVENIJA
Uvodna beseda Vabilo na Dan žena
Plan dela, obvestila, Potovalni kotiček
Stran šaljivcev Recepti
Grad Žužemberk Kulturne strani
Vabilo na kulturno prireditev v Olofström
Zgodovina Slovenije v švedskem jeziku
Foto arhiv društvenih aktivnosti
KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA Naslov: Vallmov. 10, 293 34
Olofström, Sweden Telefaks: 0457 - 771 85 / Bankgiro: 233 - 5503
Preds.: Ciril M. Stopar/ Tfn/faks. 0457 - 771 85
Tajništvo: Sabina Kranjc / Tfn/faks: 0454 — 468 82 Blagajnik:
Ida Rampre/Tfn/fax: 0454- 48065
E-mail: [email protected]
Marec 2012
Olofströmski Slovenski glas Izhaja s finančno podporo: Urada
Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Pokrovitelj društva: občina Medvode
Bratsko društvo v Sloveniji: KUD Oton Župančič iz Sore
Tako veselo se imamo na družabnih
srečanjih v društvenih prostorih
V TEJ ŠTEVILKI:
-
4
Vabimo vas na praznovanje dneva žena in občni zbor v soboto 10.
marca 2012 ob 17.00 uri v društvene prostore
Na Tegnèrv. 2/A v Olofström.
Po kratkem občnem zboru bo družabni večer, kjer se bomo veselili
skupno z našimi ženami.
Za hrano, pijačo in dobro razpoloženje bo kot vedno poskrbljeno.
Zatorej, pričakujemo vas, da pridete med nas.
Z živahno muziko, pesmijo in dobro večerjo vas bomo
razveselili...
Prijavite se pri Cirilu:
0457—77185
-
5
Čiščenje snega v februarju in igranje s psom, ki je človeku
najboljši prijatelj
P L A N DELA 2012
◊ 10. marec: občni zbor in Dan žena ◊ 17. marca – 25. marca:
Slovenski
kulturni dnevi v Olofströmu ob praznovanju 100- obletnice ABF-a
Blekinge. Längan, Holje park, Olofström.
◊ 17. marec: - otvoritev likovno-fotografske razstave,
◊ - predstavitev slovenske narodno- zabavne glasbe: nastop
mojstra harmonike Viktorja Semprimožnika.
◊ - Predavanje in foto-predstava o Sloveniji: Kranjska gora,
mojster fotografije Karlo Pesjak. - Obenem bo razstava narodnih
noš, knjig in starih stvari iz Slovenije, vse to se bo dogajalo v
hiši kulture, v Längan pri Holje parku v Olofströmu.
◊ 21. aprila, občni zbor Slovenske zveze in 35. obletnica
pevskega zbora Planika v Malmöju, izlet s kombijem in
avtomobili.
◊ 29. aprila, slovenska maša v Olofst-römu ob 11.00 in v Nybru
ob 14.30 uri
◊ 12. maja: balinarski turnir v Olofströmu.
◊ 26. maja, 50- obletnica SKM- Slovenske katoliške misije.
Romanje v Vadsteno z avtobusom ali kombijem.
◊ 23. junija, Praznik državnosti in 21 let samostojnosti
slovenske države.
◊ 25. avgusta: Barnakälla, srečanje vseh generacij in tradicion.
slov. piknik.
◊ 27. oktober, Oktoberfestkoncert in Vinska trgatev. Gosti iz
Slovenije
◊ 17. novembra, sestanek UO Slovenske zveze.
◊ 8. ali 22. decembra, miklavževanje. ◊ Likovna sekcija: ◊ Od
januarja – junija, krožek likovne
sekcije 3 nedelje v mesecu. Vabimo zainteresirane. Od 14–18.00
ure.
◊ Društveni prostori so odprti, ko ima likovna sekcija krožek,
to je v nedeljah od 15.00 ure naprej.
DRUŠTVENA KRONIKA
V letu 2011 so naši člani slavili okrogle rojstne dneve (za
katere imamo podatke): 75 let: Rada Belec iz Olofströma, Marija
Pozek iz Hässleholma. Anton Pulko iz Knislinge, 70 let: Jožef
Kunstelj iz Bjuva, Ema Benčič iz Kallinge, Ersilija Čehovin iz
Olofströma, Edvard Kunst iz Ljungby, 65 let: Ronnie Berg iz
Landskrone, Birgitta Zrinski iz Olofströma, 60 let: Ida Rampre iz
Olofströma, Marija Benčina iz Vislande, 50 let: Marjana Andersson,
Landskrona. Vsem iskreno čestitamo! Umrla je: pok. Marija Novak iz
Jämshöga in pok. Katarina Knez iz Vislande. Izrekamo iskreno
sožalje.
POGREBNI FOND 01.01.2012 je bilo v pogrebnem fondu 19.913
kr.
ČLANARINA za leto 2012
Novo leto je pred nami, zato vas prosimo za plačilo članarine v
marcu. 220 kr je članarina za družine in za tiste, ki plačajo tudi
za svoje vnuke. Pripišite ime in priimek vnuka, letnico rojstva ali
nam to sporočite na E-mail, pismeno, telefon.
140 kr pa plačajo posamezniki. Članarino lahko vplačate na
Bankgiro, BANKGIRO: 233 - 5503 ali na PlusGiro 73 23 65 - 2
Preko interneta lahko vplačate tudi iz Slovenije in EU:
-
6
SPARBANKEN 1826, Kristianstad. Vplačilo za: Kulturföreningen
Slovenija IBAN: SE25 8000 0831 3991 4056 0021 BIC: SWEDSESS Ko
plačate članarino boste dobivali brezplačno naše glasilo, Slovensko
glasilo od Slov. zveze obenem ste član pogrebnega fonda. PROSIMO
VAS ZA POMOČ: - Če niste vpisani v društveno kroniko, potem nimamo
vaših podatkov. Dostikrat zvemo za rojstni dan kakšnega člana od
njegovih prijateljev šele 6 mesecev po rojstnem dnevu ali naslednje
leto. Prav tako zvemo, da je eden od naših članov umrl šele, ko se
začnejo naša pisma vračati nazaj v društvo.
Delovno poročilo KD SLOVENIJA za leto 2011
DAN ŽENA IN OBČNI ZBOR je bil 12. marca v društvenih
prostorih.
OBČNI ZBOR SLOVENSKE ZVEZE 9. aprila v Malmöju.
BALINARSKO SREČANJE 21. maja. V Olofströmu.
15- OBLETNICA izdajanja Društvenega glasila. Novo ime glasila:
Slovenski glas.
ROMANJE V VADSTENO, 11.junija
20-OBLETNICA SLOVENSKE DRŽAVE, 25.junija, praznovanje v
Olofströmu
SLIKARSKA KOLONIJA Od 10-18. junija se je Zinka Karlsson
udeležila likovne kolonije in razstave v Mostu na Soči.
WORLD SCOUT JAMBOREE, 27. julija – 7. avgusta, srečanje
tabornikov v Kristianstadu, na Rinkaby fältet.
SLOV. PIKNIK V BARNAKÄLLA 27. avgusta pod pokroviteljstvom Urada
Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Slovenske
zveze.
SLIKARSKA IN FOTOGAFSKA RAZSTAVA
Od 19-27. septembra v Längan v Olofströmu.
23. SLOVENSKO SREČANJE V KÖPINGU, 1. Oktobra, izlet z
avtobusom.
2 KONCERTA MoPZ VESNA iz Križa pri Trstu. 15. oktobra v
knjižnici in v Folkets husu v Olofströmu.
NASTOP PESKEGA ZBORA PLANIKE V OLOFSTRÖMU, 1.oktobra, Folkets
hus.
MIKLAVŽEVANJE V OLOFSTRÖMU 17. decembra v društvenih
prostorih.
SESTANEK UO SLOVENSKE ZVEZE 26- novembra v Malmöju.
SLOVENSKE MAŠE v Olofströmu in Nybru. Gospod Zvone Podvinski,
pogostitev in srečanja v društv. prostorih in v Nybru.
KROŽEK LIKOVNE SEKCIJE Krožek je potekal od januarja do decembra
v društvenih prostorih 3x mesečno. Sekcijo vodi Dušanka Kelečinji,
namestnik je Silvana Stopar. Med letom so izvedli 3 krožke in 5
razstav.
ČLANSTVO Leta 2011 smo imeli rekordnih 275 članov.
Olofströmski SLOVENSKI GLAS Leta 2011 smo izdali 5 številk
glasila v nakladi 190 - 220 izvodov. Glavni urednik je Ciril M.
Stopar.
USPEŠNI PROJEKTI 2011 Izvedli smo projekte s pomočjo Urada Vlade
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
POKROVITELJ Pokrovitelj društva je občina Medvode.
BRATSKO DRUŠTVO V SLOVENIJI KUD Oton Župančič iz Sore.
PRIJATELJI IZ ITALIJE, AVSTRIJE in ion SLOVENIJE MoPZ Vesna iz
Križa pri Trstu, MePZ Lipa iz Šempasa, Oktet Suha iz zamejske
Koroške, Oktet Odmev iz Zgonika, Krasa v Italiji.
SODELOVANJE NA ŠVEDSKEM - Slovenska zveza na Švedskem - Slov.
društva na Švedskem - Občina Olofström in - ABF Olofström- Blekinge
- Fritidsgården Susekulen, Olofström - SKM v Göteborgu.
-
7
VABILO na kulturno prireditev
Doživite pravljično deželo Slovenijo
ob praznovanju 100- obletnice ABF-a (Delavsko izobraževalno
združenje Švedske)
dobrodošli na slovenske kulturne dneve v Olofström
SLIKARSKA RAZSTAVA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Razstava slovenskih
narodnih noš
in razstava predmetov iz Slovenije Razstava in poizkušnja
slovenskih klobas in peciva
V soboto 17. marca od 14.00 – 17.00 ure v LÄNGAN
Museivägen 3 v kulturnem centru pri Holje parku, v bližini
muzeja
in nogometnega stadiona na cesti 121 pri vhodu v Olofström
Razstavljajo umetnice:
Dušanka Belec in Silvana Stopar Nada Žigon in Zinka Karlsson In
priznani fotograf Karlo Pesjak
Razstavljajo slike: olja in akril ter fotografije iz narave.
_________________________________
Kulturni program v soboto 17. marca: Ob 14.00: dobrodošlica,
govor predstavnika ABF Blekinge
ob 14.30: nastop VIKTORJA SEMPRIMOŽNIKA, mojstra na slovenski
frajtonarici
ob 15.15: predavanje in foto predstava o Kranjski Gori, mojster
fotografije: KARLO PESJAK
Razstava bo odprta tudi: 18. marca, 24. marca in 25. marca od
10-16.00 ure
Vabimo vas, da se udeležite kulturne prireditve ob 14.00 uri. Po
končani prireditvi vas vabimo v društvene prostore na majhno
zakusko.
Organizator razstave: KD Slovenija iz Olofströma in ABF
Blekinge
Glavni sponzor projekta je: Urad Vlade RS za Slovence v
zamejstvu in po svetu
-
8
PRIJAVA V soboto 26. maja se bomo
odpeljali z avtobusom romanja v Vadsteno
SKM- Slovenska katoliška misija
praznuje 50- obletnico in bo v Vadsteni zelo slavnostno. Najprej
bo maša, potem procesija in nato slovenska veselica z ansamblom iz
Slovenije. Avtobus bi peljal iz Hästvede, za Olofström, Kallinge,
Tingsryd.
Če so člani iz Nybra zainteresirani se nam lahko pridružijo v
Tingsrydu. Do
tja naj se pripeljejo z avtomobili.
Prijave in informacije na tel. št: 0457-77185
Prijave sprejemamo čimprej!
Miran Rampre, mobil: 0733-84 0823 E-mail:
[email protected]
Telefon: 08 – 545 65 885, 08 - 54565 886, Telefaks: 08 – 662 92
74 Naslov: SLOVENIENS AMBASSAD, Styrmansgatan 4, 114 54 STOCKHOLM
www.stockholm.embassy.si E-mail: [email protected]
www.slovenija-danes.slovenci.si/ email: [email protected]
Naslov: Parkgatan 14, 411 38 Göteborg. g. Zvone Podvinski, tel:
031- 711 54 21 mobilni tel: 0708 – 278 757 E-mail:
[email protected]
Čestitka gospe Ane Mahajnc iz Maribora
Čestitka družine Zrinski iz Olofströma
Slovenska katoliška misija
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in
po svetu
PENZION, SOBE V OLOFSTRÖMU
Izlet v Malmö
Pevski zbor Planike iz Malmöja praznuje 35- obletnico
delovanja
v soboto 21. aprila 2012. Vabijo vas na kulturno prireditev in
veselico z muzikanti iz Slovenije. Odpeljali se bomo z avtomobili
ali kombijem, (potrebujemo šoferja).
Prijave pri Cirilu: 0457 – 77185 E-mail:
[email protected]
mailto:[email protected]:[email protected]
-
9
www.adria.si Obvestilo urednika: Letalsko vozovnico
morate naročiti najmanj 2 meseca prej,
dva- tri tedne pred poletom se vzdigne cena
vozovnice tudi čez 100%.
Posebna ponudba iz Ljubljane za Kopenhagen
Že od 200 € naprej za povratno potovanje. Strošek
rezervacije
ni vključen.
Če naročite preko spletne
strani. E-mail: [email protected]
Rezervacije in informacije
tel.: 080 13 00 ali +386 (0)1 369 10 10
----------------------------------------------------------------------
SKANDINAVIJA INFORMACIJE:
ADRIA AIRWAYS Tings Gatan 2, 256 56 Helsingborg tel.: 042 - 28
47 78 faks: 042 - 14 47 78 mobil: 0708 - 28 47 78 E-mail:
[email protected] Delov. čas: ponedeljek-sobote:10-16
ure
Adria Airways na letališču Copenhagen:
Terminal 2, F, Floor 2, Office 230,
2770 Kastrup, Denmark Ticketing desk in e-ticket za Skandinavijo
tel.: & faks: 0045 32 51 59 59
mobil: 0045 26 88 99 48
E-mail: [email protected] Delovni čas: 2 uri pred odhodom
letala
Vozni red velja do 24. marca: Iz COPENHAGENA za Ljubljano: v
sredo in petek ob 9.45 uri in v nedeljo ob 20.40 uri
Iz LJUBLJANE za Copenhagen: v sredo in petek ob 7.05 uri in
nedeljo ob 18.00 uri
Za vse informacije se obrnite na: Ante Cvitan (telefon. številke
in E-mail levo).
Srečno pot vam želi Adria Airways!
/www.norwegian.se/ letalo za Zagreb.
http://www.flygresor.se/
---------------------------------------------------
Adriaticbuss iz Stockholma, Göteborga, Kalmarja, Malmö, v soboto
za (Maribor
OMV) in Sarajevo: 011-105520 in
011-105545, www.adriaticbuss.com
--------------------------------------------
FRANK BUSS 040 – 235155, 040-6119674
http: www.frankbuss.net - v petek iz Malmö za Ljubljano ob 6.00
uri
(fjärrbuss, Swebuss postaja v Malmöju).
- V soboto iz Ljubljane za Malmö, ob 16.15
(peron 28 v Ljubljani).
______________________________________________________________________________________________________
Dopust na slovenski obali
http://www.sloveniancoast.net/slo/
DOPUSTI V SLOVENIJI
http://www.slovenia.info
Malo za šalo malo zares………
Prava Slovenka mora ustreči možu in zabavati otroka, da lahko
možek v miru poje kosilo…
Letalo za Slovenijo
Avtobusi
http://www.adria.si/mailto:[email protected]:[email protected]:[email protected]://www.norwegian.se/http://www.adriaticbuss.com/http://www.frankbuss.net/http://www.sloveniancoast.net/slo/
-
10
Slovenska imena mesecev po pratiki
” Februar je Svečan, marec je Sušec,
april je Mali traven.”
Goveja juha To je juha, ki se prileže
po napornem delu,
izčrpanosti ali bolezni
SESTAVINE 50 dag mesa za juho, 1 goveja kost, 1 peteršilj-
(koren in zeleni del), 1 list ohrovta, 5 - 6 stročjih
fižolov, manjša pest graham, 1 čebula, malo
zelene (po želji), košček kolerabe (zelena ali
rumena), košček pora, 10 - 15 zrn črnega popra,
1 jušna žlica vegete.
Priprava: Vse sestavine očistimo, operemo, čebulo
razrežemo na dve polovici, damo v ponev na alu
folijo, rahlo opečemo (brez kakršnekoli
maščobe).
Pripravljene sestavine damo v ekonom lonec
(7 l), zalijemo z vročo vodo do črte v loncu in
damo kuhati. Ko voda začne vreti (slišimo pisk
na loncu), zmanjšamo ogenj in kuhamo 45 min.
Precedimo v posodo, dodamo kuhano meso iz
juhe (razrezano na manjše kose), korenček (na
kolobarje) in grah. Ostalo zelenjavo lahko
uporabimo za omako ali pa tudi ne (po želji).
Damo nazaj na ogenj in ko še enkrat začne vreti,
damo noter rezance ali zdrobove cmoke ali
poljubno zakuho. Na koncu še po okusu solimo.
Kislo zelje (za gurmane)
SESTAVINE 500 g kislega zelja,
2 veliki čebuli, 2 korenja, 4 stroki česna,
1 paradižnik, 1/2 paradižnikove mezge v tubi, 2
veliki žlici rdeče paprika, 2 žlici svinjske masti,
1 žlica bohinjske zaseke, 500 g prekajenih
svinjskih reber, 1 kranjska klobasa, 2 litra
goveje jušne osnove za zalivanje, 2 žlici moke
za prežganje, 1 žlica vegete.
Začimbe - majaron, origano, rožmarin, lovor,
peteršilj, poper.
Priprava:
Čebulo nasekljamo in popražimo na svinjski
masti, ko zarumeni, dodamo še zaseko. Še malo
pražimo, dodamo nasekljan česen. Ko zadiši,
dodamo svinjska rebra in na kolobarje narezano
kranjsko klobaso. Nekaj časa pražimo in
dodamo zelje. Nato dodamo dva lovorjeva lista,
vse začimbe (po dva velika ščepa) in nekaj vejic
peteršilja (grobo nasekljanega). Paradižnikovo
mezgo, korenje paradižnik, rdečo papriko in
žlico vegete na grobo zmeljemo in dodamo
zelju, zalijemo z jušno osnovo. Kuhamo dobro
uro in na koncu zgostimo s prežganjem. Na
rahlem ognju naj vre še približno 15 minut.
Govedina s papriko in njoki
SESTAVINE olivno olje, prekajena panceta, 2 goveja zrezka,
1/2 rdeče paprike, 1/2 zelene paprike, čebula,
krompirjevi mini svaljki, čajna žlička kisle
smetane, čajna žlička paradižnikove mezge, sol,
poper, majaron, voda + žlička jedilnega škroba.
Priprava: Na nekaj kapljicah olivnega olja popražimo
slanino. Potolčene goveje zrezke narežemo na
trakove in jih dodamo k slanini. Malo podušimo
in odstranimo z ognja. V nastali omaki
popražimo na kocke narezano papriko. Vse
skupaj zalijemo z vodo in kuhamo, da se meso
zmehča (20 minut). Proti koncu kuhe dodamo
krompirjeve svaljke, začinimo s soljo, poprom
in majaronom. Omaki izboljšamo okus z
mešanico; 0,5 dl vode, jedilnega škroba, kislo
smetano in paradižnikovo mezgo.
Ocvrta cvetača, (blomkål)
SESTAVINE: 1 kg na pol kuhane cvetače, 1 žlica mleka, 2
žlici nastrganega parmezana, 2 jajci, moka za
paniranje, kruhove drobtine za paniranje, sol in
poper po okusu, olje za cvrtje.
Priprava: Cvetačo narežemo na cvetove in jo posolimo ter
popopramo. V dobro stolčena jajca vmešamo
žlico mleka in nastrgan parmezan. Cvetove
povaljamo v moki, jajcu in kruhovih drobtinah
ter jih ocvremo v vročem olju. K ocvrti cvetači
se prilega kakšna majonezna omaka.
Dober tek!
http://www.kulinarika.net/ad/intext/r.php?adId=1341390854&word=peter%u0161iljhttp://www.kulinarika.net/zacimbe/130/zelena/http://www.kulinarika.net/zacimbe/130/zelena/http://www.kulinarika.net/zacimbe/130/zelena/http://www.kulinarika.net/ad/intext/r.php?adId=1341390850&word=poperhttp://www.kulinarika.net/http://www.kulinarika.net/http://www.kulinarika.net/http://www.kulinarika.net/ad/intext/r.php?adId=1341390850&word=poperhttp://www.kulinarika.net/zacimbe/130/zelena/http://www.kulinarika.net/http://www.kulinarika.net/http://www.kulinarika.net/http://www.kulinarika.net/http://www.kulinarika.net/ad/intext/r.php?adId=1341390850&word=poper
-
1
11
V TUNELU NA VLAKU
V vlaku, v kupeju sedijo: prekra-
sna blondinka, nuna, Primorec in
Ljubljančan.
Pa zapelje vlak v tunel, nastane
popolna tema in zasliši se, kako
pade klofuta. Ko vlak pripelje s
tunela, Ljubljančan drži za ote-
čen obraz in zmedeno gleda
okrog sebe.
Si misli nuna: "Sigurno je ta pro-
stak otipaval blondinko, pa mu je
ta vrnila tako, kot se spodobi."
Si misli blondinka: "Sigurno me
je hotel otipavati, pa je slučajno
zgrabil nuno in, logično, dobil po
zobeh."
Misli Ljubljančan: "Sigurno je ta
Primorec otipaval eno od teh, pa
sem jih namesto njega nič kriv
dobil jaz." Pa sam pri sebi pomisli Primo-
rec: "Ko bo spet tunel, da mu
prilimam še eno?!
TRIJE SLOVENCI
Trije Slovenci se zmenijo, da
bodo imeli piknik.
Primorec obljubi, da bo prinesel
pršut. Dolenjec obljubi, da bo
prinesel cviček.
Gorenjec pa obljubi, da bo pripe-
ljal nekaj svojih prijateljev…
NESREČA IN TAŠČA
Se sprehajata in pogovarjata dva
znanca.
Prvi pravi: "Pomisli, kakšna nes-
reča se mi je zgodila. Sprehaja-
mo se po pomolu moja žena,
moja tašča in jaz in gledamo
naše modro morje. Tašča je sto-
pila malo preveč na rob in je zdr-
snila v vodo in se začela lepo
utapljati."
Prvi mu skoči v besedo: "To je
bila neprevidnost, kako moreš
temu reči nesreča!"
Drugi: "Točno, nesreča je prišla
kasneje: en »štupido marinajo«
se je potem pognal v morje in jo
potegnil na suho! To je, vidiš,
nesreča!"
ANGELČKI V NEBESIH
V nebesih se srečajo trije angelč-
ki. Pogovarjajo se kako so umrli.
Prvi pravi: "Jaz sem iz Italije.
Kupil sem si Ferarija in se zapel-
jal v prepad! Zlomu avto, zlomu
sebe, zdaj sem pa tu."
Drugi pravi: "Sem iz Nemčije, iz
Bavarske. Kupil sem si športnega
BMW- ja, 300 km/h, karambol,
in zdaj sem tu."
Tretji pravi: "Jaz sem pa iz Slo-
venije. Kupil sem boljšega Audi-
ja, kot ga ima sosed in umrl od
lakote!
ZEMLJA SE VRTI
V šoli smo se že učili, da se Zemlja
vrti, jaz pa tega ne verjamem. Tine,
ali ti veš za kakšen dokaz za to
trditev?"
"Seveda! Liter žganja spij, pa boš
videl, da se Zemlja res vrti!"
PRETESNO V POSTELJI
Samo predstavljaj si! Na potovanju
sem se ustavil v starem hotelu in
spal v postelji, v kateri so spali že
Napoleon, Franc Jožef in Marija
Terezija!"
"Pa vam vsem štirim ni bilo neko-
liko pretesno?"
NEKAJ ZA TAŠČO
Oprostite, lahko dobim kaj za taš-
čo?"
"Imate recept?"
"Nimam, imam pa njeno sliko."
BOŽJI PRIJATELJI
Voznik je vzel v avto nuno, ki je
štopala iz Ljubljane za Maribor.
"Zelo lepo od vas, da ste me vzeli
v avto!" je rekla nuna.
"Ni problema! Božji prijatelji so
tudi moji prijatelji, kajti imam toli-
ko grehov, da mi bo vsak odpustek
zlata vreden!"
Alpski kotiček
smešnic in vicev
Najboljši vici so prav prostaški,
toda najokusnejši pršuti so pa kraški,
Ne pozabi na pravilo zlato in prepusti drugemu lopato! Ha, ha,
ha
Kdor ne pije, ni Slovenc! Kdor ne poje, ni Slovenc! Kdor se ne
smeje, ni Slovenc...
-
12
Grad Žužemberk Žužemberški grad je eden najslikovitejših
srednjeveških trdnjav na Slovenskem.
Njegovi ostanki se mogočno dvigajo na
strmem skalovju nad reko Krko. Kamnita
vrata štirioglatega stolpa naj bi imela
vklesano letnico 1000, kar priča, da bi dal
grad postaviti Viljem I, mož sv. Eme, ki je bil
takrat krajišnik Savinjske krajine. Grad je
leta 1295 kupil od takratnega lastnika
Heinzelina pl. Marainwetza goriški grof
Albert II. Po izumrtju goriških grofov leta
1374 preide grad v last Habsburžanov, nekaj
časa naj bi grad imeli v najemu tudi celjski
grofje. Leta 1538 grad kot deželno-knežjo
posest odkupita Turjačana, brata Jurij in
Wolf Engelbert pl. Auersperga. Najbolj znani
lastnik gradu je bil vsekakor Janez Vajkard I
Turjaški, knez Auersperg, vzgojitelj cesarja
Ferdinanda III, svetnik in tudi prvi minister v
habsburški monarhiji, ki leta 1677 ustanovi
primogeniturni fidejkomis, neprodajno
posestvo, ki prehaja iz roda v rod. Z gradom
so povezane mnoge zgodbe, predvsem
tragične. Prva je iz leta 1559, ko je na
svečnico in semanji dan grad zavzel Gregor,
nezakonski sin Jurija Turjaškega. Zavzetje ni
trajalo dolgo, saj je bil v bližini Herbart
Turjaški, ki je premagal napadalce. Leta
1575 je udomačena medvedka na grajskem
dvorišču umorila Ano von Eck, ženo Ivana
Turjaškega. V spomin na ta tragični dogodek
so na trgu zasadili lipo, ki je rasla do leta
1999. V gradu so bile hude ječe, kasneje razni
uradi in okrajno sodišče, ki se leta 1893 izseli.
Grad začne nato propadati vse do druge
svetovne vojne, ko mu februarja 1945
zavezniška letala z bombardiranjem zadajo
zadnji udarec. V 60-tih letih 20. stoletja se je
začela obnova gradu, ki dobi nov zagon v letu
1996 z ustanovitvijo odbora za obnovo gradu.
V poletnih mesecih potekajo na grajskem
dvorišču, v nekdanji vinski kleti in na trgu
pred gradom, Poletne grajske prireditve na
žužemberškem gradu, ki jih že od leta 1997
uspešno organizira Turistično društvo Suha
krajina. Največ zanimanja in obiskovalcev
pritegnejo Trški dnevi s srednjeveškim
dnevom, ki se odvijajo v okviru praznovanja
občinskega praznika 15. julija.
Žužemberk je manjše mesto v Suhi Krajini v
Sloveniji. Predstavlja središče Suhe Krajine.
Od leta 1998 je središče samostojne občine.
Leži na terasi nad reko Krko. Žužemberk je
bil v virih prvič omenjen leta 1246, kot trg pa
leta 1399. Od leta 1828 je bila v kraju šola.
Največja znamenitost v mestu je grad
Žužemberk, ki je trenutno v postopku
obnove. V poletnih mesecih na gradu
potekajo kulturne in turistične prireditve.
-
13
ROKOVNJAČI ROMAN Josip Jurčič (1844 – 1881) in
Janko Kersnik (1852 -1897)
Veliko ljudi rado prebira povesti in pripovedke iz
starih časov v Sloveniji. Tokrat smo začeli z
romanom o rokovnjačih, ki opisuje rokovnjaštvo,
kar bi pravzaprav bila neka oblika razbojništva.
Kaj in kako se je to dogajalo boste spoznali
sami, če boste prebirali naš Slovenski glas….
Prvo poglavje Še pred desetimi leti je bilo veliko slišati
o rokovnjačih. To so bili prava nadloga deželi,
ki so po malem beračevali, po malem kradli in
s silo jemali. Novice 1855, str. 83
Leta 1810 v početku junija meseca je bil lep
sončen dan. V Kamniku je bil semenj. Po cesti,
ki drţi od Mengša do Kamnika, jezdil je dolg
moţ v pol kmetski obleki iskrega konja, a štiri
druge konje je poleg sebe in za seboj privezane
gnal. Konji so bili, kakor se je na prvi hip
videlo, različne starosti in vrednosti. Zato so
trije hoteli bolj počasen korak vzdrţevati, dva
pak, in sicer tisti, na katerem je bil jezdec, in še
drug serec, bila sta mlajša in brzonoga. Tako je
bil gonjač vedno prisiljen na desno in levo vleči
in z vrbovo šibo priganjati, da niso počasnejši
konji zaostajali in za svoje priveze vlekli. To je
tudi izredno dobro znal in, čeravno je imel
namesto sedla le sivo sukneno kamiţolo pod
seboj, vzpenjal se je vendar na hrbtu svojega
konja zdaj na to, zdaj na ono stran, s svojo šibo
udarjajoč po grivah ali nazaj ali naprej obračajoč
se s tako brezskrbnostjo in gotovostjo, da se je
takoj poznalo: ta suhi moţ z dolgimi nogami in
dolgimi, z usnjem obšitimi hlačami ter polhovo
kapo na glavi bil je vajen sedeţa na konjskem
hrbtu. »Hej, to je Oblóški Tonček, kobilar in
konjski mešetar,« reče eden izmed kmetov,
katere je konjar prijezdil na potu. »Od tega se
včasi poceni kupi, čudno poceni; včasi pa ne dá
k sebi. Dolgo ga ţe nisem videl.« »Pravijo, da
hodi noter k Madţarom na Ogrsko po konje in
jih goni daleč noter v Lahe.
Jezdi pa, kadar ima pravo ţival, da pride v štirih
dneh iz Karlovca tjakaj v laško deţelo. Še spi na
konju, kadar najbolj dirja.«
Tako je pripovedoval drug kmet, ki ga je poznal.
Drugi, ki ga niso poznali, izpraševali so in
zvedeli še o kobilarju Obloškem Tončku, da je
zdaj zabogatel, ker ţe s petimi repi dirja po
cesti, a nekdaj je samo drugim kupcem mešetil.
V tem in podobnem razgovoru pridejo kmetje v
Kamnik na semenj, na veliki trg. Semenj je bil
majhen, ljudi malo, čas ni bil ugoden za velike
shode. Vendar na glavnem trgu je bilo še
prilično polno ljudi, kmetov in kamniških
meščanov, starih in mladih. Kajti razen
prodajalcev in kupčevalcev bilo je tu še nekaj
drugega videti, kar je zlasti mladino zanimalo.
Pred mestno hišo je namreč na vzvišenem
kamnu stal na tako imenovanem sramotnem
odru obsojenec, berač, ki so ga nekateri le z
imenom Tomaţ poznali, drugi ga pa sploh niso
poznali. Kamen, na katerem stati je bil
obsojenec eno uro vsemu ljudstvu izpostavljen,
bil je le dva čevlja od tal visok, tako da se je na
sramotnem odru izpostavljeni ravno lahko po
celem trgu videl. Pred prsmi je imel tablico, na
kateri je bilo zapisano »tat«. Po tedanjem
kazenskem zakonu je imel nepoboljšljiv
zločinec tri dni zavrstjo po eno uro tako na
sramotni oder na
javnem trgu
izpostavljen biti,
a berač Tomaţ se
je kazal danes
prvi dan. Ker ţe
precej dolgo ni v
Kamniku ta
kazen rabila se,
bilo je dovolj
zijal.
Tudi kobilar je
izpostavljenca ţe od daleč zagledal tem laţe, ker
je bil na konju, sam vzvišen nad drugo ljudstvo.
Ko pa jezdec bliţe prihaja in zločinca na
sramotnem odru natančneje pogleda, bil bi oster
opazovalec videl, da je njegovo sicer usnjato in
nagubano lice stemnilo se. Hitro skoči s konja,
vzame kamiţolo pod pázduho in vodi svojo
ţivino za uzdo dalje. Na oglu pak prosi tam
stoječega dečka, naj poprime za nekaj časa
konje, da bode dobil groš. Sam pa pristopi bliţe
v tolpo med ljudi, ki so stali gosto natlačeni
-
14
okoli sramotnega odra in ki so neusmiljeno
sodili in obirali izpostavljenega tatu, berača
Tomaţa.
»To je rokovnjač, kaj staviš?« dé prvi gledalec.
»Poglej ga v oči, ali ni tak kot levi razbojnik na
Golgoti?« vpraša drugi.
»Ta bi svojega očeta obesil, ko bi ga za sodnika
postavili,« reče še drugi.
»Kaj?« prigovarja tretji, krepak hribovec, »le
dobro si ga oglejte; ali ni tak, da bi samemu
hudiču palico posodil, s katero bi potlej hudič
kakovega svetnika udaril, ko bi se samega boga
udariti ne upal?«
In glasán smeh med mnoţico odgovarja tej
robati primeri.
Ko so se vse oči obrnile tja, kjer je ta govornik
stal, videl je naš konjar, da njega nihče ne
opazuje. Z očmi je izpostavljencu namignil, a
takoj obrnil se in gledal po ljudeh, kakor da bi
jih štel ali da bi nekaj premišljal. Ko se nekoliko
bliţe prerije, ogrne svojo kamiţolo, sname
kučmo od polhovih koţic, skrivaj jo obrne, da je
bila vsa druge barve, od črnega sukna, in jo
zopet natakne. Precej je bil nekoliko drugačen
človek. Kakor zanj nalašč oglasi se na trgu
boben. Mestni birič je bobnal, da ima ljudstvu
nekaj imenitnega povedati. Sicer je svoje stvari
druge krati pripovedoval pred mestno hišo, od
tam, kjer je danes tat stal. A zdaj ni mogel, ker
je sramotni oder tam bil. Torej se je ustopil na
nasprotni strani na usnjarjev voz, ki je na
semnju stal. Ljudje so precej pustili
izpostavljenega tatu in so se zbirali okoli
mestnega biriča. Glasno in daleč razumljivo je
ta naznanjal:
»Gospod Štefan Poljak, kateri gospodari na
gradu Kolovcu v imenu visokorodnega gospoda
grofa Hohenwarta in kateri je v našem okraju
poglavar narodne garde, kakor jo je francoska
vlada naredila, ukazal je vsem ljudem v
Kamniku in daleč okoli Kamnika, v Mekinjah,
na Brdu in v drugih krajih povedati, da dobi
tisti, kdor pove ali pokaţe, kako bi se na sled
prišlo tatinski in razbojniški druţbi rokovnjaški,
od njega na Kolovcu ali v Kamniku precej
petnajst kron ali trideset goldinarjev, ali v
cesarskem avstrijskem srebru ali v francoskih
frankih, kakor kdo hoče. Kamniški mestni
sodnik pak, gospod Janez Gavrič, prideva iz
svojega še toliko, tudi petnajst kron ali trideset
goldinarjev v francoskih frankih.«
Ker je bila to jako zanimiva novica, ponavljal jo
je birič dvakrat in na koncu jo je osolil s svojimi
šaljivimi opombami. Pa tudi meščanje in kmetje
so začeli ţiv posvet. Najprej so rešili vprašanje,
kdo je ta gospod Poljak s Kolovca, da je
gospoda Gavriča, kamniškega mestnega
sodnika, zet, da njegovo hčer Reziko jemlje v
zakon; skoro bode svatovanje.
Lep denar obetata, zet in tast! Dobro bi ga bilo
zasluţiti, to je bilo občno mnenje. Ali nevarno
je. Toliko let je ţe, kar se je ta človeška ljuljka
zasejala, ti rokovnjači. Ali nihče ne ve, koliko
jih je. Pa kje so rokovnjači, kje jih je mogoče
prijeti?
Enkrat so,
pravijo, v
Jelóvici,
enkrat v
Udinem
borštu,
enkrat v
Črnem
grabnu,
enkrat v
Jermanovih
vratih,
enkrat v
kamniških mestnih gozdih nad izvirom Bistrice.
To so pa le taki kraji, kamor nihče ne more za
njimi, kdor nima vseh tistih hudičevih
pomočkov in urokov, katere imajo oni sami, ki
znajo vedeţevati in coprati. Gospoda lahko
druge ljudi pošiljajo lovit in sledit jih. Gospoda
naj gredo naprej nad rokovnjače, bodo videli,
kaj bodo opravili, dokler sami nimajo v ţepu
roke od takega otroka, ki je iz materinega telesa
izrezan, in ki, posušena na brinovem ognju,
rokovnjače varuje, da se znajo nevidne narediti,
kadar jim se najhuje godi. Zato se imenujejo
rokovnjači, ker imajo take otroške roke v malhi
s seboj za veliko silo.
In ko so kmetje in meščanje tako govorili,
raznese se med njimi naglo kakor blisk novica,
ki jih je mogla v njihovi veri o strahoviti
rokovnjaški moči le potrditi.
Mestni ječarski čuvaj, ki je imel straţiti berača
Tomaţa, na sramotnem odru stoječega, pristopil
-
15
je bil tudi dva koraka bliţe k mestu, od koder je
birič svoj razglas razkričaval. Saj je bil
izpostavljeni tat, njegov čuvanec, na nogah in
rokah z močnim motvozom zvezan, torej se ni
mogel z mesta ganiti.
Ali ko je čuvaj čez nekaj hipcev po svojem
varovancu ozrl se, ni ga več bilo! Široki
štirioglati kamen, ki je bil za sramotni oder, stal
je tu, a prazen, nobenega berača Tomaţa ni bilo
na njem! Zginil je bil, kakor da bi se bil v
zemljo vdrl. In noben človek ni videl kdaj. Glej!
Na tleh leţi prerezana vrv, s katero je imel nogi
zvezani. Tudi tablica, na kateri je bilo zapisano,
da je »tat«, leţala je odtrgana na tleh. Kam je bil
izginil?
Brzo se med ljudstvom po vsem trgu raznese
vest: Tačas, ko je vse poslušalo, koliko gospod
kolovški oskrbnik Poljak in mestni sodec Gavrič
obetata tistemu, ki rokovnjače zasledi, rešili so ti
tisti rokovnjači berača Tomaţa, ki je gotovo
eden od njih!
In tak velik strah je vse ljudi obšel, da so se
bledi kar med seboj pogledovali in sumnjali
drug drugega, ali ni morda sosed tudi skriven
rokovnjač.
Hitro je stvar poveličala se.
Čuvaj, ki je prej sam rekel, da ni nekaj trenutkov
nič pazil, trdil je zdaj, ker se je za svojo koţo
bal, da se ni niti za eno ped od kamna
premaknil, temveč pred njegovimi odprtimi
očrni je berača Tomaţa s kamna zmanjkalo,
nevidno, kakor megle zmanjka na soncu, samo
še bolj hitro. A ljudje so verjeli in od straha
kriţali se.
»Rokovnjač je, opaljeno otroško roko ima pri
sebi, nevidnega se zna narediti,« dejali so in
groza jih je bilo tako, da si nazadnje niso več
upali glasno govoriti. Kajti kdo je vedel, da li ni
Tomaţ neviden v sredi med njimi?
Kobilar Obloški Tonček pak je sedel ţe davno
zopet na svojem konju, kamiţolo je imel zopet
zganjeno kot prej pod sedalom, kučma njegova
je bila zopet siva polhovka kakor prej in, ko je
udaril po najbolj lenem konju, da bi odjahal na
zgornji konec mesta, kjer je bil konjski semenj,
razgledal si je prestrašeno mnoţico z zaničljivim
posmehom. Pognavši svoje konje, vpil je: »Ogni
se, ogni, da bi ti rokovnjač sedel za vrat!«
Drugo poglavje
Tačas, leta 1810, so Francozje vladali v Iliriji,
slovenski zemlji. Dali so ji bili, zedinjeni z
delom Hrvatske in z Dalmacijo, ime Ilirije,
kakor beremo v spominih maršala
Marmonta, »kot spomin velikega imena v
starem veku«.
Napoleon I. je bil v tej deţeli, katere strategično
vrednost za strahovanje Avstrije je takoj
spoznal, postavil enega svojih najbolj
talentiranih generalov za vladarja, ravno
imenovanega maršala Marmonta, vojvodo
Dubrovniškega. Ta je imel z naslovom
generalnega
guvernerja vse
pravice
podkraljeve.
Organiziral je
Ilirijo jako
marljivo, ker je
vedel, da je
ta »pred
dunajska vrata
porinjena
straţa«. Tako je
namreč sam
Napoleon I.
našo domovino imenoval. Zato je hotel iz nje
narediti od francoskega cesarstva in od Italije
nekoliko neodvisno deţelo, posebej upravljano,
po zgledu nekdanjih francoskih mark srednjega
veka. Pri uredbi deţele je imel Marmont pred
očrni najbolj vojaške ozire. Jako drţavniško o
tem piše sam, da pri vsej organizaciji ni delal po
kakem tujem vzoru, temveč puščal je, kolikor se
je dalo, domače ţe utrjene zavode in šege, »kajti
nič ni ljudem bolj neprijetno nego svoje navade
brez potrebe spreminjati«, piše v svojih
spominih. Tudi javne blagosti naroda ni iz vida
puščal in skrbel je zlasti za to, da bi se javna
varnost zopet povrnila.
To pa nikakor ni bilo lahko delo.
Če se mora priznati, da se je za časa vladanja
Francozov na Kranjskem v tem oziru mnogo
storilo in dosti zboljšalo, zahvaliti se je bilo le
čudoviti organizatorični zmoţnosti, katere je
vojak genialnega francoskega naroda v vseh
rečeh pokazoval v krajih, katere je zasedel.
-
16
Ţe pod prejšnjo avstrijsko vlado je bila skrb za
ţivljenje in imenje podloţnikov močno
zanemarila se. To ni veljalo le o Kranjskem,
nego sploh o Avstriji in srednji Evropi. Drţava
je imela vedno vnanje vojske, bila je v vednih
zadregah, morala je obračati vse sile na svojo
obrambo pred vnanjimi sovraţniki.
Tako je malo mogla brigati se za brambo proti
notranjim protivnikom javnega reda. Vojakov je
bilo primerno z današnjim časom malo in teţko
jih je bilo dobivati iz ljudstva.
In kar jih je bilo, rabili so se zunaj doma na
mejah.
Na Kranjskem so se tačas naredili pri prehodu
javne oblasti iz roke ene drţave v roke druge
novi neredi. Avstriji zvesti ali morda le
odlikovanja ţeljni uradniki so bili po mnogih
krajih kmetom oroţje dali in jih naščuvali zoper
Francoze, zmagonosno v deţelo prihajajoče.
Ubogi, v oroţju neučeni kmetje, to se ve, da
niso nikjer ničesar opravili proti redni
zmagovalni vojski. Mnogokje so videli, da je
njih podpihovalec, uradnik, ob pravem času pete
odnesel, in vprašali so se: kak razlog imamo mi
streljati se dati? Videči, da pametnega vzroka ni,
razšli so se večidel. Kateri so pa sovraţnika
počakali, ti so se razbegnili vsaj potlej, ko so
videli, da vojak vse drugače strelja nego neuki
nerodneţi.
Ali oroţje je bilo med ljudi prišlo. Tisti, ki so se
imeli zaradi upora novih francoskih gospodarjev
bati, beţali so v gozde in gore in od tam nemire
delali. Kasneje, ko so Francozje za svojo vojsko
novincev nabirali, beţali so ti tudi radi v gozde
in pomnoţili število ljudi, ki so morali ţiveti od
sile in ropa. Tako so bile ceste po Kranjskem
nevarne. Zlasti mnogo francoskih uradnikov je
bilo oropanih in ubitih, a tudi domačim drhal ni
prizanašala. Vlada pa vsemu temu ni bila kos.
Občine so poleg vseh teh novih klateţev imele
svoje velike kriţe tudi s starimi, od nekdaj
neiztrebljenimi četami zlih ljudi, ki so brez dela
hoteli ţiveti na tuje stroške in niso ločili, kaj je
moje in kaj je tvoje.
Med temi je bila slovita zlasti po Gorenjskem,
pa tudi po vsem drugem Kranjskem in v Istri
razširjena tatinsko roparska skrivna zádruga
rokovnjačev, kateri so bili od nekdaj grozna šiba
kmetu in gospodu. A v teh nemirnih časih tuje
invazije je bila njih predrznost do neznosnega
viška prikipela.
Rokovnjači so imeli svojo staro, dobro
organizacijo, opirajočo se na strogo disciplino in
vraţno vero. Imeli so redne glavarje, znali so
svoje mreţe razpletati po celi deţeli in tisti, ki
so bili v zadrugo popolnoma sprejeti, imeli so
celo svoj jezik, to je, mnogo besedi med seboj
ustanovljenih, katerih nihče drug v njih pomenu
ni razumel. Ta jezik je prilično mnogo še do
današnjega dne ohranil se, in sicer nekoliko v
spominu naroda, največ pa v zapiskih
kriminalnih sodcev.
Ime rokovnjači — Valentin Vodnik je slišal in
zapisal tudi manj navadno imenovanje
rokovniki, a pri Prešernu se bere tudi o
rokomavhih — je staro in se opira na narodno
vraţo, ki smo jo ţe v prvem poglavju omenili in
ki ni bila le med našim narodom, temveč po celi
srednji Evropi razširjena, namreč, da se z roko
nerojenega deteta more čarati. Še dandanes
prosti narodni ljudje ne pusté radi noseče ţenske
same na kak samoten pot, bojé se, da bi je
rokovnjači ne dobili. In temu razlaganju našega
preprostega slovenskega naroda nahajamo
znanostnega podpornika tudi v Nemški
mitologiji slavnega učenjaka Jakoba Grimma, ki
na strani 606 pripoveduje: »S prsti nerojenih
otrok se morejo čarobnosti uganjati; če se
zapalijo ali zaţgo, narejajo plamen, ki ljudi v
hiši uzaspani, da se nobeden ne prebudi.« —
Tudi na Francoskem je morala med narodom
nekdaj ista vraţna vera biti, kajti beremo, da v
Coutume de Bordeaux je v čl. 46 govor o
copranju z rokami mrtvih otrok.
-
17
Ko so Francozje zasedli Ilirijo in je bil energični
maršal Marmont imenovan — kakor Valentin
Vodnik v prevodu neke vojne sodbe leta 1810
pravi — za »general poglavarja slovenskih
deţel«, začeli so bili najprej rokovnjače na
Notranjskem in v Istri trebiti. Maršal v svojih,
kasneje po njegovi smrti izdanih spominih to
sam pripoveduje: »Razuzdanost teh tatov in
razbojnikov je bila tako velika, da si prebivalci
niso upali iz mest, ako se niso prej vsako leto z
razbojniki pogodili, koliko jim bodo dali, več ali
manj, kakor so bili premoţni ali ne. Ako se je
kak človek hotel te naklade osvoboditi,
razdevali in pustošili so tatje njegovo imenje.
Moja dolţnost je bila to zlo odpraviti. Ali imel
sem tako rekoč šele protivje prebivalcev
premagati, ki so se prestrašili, ko so slišali, da se
imajo razbojnikom zameriti, in ki so se bali za
svoje stanovanje, za svoje ţivljenje, ako javno
oblastvo zoper razbojnike nič ne opravi, kakor
so videli, da se je to prej večkrat zgodilo.« Prav
tako kakor z istrskimi rokovnjači moralo se je
postopati z gorenjskimi, ki so imeli svoje
središče v kamniških hribih. A ta boj bode ravno
pojasnjen iz naše pripovesti, zatorej se k njej
vrnimo.
Tretje poglavje Govorila sva med sabo o visoki stvari;
rešetali
so med sabo kmetje svoje uboštvo. Pa mi
zlodej glavo zmoti,vrže me za kmeti;skoči z
mano moj prijatelj, v tek spusté se kmetje.
Levstik
Naravno je tedaj, da je bil v tako nevarnih časih
spomladanski semenj leta 1810 v mestu
Kamniku prav majhen.
Kmetje so se bali prodajati, če so kaj imeli,
nekoliko zato, ker je bilo nevarno denarja imeti,
nekoliko pa tudi zato, ker so bili zmešani zaradi
preklica in ne polne veljavnosti prejšnjega
avstrijskega denarja, zaradi uvedbe
novih »frankov« in zaradi različnih pretiranih
govoric, kakor se v takih časih rade med kmeti
raznašajo. Kupovat hoditi so se tudi bali, ker je
bil vsak pot opasen pred roparji. Kdor ni torej
prav moral, ostal je doma. Kamniški
prodajalničarji so torej z opravičenjem toţili, da
ni skoro nič trgovanja, da semenj ţe dolgo ni bil
tako slab, da še nikoli ni bilo tako malo ljudi.
Tudi kamniški krčmarji so bili slabo zadovoljni,
ker so videli, da bodo morali polovico za
semnjarje pripravljenega mesa sami jesti in da
vina ni bilo treba posebej za ta semenj
nastavljati.
Le en krčmar je bil izvzet, eden je imel poleg
slabega semnja vendar nekoliko pivcev.
To je bil krčmar Jošt Vlagar, ki je točil vino in
ţganje v svoji mali hiši na severni strani
Kamnika, na levem bregu Bistrice.
Med vsemi pivci ob tem semanjem dnevu v
Vlagarjevi krč mi je bil najbolj glasán Blaţ
Mozól, petinštiridesetleten človek, pa na videz
starejši, velike rasti, posušenega lica, a jako
ţivih in iskrih oči, nekoliko zanemarjen v
obleki, ali vendar opran in osnaţen. Zmerom in
zmerom je vstajal izza mize, govoril s celo izbo,
zdaj s tem, zdaj z onim, zmerom šaljivo in
zbadljivo, tako da je zdaj ţiv smeh, zdaj rezno
zabavljanje odgovarjalo mu. Zlasti trem
sumljivim neznancem, ki so za ozko mizo pri
peči sami sedeli, metal je ostre puščice, tako da
so ga oni srdito pogledovali.
Poleg njega je sedel lep moţ, najmanj deset let
mlajši, v kmetski, pa izredno skrbni obleki:
»Nikarte, stric, molčite pa pijte,« reče ta Blaţu,
potegne ga z močjo poleg sebe na sedeţ in mu
vino toči. »Pustite ljudi na miru!«
Veš kaj, Nande,« govori stric Blaţ Mozol
mlajšemu sosedu na uho, »Nande, verjemi ti
meni, da so onile trije, ki pri peči sedé, kakovi
rokovnjači, tovariši berača Tomaţa, ki se je
danes v zemljo pogreznil, če ni ušel. Pa jaz se
jih nič ne bojim.«
Se nadaljuje v naslednji številki
-
Bankgiro:
233 – 5503
——————————
Välkomna till fest
kvinnodagen!
STYRELSEN
18
KULTURFÖRENINGEN SLOVENIJA O l o f s t r ö m
Slovenska föreningen i Olofström har uppvisat under flera år
myck-et bra resultat och vi hade stora framgångar i kulturella
arrange-mang. Föreningen har också mycket stark ekonomi. Styrelsen
satsade på målarkurser, stora krävande utställningar med an-nonser
och media- Slovensk röst och vi lyckades. Samarbete med Olofströms
kommun och ABF är på hög nivå, så ABF valde Kulturföreningen
Slovenija att vi ska representera ABF Blekinge vid deras 100 års
jubileum. Det blir stor konst- foto– folkdräkt utställning med
namn: UPPLEV SLOVENIEN. Det blir också musikunderhållning och
bildspelvisning på den högsta nivå lördagen den 17. mars. Vi är
glada och stolta och arbetar med full fart med arrangemangen, ni är
bjudna till kultur festen i Längan…. Vi har redan spikat upp plan
för hela året, ni är hjärtligt välkomna att delta-ga i föreningens
kulturarrangemang, fester, konsert, picknick, bouleträff. Vi önskar
Er lycka till och god hälsa hela året!
Vi tänker på Er! Ciril M. Stopar, redaktör
MEDLEMSAVGIFT OCH MEDLEMSKAP
Hej igen, vänner! Det var medlemskaps rekord för året som gick
och vi är
väldigt stolta att ni stödjer oss. Men som ni vett, behöver vi
Er hjälp också
i år. Vi önskar och vill att Ni fortsätter stödja oss, annars
kan Slovenska
Riksförbundet förlora organisationsbidrag. Förbundet hade ifjol
1033
medlemmar, så vi klarade målet precis på gränsen för att få
organisa-
tionsbidrag. Riksförbundet betalar 2 ggr/år aktivitetsstöd till
föreningens
aktiviteter. Föreningens Slovenski glas, konserter, arrangemang
och kur-
ser kostar pengar. Vi får också ekonomisk hjälp från Slovenien,
men bara
för våra projekt, eftersom vi uppvisar godkänt resultat.
Välkomna! Vi tackar Er! Ciril M. Stopar/ordförande
Mars 2012 Årgång 17
HE J , VÄ NN E R O CH M ED L E M M A R
Tryckt med ekonomisk hjä lp från S lovenska staten. Samarbete
med Medvode kommun.
Kulturföreningen
SLOVENIJA Vallmov.10
293 34 Olofström Fax: 0457—771 85
Ordförande:
Ciril. M. Stopar
Tfn: 0457–771 85
Sekreterare:
Sabina Kranjc
Tfn: 0454 - 468 82
Kassör: Ida Rampre
Tfn/: 0454 -48065
Andreas Holmersson E-mail:
[email protected]
Ledarord
Årsmöte, Kvinnodagen
Årsplanering, info
Sloveniens historia
Bildarkiv
Arrangemang arkiv
S L O V E N S K R Ö S T - M E D L E M S B L A D E-mail:
[email protected]
Organisatörer och deltagare i slovensk
konstutställning i Längan, Olofström.
Broderförening: Kulturföreningen Oton Župančič, från Sora i
Slovenien.
-
19
Vi bjuder Er till årsmöte, samt fest, lördagen den
10 mars 2012, med början kl. 17.00 på Tegnèrv. 2 /A
i Olofström. För mat och dryck är ordnat, likaså
musiken, som våra bästa och kända musikanter
står för: Viktor och Libero!
Alla som kommer i tid till årsmöte
bjuder vi på förtäring!!
-
20
Små gator i Piran i Slovenien
Plan för 2012 – 10 mars: kvinnodagen, fest, årsmöte.
– 17 mars, kl. 14–17.00: ABF- 100 års
jubileum, med tema: Upplev Slovenien,
Längan i Olofström. Konst- foto- folkdräkt
utställning, musik underhållning, föreläsning
och bildspel.
– 18 mars, 24 mars och 25 mars, kl. 10-16
slovensk konstutställning i Längan, Holje
Park i Olofström.
– 21 april: Slovenska RF årsmöte i Malmö och
35-års jubileum, slovensk sångkör Planika i
Malmö. Utflykt med bilar eller minibuss.
– 29 april: slovensk katolsk gudstjänst i
Olofström kl.11 och Nybro, kl.16.30.
– 12 maj, bouleturnering i Olofström.
– 26 maj, till Vadstena med buss, minibuss
– 23 juni, firande av slovensk national dag
– 25 augusti picknick och träff vid Barnakälla.
– 27 oktober, oktoberfestkonsert, konsert
med sång, besök av välkände dirigenten
och kör från Slovenien, 22 uppträdande.
Samt slovensk oktoberfest i Folkets hus.
– 8 eller 22 december: Tomten kommer till
föreningslokal och julfest.
Målarsektionen kurs: januari-juni och augusti – december,
3 söndagar-lördagar/månad 14.00 –18.00.
Föreningslokalen, öppet tider: Föreningslokalen ska vara öppen
när
målarkurser och andra kurser pågår.
Söndagar från kl. 15.00
**************************************
UTSTÄLLNINGAR - Silvana Stopar hade utställning i
Ronneby i november- januari 2011.
- Nada Zigon hade utställning i Bromölla i december 2011.
MEDLEMSAVGIFT- år 2012
- 140 kr för singlar, de som inte har barnbarn eller familj.
220 kr för familj och för dem som betalar för
sina barnbarn. Därför, snälla, skriv namn och
efternamn och födelsedatum på barnbarnet, ring
eller skicka E-mail till föreningen.
Du kan betala medlemsavgift genom Bankgiro
BANKGIRO: 233 - 5503 eller PlusGiro: 73 23 65 - 2
Med betald medlemsavgift får du
Medlemsbladet, samt är ni med i
Begravningsfonden. ************************************
Telefon: 08 – 545 65 885, 08 - 54565 886,
tel. 08-545 69 355, Styrmansgatan 4, 114 54 STOCKHOLM
**************************************
FLYGG TILL SLOVENIEN
Hemsida: http://www.adria.si/ www.adria-airways.com
SKANDINAVIJA INFORMATION:
ADRIA AIRWAYS Tings Gatan 2, 256 56 Helsingborg tel.: 042 - 28
47 78 mobil: 0708 - 28 47 78 E-mail: [email protected]
Adria Airways i Kastrup, Copenhagen:
Terminal 2, F, Floor 2, Office 230,
2770 Kastrup, Denmark Ticketing desk in e-ticket för
Skandinavien, tel.: & fax: 0045 32 51 59 59
mobil: 0045 26 88 99 48
E-mail: [email protected] Arbetstid: 2 timmar innan flygets
avgång
FRANK BUSS tfn: 040 – 235155, 6119674
http: www.frankbuss.net
Sloveniens
ambassad, Stockholm
http://www.adria-airways.com/mailto:[email protected]:[email protected]://www.frankbuss.net/
-
21
Telefon: 08 – 545 65 885, 08 - 54565 886,
tel. 08-545 69 355, Styrmansgatan 4, 114 54 STOCKHOLM
**************************************
Besök i Olofström- behöver du
övernattning? Miran Rampre: bra priser!
0733-84 08 23 Email:[email protected]
---------------------------------
Sloveniens
ambassad, Stockholm
INBJUDAN
UPPLEV SLOVENIEN!
2012 fyller ABF 100 år!
KONSTUTSTÄLLNING
FOTOUTSTÄLLNING
Folkdräkt utställning
Slovensk mathörna
Lördagen, den 17 mars
Tid: kl. 14.00 – 17.00
LÄNGAN
Museivägen 3
vid Holje park i Olofström.
Medverkar :
Dusanka Belec och Silvana Stopar
Nada Zigon och Zinka Karlsson
samt naturfotograf Karel Pesjak
Ställer ut sina tavlor i olja och akryl, samt
naturfotografier.
Program, lördagen den 17 mars
Kl. 14.00: välkomsttal, representant för ABF Blekinge
Kl. 14.30: slovensk musikunderhålning, Viktor Semprimoznik
Kl. 15.15: Karlo Pesjak föreläser och visar bilder om
Slovenien
Konstutstälningen, öppettider även:
den 18 mars, 24 mars, 25 mars: kl. 10- 16.00
Arrangör:
Kulturföreningen Slovenija, ABF Blekinge
Sponsor: Slovenska staten
mailto:[email protected]
-
22
Mellan 1630 - 31 drabbades kuststäderna av en
svår pestepidemi och i april 1635 utbröt det
ovan nämnda andra storslovenska
bondeupproret. Det trettioåriga kriget pågick
mellan 1618-1648 och slovenerna drabbades av
detta endast ekonomiskt, men det var visst i
samband med detta krig som den svenske
skalden med slovenska rötter Carl Snoilskys
(1841-1903) förfäder kom till Sverige .
Kyrkans makthunger ledde också till
häxprocesser (1425 - 1717), men flertalet
processer var ändock civila. Processen mot
Veronika Deseniška 1427, var den första av sitt
slag på slovensk mark, men hon friades. I antal
uppnådde de sin kulmen under andra hälften av
1600-talet. Det var en tid präglad av
naturkatastrofer, översvämningar, bränder,
hagel (över vingårdsområden) och framförallt
pestepidemier och krig på inhemsk mark och
hos grannfolken. Skrämda människor sökte
svaret hos onda makter - häxor. Under det
hårdare klimatet på 1600-talet fälldes till
exempel två unga flickor i Gorenja vas, inte
långt från Ribnica, i en häxprocess 1652 och
Marina Vukinec fälldes 1673 i Hrastovec.
Mer än 70 % av de anklagade var kvinnor och
man vet hittills om över 400 offer för
häxprocesserna. Skönlitterära böcker som
bearbetar temat kring häxprocesserna är Zadnja
carovnica (Sista häxan) från 1897 av Francišek
Kralj, Carovnica s Karneka (Häxan från
Karnek) från 1872 av Josip Ogrinc, Libera nos
a malo (slov. Reši nas hudega, sv. Fräls oss
ifrån ondo) från 1911 av Emil Vodeb samt
Visoška kronika (Visokokrönikan) från 1919 av
Ivan Tavcar. Även i Valvasors verk finner man
uppgifter om häxprocesserna.
Dock grundades i Ljubljana år 1688 eller 1689
det första vetenskapsförbundet, Dizmova
bratovšcina (Societas unitorum), parallellt med
en början till rörelse som kämpade för att
grunda ett slovenskt universitet. 1689 Publice-
rades också ett monumentalt verk, The Glory of
the Duchy of Carniola (Slava vojvodine
Kranjske), skrivet av Janez Vajkard Valvasor
(1641-1693) som bodde på slottet Bogenšperk.
Denne store
lärde man
beskrev naturen
och livet i en
stor del av
Slovenien och
dess grann-
regioner i
fjorton tjocka,
rikt illustrerade
volymer. Han
försökte i sitt
verk samla all
samtida
kunskap om
denna del av
Europa. Ett
resultat av hans studie av de komplexa
mekanismer som reglerar den regelbundet
återkommande sjön Cerknica blev att han 1687
valdes till medlem av "The Royal Society" i
London. Ingen annanstans i Europa har det
någonsin funnits ett sådant verk. Det är en
mycket viktig historiografisk källa och en
ovärderlig encyklopedi om en specifik del av
Centraleuropa, befolkad av det slovenska
folket. Mer än något annat är boken en
vittomspännande studie av det rike där
Valvasor föddes - Carniola/Krain.
Han tillhörde den vetenskapliga gren som skrev
på tyska och latin, liksom Martin Baucer, som
ägnade sig åt historiska studier av framförallt
Noricum (Norik) och Friuli (Furlanija) - denne
var intresserad av den lokala historien i Goriška
- ett viktigt verk var Historia rerum Noricarum
et Foroiuliensium från mitten av 1600-talet.
Även Janez Ludvik Schoenleben hörde till den
grenen och skrev Aemona vidicata 1674 samt
Carniloa antiqua et nova 1681. I den
sistnämnda boken kom han till år 1000 i
Kranjskas historia och kunde inte fortsätta
bland annat för sin ålders skull och övertalade
då Valvasor att fortsätta arbetet med det han
påbörjat, vilket resulterade i Valvasors nämnda
verk. Från IT
http://www.slovenienhistoria.se/Sloveniens_historia_3.html#Storupprorhttp://sv.wikipedia.org/wiki/Trettio%C3%A5riga_krigethttp://svenskaklassiker.netfirms.com/snoilsky/index2.htmlhttp://freeweb.t-2.net/savel/valvasor/cilj.htmhttp://freeweb.t-2.net/savel/valvasor/cilj.htmhttp://www.bogensperk.si/http://www.burger.si/Cerknica/CerkniskoJezero/CerkniskoJezero3.html
-
23
Anton in Evy si imata veliko za povedati Tale večerja pa se je
res prilegla, a ne Jože
Poglej tudi nas iz Olofströma bo ta falot slikal… Družabno
srečanje 29. januarja 2012
Janko Novak in Ciril Stopar Viktor je raztegnil svoj veseli
meh
Tudi kava se je prilegla po sv. maši Naš slovenski duhovnik
gospod Zvone Podvinski
-
24
Najprej se je prilegla večerja Videlo se je, da nam je manjkal
Miklavž oziroma Viktor s harmoniko
Nato pa so prišli pevci na vrsto pod vodstvom Lucijana Po
večerji se mora tudi zaliti, eni s sokom drugi pa…
Silvana, Ciril, Graciella in Sabina v pogovoru po večerji Vesela
družba pripoveduje zgodbe iz preteklosti
Zapeli smo najlepše slovenske pesmi Gertraud in/och Lennart
Sid 1, Slov glas 73Sid. 2, Likovni krozek in aktivnosti 73,
1Likovni krožek v društvenih prostorih, februar 2012, Dušanka Belec
in Silvana Stopar
Sid. 3, Uvodna beseda, SGlas 73Sid. 4, Dan zena , vabilo, marec
2012Sid. 5, 6, 7, 8, plan dela, februar 12, SG 73P L A N DELA
2012Vsem iskreno čestitamo!Delovno poročilo KD SLOVENIJA za leto
2011DAN ŽENA IN OBČNI ZBOROBČNI ZBOR SLOVENSKE ZVEZE
BALINARSKO SREČANJEMIKLAVŽEVANJE V OLOFSTRÖMU
Sid. 9, potovalni koticek, SG 73Sid. 10, recepti, 73Sid. 11,
Alpski kot. smesnic, SGlas 73Sid. 12, Grad Zuzemberk , 73Sid. 13,
14, 15, 16, 17, Rovnjaci, Jurcic 73, 1 delSid. 18, ledarord, SR
73Sid. 19, Kvinnodagen + årsmöte 12,Sid. 20, 21, SR 73Sid. 22,
Slovensk historia SR 73Sid. 23- aktivnosti, okSid. 24, Miklavz SG
73
