Leto LXXm, št. 70 Pottntaa p l i l m V tf^rlaL DI« PaatgcMlr t M Preit - Cent L 2

Uredništvo ln upravai Ljubl jana

Kopitar je*« S. Telefon »5.81-23 «4.

Moaečna naročnina »S ilr. — Cek

rafi- Ljubl jana 10.650 ta naročnine

ia 10.594 ta Inserate. Izključno ta

•topetvo ta oglase i* Ital i je li>

lnozomstva: CP I 8. A. Milanu

R o k o p i s o v n * T r a t a m a SLOVENEC

MARfcC • 1949

28 SKEDi K

ma

DerWehrmachtbericht im heutigen » Ju t ro«

Nezmanjšano težki boji na vzhodu iu zahodu Na Madžarskem so se premestili boji na prekop Marczal ter do spod-

nje Rabe — Brezuspešen sovjetski prodorni poskus proti Opavi. —

Obrambna bitka v Westerwaldu. Oflenbacb smo po težkih pouličnih

bojih izgubili — Boji v južnem delu Frankfurta ob Maini

njihovim izkrcav&njem Is iraka in močni uporabi ljudi in gradiva doslej le malo prekoračiti železniško progo G m m e -r i e h — Weso l « Samo ua področju vzhodno in severno-vzhodno od Wcsela se je posrečilo sovražniku ustvariti globlje mostišče, vendar smo tudi tn pre-prečili njegove probojne poskuse. Na vzhodnem robu gozda pri H U n * u so prešlo naše tete v protinapade ter so preprečile nadaljnjo napredovanje na-sprotinika. Poskusi za prekoračenje Rena pri D ii s se l d o r l u in severno od K o 1 n a so se zrušili v osredotočenem

Fiihrerjev glavni stan, 27. 3. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:

Na madžarskem bojišču so se pre-mestili trdi obrambni hoji južno od D o n a v e do prekopa M a r c z a l jugo-zapadno od P a p e ter do področju spodnje R a b e . Zapadno od L e v a jo razširil sovražnik svoje mostišče preko O r a n a . Prodor pa smo v sprememb polnih bojih preprečili.

Na S l o v a š k e m so zajezile naše čete na področju B a n s k e B i s t r i c e nekatere sovjetske vdore.

V Š l e z i j i so se izjalovili ponovni nasprotnikovi napori, da bi prodrl po dovedbi nadaljnjih sil s področja za-padno od S o h r a u a proti M o r a v -sk i O s t r a v i in s področja L e o b -s e h ii t z a proti O p a v i . Sovražnik je izgubil tu <2 oklepnikov.

Pri S t r e h I c n u so bili boljševiški probojni poskusi brezuspešni.

Tudi včeraj se je razni) sovražen na-val proti hrabri posadki B r o s I a u a ob trdovratnem odporu branilcev, ki so se od 12. februarja pod najtežjimi po-goji odlično borili. Zadali so Sovjetom ponovno občutne izgube ter uničili po dosedanjih poročilih 44 oklepnikov.

Ojačeno napade proti K U s t r i n u smo razen nekaterih vdorov odbili. Po-sadke mostišč oh O d r i pri Z e h d o n u iu L a n g o n b e r g u so vzdržalo na-daljnjo silovite boijševiške napade.

Ob mestnih robovih O o l e n h a f e n n in D a n z i g a ter ob obali zaliva F r i s c h e s H a l i severnovzhodno od H e i l i g e n b e i l a so naše čete z ve-liko ogorčenostjo borijo proti navalu so-v ražnikove nadmoči. Sovjote smo po na-daljnji pridobitvi ozemlja prestregli ter so izgubili po delnih poročilih samo pri Gotenhalonu in Danzigu 52 oklepnikov.

Na z a p a d n o - p r u s k i h bojnih področjih v bližini obale ter ob zalivu Frisches Hali so naše pomorske sile na-dalje s težkim ognjem posegle v boje.

V K u r l a n d i j i so naše divizije razbile številne napade v moči bataljona. Bojna letala so potopila na morskem po-dročju pri Polangenu nek sovražen hiter bojni čoln ter še enega laigala.

Nemški lovci so sestrelili is nekega britanskega oddelka bojnih letal nad D r o n t h e i ni -fjordom v silnih letal-skih bojih 8 letal ter prisilili ostanek letal k umiku še predno so dosegla svoj napadalni cilj.

Zaradi trdega odpora naših padalskih lovcev in grenadirjev oh s p o d n j e m R e n u so mogli napadajoči Angleži kljub

Ojačen pritisk ob Renu in na vzhodu

ognju. Obrambna bitka v W e s t e r w a l d u

je na nekaterih mestih preluknjala našo bojišče. Po tožkih krajevnih in gozdnih bojih so prodrli Amerikanci do A 11 e n -k i r c h e n a ter napredovali oh avtomo-bilski cesti v smeri proti L i m b u r g u ob L a h n i . Med N i e d e r l a h n s t e i -li o m in K a u b o m oh Renu je ustva-ril nasprotnik nadaljnja krajevna mo-stišča.

Iz področja južno od F r a n k f u r t a so pomika močnejši sovražnik proti spod-njemu M e i n u. Po to4kih pouličnih bo-jih smo izgubili O f I e n h a r h. Borbe so tudi v južiiPin delu Franklurta. Preko A s c h a l t o n b u r g a je prodrla noka premakljiva bojna skupina dalje proti vzhodu. Severno nd M a n n h e i m a so naše četo v silnih obrambnih bojih z nasprotnikom, ki prodira proti gorski ccsti.

V s r e d n j i I t a l i j i je zajela ne-ka izvidniška skupina italijanskih bersa-glierov na odseku G a l l i c a n a števil-ne Amerikance. Sovražno šunko pri M o n t e s u jožno od Imole in južno od Luga smo odbili kljub močni topniški podpori.

V zapadni H r v a š k i se nadaljujejo boji za B i h a č.

Angloameriški bombniški oddelki so napadli včeraj posebno kraje v s r e d -n j i in j u g o v i h o d n i N e m č i j i . Ob-čutna škoda je nastala predvsem v P 1 a-u e n n. Ponoči a« priletele nad Nemčije samo še šibkejše sile.

L o n d o n nadalje obstreljujemo i motilnim ognjem našega povračilnega orožja.

Bojna sredstva vojne mornarice so potopila v S c h e l d i in pred a n g l e -š k o o b a l o 2 polno natovorjenj ladji s 15.000 tonami ter torpedirala dve na-daljnji s skupno 9000 tionami, med tema neko izkrcevalno ladjo sa oklepnike. Tn-di i njeno potopitvijo je račnnati.

V Turčiji so potrti Berlin, 27. marca. V Ankari še ved-

no niso uradno komentinali moskovske odpovedi prijateljske pogodbe s Turčijo. Niti časopisje niti radio ne dajeta ni-kakih komentarjev. Iz tega je razvidno, da so Turki zelo začudeni ter potrti. Oni ne vedo, kakšen pomen naj dajejo temu sovjetskemu koraku. Tudi iz ne-kega poročila iz lista >New York Ti-mes«, ki izhaja iz Ankare ter je bilo podano očividno na podlagi razgovorov s pristojnimi političnimi krogi, je raz-vidno, da se tam očividno boje najhuj-šega. Tamkaj z neprijetnim občutkom poudarjajo dejstvo, da sovjetsko časo-pisje in sovjetski radio ostro kritizirata turško vojno politiko ter da Sovjeti oči-tajo Turkom, da imajo reakcionarno vla-do. To je značilno za to, kako namera-vajo Sovjeti nadalje postopati s Turčijo. Reakcionarna je bila vlada po moskov-skih trditvah na Finskem, v baltskih državah, na Poljskem, v Bolgariji in Ro-muniji. In povsod so se borili z. najraz-ličnejšim, toda na vedno isti cilj usmer-jenimi sredstvi proli »reakciji«. Tako so

padle te države kot conen plen Sovje-tom v naročje. Bodoči dogodki so torej že vidni na obzorju. Je torej povsem brezpomembno, če zagotavlja >New York Times« na podlagi svojih turških informacij, da Turčija nima namena po-stati sovjetsko ali britansko vplivno po-dročje ter, da bi se takim poskusom uprla. To so samo fraze, ki prikrivajo strah brezmočnega turškega političnega vodslva. V Ankari v ostalem trdijo, da je bil sovjetski korak storjen verjetno zaradi tega, ker so s sklenitvijo dogo-vora z Anglijo izzvali Sovjetsko zvezo, ker je s tem Turčija prišla pod britan-sko vplivno področje. Sovjetska politika pa zahteva sovjetski vpliv na vsem črno-morskem področju. Tudi v tem spoznanju se zrcali turška skrb, da bo izigrala So-vjetska zveza hitro adut za adutom ter da bo prav tako odstranila turško samo-stojnost kot v drugih obrobnih ozemljih, na katerih je postala Moskva deloma s političnimi manevri, deloma z vzjaško silo edino odločujoči faktor.

Berlin, 27. marca. Druga laza anglo-ameriške pomladanske oleuzive krona sedaj nasprotnikove napore, da bi z vse-mi razpoložljivimi sredstvi in silami razširil svoja mostišča ob spodnjem Re-nu, med Siegburgom in Koblenzom in pri Oppenheimu. Razen lega pritiska so-vražnik na nadaljnjih mestih južno od Koblenza ln južno od \Vorrnsa proti nemškim zaščitnicam ob Renu. Vedno jasneje je razvidna soM-ažnikova namera, da bi « težkimi bočnimi sunki proti po-sameznim mestom dosegel premikalno vojno na vsem bojišču oh Renu. Kljub uporabi močnih letalskih oddelkov so doslej ni posrečilo napraviti vrzel med obrambno črte med Reesom in \Vese-lom. Južno od Lippo so dosegli Severno-amerikanci samo prehoden prodor, ki pn so ga Nemci s protiukrepi ob gozdu pri Mtinxu zopet potisnili nazaj. Tudi ob srednjem Renu je ojačil sovražnik svojo probojne poskuse. Pri Oppenheimu pa jo sovražnik z osredotočenimi sunki proti vzhodu, ki jih je podpiral z niz.ko le-tečimi letalci in bombniki prodrl ter spravil s tem v gibanje bojišče med Odenwaldom in Mainom. Oklepniški klin je prodrl od Pfungstadta in Darinstadta preko Dieburga proti Mainu med Aschaf-fenburgom in Hanauom. Pod varstvom lovcev in borbenih letal so prepeljali Ameri'kanei nadaljnjo sile preko vojnega mostu pri Oppenheimu ter napadli, če-prav doslej brezuspešno, vogalne točke zapornih postojank. Sevedni del zapornih postojank pri Gross Gerau je Tzdržal. Tudi napadi v gornjerenski ravnini pro-ti jugu so se ustavili na polovici poli med Pfungstadtom in \Vormsoni_ ob za-pornih postojankah. Napad južno od \Vormsa bi naj. ugladil pot tem doslej za-držanim oddelkom. Npmške čete pa so se energično uprlo oddelkom, ki so preko-račili reko ter drf.ijo tako tu, kot ob vsem goirnjerenskem bojišču med Lud-vvigshalenom in I»auterburgom svoje po-stojanke na vzhodnem obrežju reke. Od-delki 3. ameriške armade, ki napadajo pri mostišču Oppenheim, se hočejo zdru-ziti 6 silami I. severnoameriške armade, ki napada s severa. Že tri dni od ure do ure narašča sovražni pritisk v gorah mod Siegburgom in Koblenzom. Žarišča napadov so pri Oeckerathu ter oh cesti Siegburg—Altenkirchen in ob jugovzhod-nem loku med avtomobilsko cesto in Berdorlom ob Renu. Kljub neprestanim protisunkom, pri katerih so nemški oklepniški grenadirji zavzeli več krajev, je nasprotnik razširil svoja vdorna me-sta ter ustvaril enotno v ravnini poteka-jočo bojno črto. Iz napadov je razvidno, da namerava doseči nasprotnik prodor proti jugu in vzhodu. Da bi le nastope olajšal, je prepeljal južno od Koblenza proko Rena francoske oddelke. Prehodna mesta pri Braubaehu in Boppardu so nemško čete zajezile, mostišče pri St. Goa-rehausenu pa s protisunkom odstra-nile.

Velika bitka ob ppodnjem Renu pa je še mnogo hujša kot ti trdi boji ob se-vernem robu Odonwalda. Nemške črte so pod neprestanim ognjem sovražnega top-ništva ter letalskih napadov. Preko bo-jišča še vedno plovejo vlačiIna letala s priklopljenimi tovornimi jadralnimi leta-li. Tu se nahajajo med Reesom in We-selom 3 bojišča po vrsti. Proti prvemu bojišču napadajo preko reke došli bri-tanski in severnoameriški oddelki. Zato leži druga oona, v kateri skušajo sovraž-ne čete, izkrcane iz zraka, prodreti pro-ti zahodu, medtem ko napadajo nemške čete na tretjem bojišču z zahoda iz zra-ka izkrcane sovražne sile. Na vseh treh bojnih področjih se neprestano menjava-jo napadi s protinapadi. Številni kraji so večkrat menjali gospodarja. Na nekaterih mestih, kjer 60 Nemci posebno ostro zagrabili čete, izkrcane iz zraka, je na-stal položaj sličen kot pri Arnbeimu in Nymwegenu. Sovražne čete, izkrcane iz zraka, ki se še vedno ojačujejo, so na-padle nemške zaporne postojanke za hrbtom ob Renu. Za posamezna oporišča te cone so se borili grenadirji 84. pe-hotne divizije do poslednjega diha ler

Poklican

v vrhovno vodstvo SA Berlin, 27. 3. NSK javlja: SA-Ober-

gruppenfiihrer Wilchelm Freicherr von Schorlemer, dosedanji vodja SA skupine DonauAVien, je bil na predlog štabnega šefa SA od Fiihrerja poklican v štab vrhovnega vodstva SA. Dosedanji vodja SA Slandarto »Feldherrnhalle« SA-Bri-gadefiihrer Erwin Kiibler je bil imeno-van za komisaričnega vodjo SA-skupine Donau.

Neodvisnost Filipinov odgodena Stockholm, 26. marca. Filipinci sedaj

vidijo, da \Vashington nikakor ni spre-menil svojega stališča do Filipinskih otokov. To je stara igra Roosevelta, v kateri sicer mnogo obljublja, toda ures-ničitev vedno odgodi. Bivši visoki komi-sar za Filipine Mac Nutt je namreč izja-vil v nekem intervjuju, naj bi izjavo o neodvisnosti Filipinov odgodili vsaj za čas, da se bodo otoki opomogli od voj-nega razdejanja. Takšna odgoditev, tako meni ameriški komisar, bi v ameriškem kongresu naletela na »simpatičen« spre-jem.

Pripomniti je še Ireba, tla je obljubil Roosevelt Filipinom neodvisnost za 6. ju-lij 1946.

Komunizem kot politična vlada Madrid, 26. 3. V uvodniku španskega

lista »Arriba« prihaja komentator Hispa-nikus do naslednjega zaključka:

Komunizem se kot politična vlada ni uveljavil. Ob pričetku vojn« se je naha-jalo v sovjetskih taboriščih 14 milijonov političnih ujetnikov. Nizek življenjski standard in popolna brezpiavnost naro-da sta bila tako nezaslišana, da se je vlada obdržala le zaradi najstrožje izo-lacije od ostalega sveta. Kakor je mo-ralo žrtvovati milijone ljudi svoja živ-ljenja za vzuostavitev komunistične dik-tature, tako morajo ponovno umirati mi-lijoni za obrambo domovine, katere ob' stoj je skušal komunizem 20 let tajiti. Enako odklonitev prvotnih načel kaže tudi Stalinov proglas o verski svobodi vzpostavitev patrijarhata in novo podpira-nje pravoslavne cerkve. Kljub naravnemu bogastvu Sovjetske zveze, tako pravi članek nadalje, bi dežela pod komuni-stično vlado popolnoma obubožala, ker državni »socializem« ne more nadomesti ti uničene privatne pobude. Sovjetske mu delavcu je pojem socialne enakosti nepoznan. Vodilno deslo Kremlja se gla-si: »Stori kar rečem, toda ne stori tega kar delam jaz«

Vareajte z vedo '

so omogočili izvedbo protinapadov ter ohranitev postojank. Zaradi težkega og-nja jo mogel sovražnik samo korakoma napredovati pri Reesu, severno od Kan-tona ter na obeli straneh NVesela. Samo ob Lippi se jo posrečilo Amerikancem poglobiti svoje vdore. S podporo na novo izkrcanih čet ter sil, ki so pri Dinsla-kenu iu Orsoyu prekoračile Ren, so pro-drli do vzhodnega roba gozda pri Milnxu, kjer so jih Nemci zaustavili s protinapadom. S krvavimi l>oji ob spod-njem Renu, ki še ponoči niso popustili, je dosegel sovražnik v nedeljo uspehe na južnem bojišču, vendar ni mogel pre-biti nemškega obrambnega bojišča.

V nasprotju z boji na zahodu, ki ob-segajo sedaj že vso obrežje Rena, so bili pozicijski boji na vzhodu krajevno omejeni. Edino bojišče nn Madžarskem, kjer sc je razširila bitka tudi na po-dročje severno od Donave, se je nekoliko premaknila Boljševiki so izvedli glavno napade zopet v gozdu Rakonv. Po občut-nih izgubah so prodrle sovražne napadal-no osti do črte Ralalonliired—Papa. So-vjeti pa niso dosegli nobenega uspeha s svojimi napadi ob severnem robu po-gorja Vertes, ob Donavi, med Komar-nom in Granom ter ob spodnjem toku reke Gran. Nemškim četam se sedaj na Madžarskem vedno znova posreči pre-streči ali zajeziti lioljševiški naval zaradi tega, ker so v prejšnjih napadalnih bo-jih zadale sovražnim silam težke izgu-be. Vsak dan utrpijo Sovjeti visoke iz-gube. Med Blatnim jezerom in Donavo ter ob Granu so uničile nemške četo od 6. do 24. marca doslej 007 sovjetskih oklepnikov, od katerih jih je protiletal-sko topništvo uničilo 72. Sestreljenih je bilo 100 sovražnih letal. Pri istočasnih bojih med Dravo In Blatnim jezerom jc izgubil sovražnik 45 oklepnikov, 147 to-pol, približno 350 strojnic in ni i notno-talccv, preko 1000 ujetnikov in pri-bližno 3200 mrtvih. Kot na Madžar-skem so ojačili boljševiki svoj pritisk ludi v Slovaškem rudogorju. Trdi, toda omejeni boii so se premestili na mestno področje Banske Bistrice, kjer so nemške čete zajezile sovražen vdor.

V Sleziji so obnovili Sovjeti probojne poskuse med Sorauom in Strehlenom s težiščem na področju Bauervvitza in Le-obschiitza. Med ogorčenimi boji, pri ka-terih sovražnik ni dosegel nobenih omembe vrednih uspehov, so uničile nemško čete več kot polovico napadajo-čih oklepnikov. S temi napadi to dosegli boljševiki le posamezne zajezene uspehe pri Neissi in Strehlenu. Brani lei Breslaua poročajo o živahnejšem sovražnem izvid-niškeni delovanju, pri čemer so v hišnih in pouličnih bojih zadale boljševikom težke izgube.

Nasprotno pa s«o ponehali boji pri Ktistrinu. Po visokih izgubah prejšnjih dni jc napadel sovražnik tu samo še po-samično s šibkimi silami in tudi to vsa-kokrat brezuspešno. Močnejše, toda tudi neuspele napade jo izvedel sovražnik proti nemškim mostiščem ob Odri pri Zehdenu in Langenburgu. Zelo težki bo-ji so divjali zopet na obeh straneh Gdan-skega zaliva. Boljševiki eo ponovno na-padli s Se močnejšimi silami v smeri proti (iotenhafenu, Danzigu in Ileili-gtmbeilu. Nemški oddelki so zopet branili vsako ped zemlje. Samo z visokimi iz-gubami je dosegel sovražnik mestni rob Gotenhalenu in Danzigu. Tam pa je nje-gova moč popustila in Nemci so ga s protisunkom potolkli. Tudi ob obali zali-va Frisches Haff so boljševiki napredo-vali le za par slo metrov. Tudi tukaj niso mogli razbiti zveze bojišča. Zopet je bil duh nemških vojakov močnejši kot sovražna materialna nadmoč.

Prav lako zgledno so so zoperstavili boljševikom nemški kurlandski borci vzhodno oil Lvbaua, severnovzhodno od Frauenburga in severnozahodno od Dob-lena. Čeprav so boljševiki večkrat pono-vili svoje napade ter poslali na žarišče boja vzhodno ob Libaua 4 strelske divi-zije z oklepniki, so izvojevale preizku-šene nemške čete tukaj jasne obrambno uspehe.

»Za kakšno ceno« Amsterdam. Kot javlja britanska

l>oročevalska služba, je pristajanje iz zraka vzhodno od Rena zaključeno. To-da, tako pravi poročilo dalje, >za kakšno ceno«. Kot javlja poročevalec Seaghan Maynes, ki se nahaja pri britanskih pa-dalcih, je vse ozemlje posejano z razbi-timi in požganimi tovornimi jadralnimi letali. V bližini področja, kjer so pristali Britanci, so pristali tudi ameriški padal-ski lovci, ki so pomotoma prišli na bri-tansko področje. - Utrpeli so razmeroma visoke izgube«, pripominja Seaghan Maynes.

Tudi Cehom ne prizanašajo Bratislava, 26, marca.. Poročilo oči-

vidcev o vedenju Sovjetov med osem-dnevno zasedbo kraja Nikulas so vzbu-dila v vsej deželi veliko pozornost. Bolj-ševiki so brezobzirno izropali tudi one prebivalce, ki so češko usmerjeni ter eo se skušali Sovjetom prikupiti s poseb-nimi pozdravi; prav tako so izropali boljševiki tudi stanovanja ter posiljevali ženske. Odlične Cehe, ki so j>ovabiii so-vjetske častnike na kosilo, so po kosilu pognali iz hiš ter posilili žeuske člane rodbine.

Stockholm. Agencija »Tas?« poroča iz Rima, da se je zbralo v petek na trgu Porta Pia v H i mu večje število fašistov, ki so priredili manifestacijo na čast Mussolimiju. Z nekega avtomobila so me-tali letake s fašističnimi znaki. »Tas« se pritožuje, da niso proti udeležencem tel) >urši»iičnili izgrtdOVv uicOš&i storili.

Lloyd George umrl Stockholm, 27. 3. Kakor javlja agen-

cija Reuter, je v ponedeljek umrl Lloyd George v starosti 82 let

»Pravda« napada švedsko Stockholm, 26. 3. Uradni sovjetski

list »Pravda« je ponovno napadel Šved-sko, kakor javlja »Stockholm Tidningen« po poročilu agencije »Associated Press« iz Moskve. »Pravda« poroča, da jc po-stal švedski tisk nervozen zaradi sovjet-skih obtožb proti švedski zunanji poli-tiki. Lc nekaj švedskih listov se je upa-lo priznati pravilnost sovjetske kritike. Negotovost švedskega tiska kaže, da je kritika »Pravde« zadela v črno.

Plebiscit krvi Zadnje čase sc vedno bolj množijo

glasovi zahodnih poročevalskih ngen-cij in njihovih časopisov, tla bodo mo-gli evropski narodi takoj po vojni —-če pustimo popolnoma ob strani vpra-šanje, kako so bo ta vojna sploh iz-tekla — sami s plebiscitom popolnoma svobodno odločili o tem. kakšno obliko vladavine bodo imeli. Prav tako da si bodo lahko tudi v popolnoma svo-bodnih demokratičnih volitvah izvolili svoje vlade.

Upanje v možnost resnične ljud-ske odločitve bi bilo možno, ako bi evropski narodi res lahko brc/ vsa-kega pritiska oil kodersibodi svobodno izrazili svojo voljo Boijševiki žc celo javno govorijo o dvojni »demo-kraciji«. to jc o svoji »pravi ljudski demokraciji« in o »kapitalistični de mokraciji«. kateri ie po njihovem /e odbila zadnja ura. Kakšna jc komuni-stična »ljudska demokracija«, sc kuj drastično vidi iz dogodkov v Bolgariji. Romuniji in Srbiji. Po tako pojmovuni demokraciji jc demokrat snmo komu-nist, vsi drugi so »nedemokratični pro-tiljudski elementi«, ki jih jc treba r.\ vsako črno uničiti. loko služi komu-nistom demokracija kot krinko zn naj-hujšo diktaturo, kur jih jo vidni svet. Praktičen primer take »demokracije« je osvetlil »Slovenec« /c v svojem članku ••Demokrat Tito« tlnc marcu, zato lahko to pogluvjr danes izpusti-mo. (Pri tem naj popravimo neljubo pomoto v omenjenem članku, kjer je v odstavku o prvem zasedanju razšir-jene eksekutive kominterne izostala letnica: to zasedanje sp jr vršilo nam-reč 21. marca 112V Cenjeni bralci nu| to neljubo napako, ki jo s tem poprav Ijaino, blagohotno oprostijo.) Zelo po-učen primer za jalovost upanja v toli-ko obljubljnno (lemokraciio iu v mož-nosti svobodnega samostojnega narod-nega odločanju je Romunija. Radescu, Maniu in drugi so bili prepričani, da bodo po kapitulaciji doživrli boljše čase. Bili so kmnlu zelo razočarani, N sovjetsko pomočjo je prišla na površje komunistična manjšina, pravica o «»-moodločanju ljudstva je bila ploboko pokopana, voditelji so se morali umak-niti s politične pozornice in ztlnj ča-kajo, tla jih bodo »ljudska sodišča« prej ali slej poklicala na odgovor in obsodila na cuino kazen, ki pri takili samozvanih boljševiških sodiščih sploh obstaja — na smrt. (Mimogrede hodi povedano, da so biti pri nas kTiniunisti. dokler niso bili nn oblasti, kot veliki poborniki za »človcčnnske« pravim odločno proti smrtni kazni.) IJrugotl uporabijajo komunisti zopet drugačne »demokratske« načine, kot množično pobijanje vseh narodnih protikonuini-sličnih elementov (Bolgarija, Poljska itd.) in najhujši teror nad vsemi ne-opredeljenimi. Ko botlo vse svoje na-sprotnike pobili nli drugače onemogo-čili, pa bodo pristali tudi na »svobo-dne« volitve, soj ne bo nikogar, ki bi mogel ljudstvo organizirati proti njim. Zato pa tnko hitijo s pobijanjem na-rodno zavedne inteligence v Srbiji. Bolgariji, no Poljskem in povsod, kjer zahtevajo svojo zloglasne »čistke«.

Kmr so občutili drugi narodi, ko je bilo žo prepozno, to m u spoznali mi /<• ipre]K»zno, lo smo spoznali mi žc prej in zato nas ne bo mogel nihče preva-rati. Po tolikih bridkih tzikušnjab. kot so biilip osmi septeml-er. Tur-jak, Grčarice in nešteti drugi tragični primeri, smo Slovenci več kot dovolj spoznali svojo edino možno in pravo pot: pot borbe in skrajnega odpor« proti komunizmu, ki nas hoče kultur-no in narodno uničiti. Slovensko ljud-stvo se povsod, kfjer koli živi meti Tri-glavom ii Jadranom. Muro in Gorjanci, odločno izjavlja proti komunizmu. —

Naš plebiscit je plebiscit k r\ i, dragoceno v potokiJi prelite slo-venske nedolžne krvi, ki vpije v ne,Ivo po pravic. Komunizem jc s svojim divjanjem proti lastnim slo-venskim bratom in sestram vsilil na-šim najbol jšim možem in fantom v ro-ke puško, da 7. njo branijo svoje živ-ljenje, svojo borno imovino, našo na-rodno krščansko tradicijo in vse dru-ge naše najosnovnejše narodne pravi-ce. Med te pravice spadu tudi odlo-čanje o našem bodočem življenju, ki ne sme biti komunistično, protinarodno in proti vorsiko.

Stofkholm. K vojnemu položaju na za-padnem bojišču javlja londonski dopisnik liata »Slockholms Tidningen«, da jo po-stal nemški odpor vedno trši. Nek voja-ški govornik v Londonu je svaril pred pretiranimi upanji na hiter sprehod v no-tranjost Nemčije.

Amsterdam. Kakor uradno poročajo iz Londona, je zbolel Eden zi.radi vnetja grla, zaradi česar jo moral odgodili svo-je za ponedeljek določene razgovore.

Milan. V rimskih uradnih krogih so izjavili k izključitvi Bonotnijeve Italije od konference v San Franciscu, da so odvzeli s to izključitvijo Italiji načelne demokratične pravice, ki zagotavljajo

Ivsem svobodnim narodom udeležbo na Iflj konferenci; S tem eo izključili Italijo is vrele- neodvisnih narodov.

Slabi izgledi za Poljake Stockholm, 26. marca. Diplomatski

dopisnik lista »Manchester Guardian« po-roča, da ni nikakih izgledov za uresni-čenje jaltskih sklepov v zadevi Poljske. Britanska vlada si zamišlja, da l>i mo-rala temeljiti nova poljska avtoriteta na bolj neodvisni podlagi, ki ne bi bila niti načelno niti organično v zvezi z lublin-skimi Poljaki. Tega mnenja je tudi ame-riška vlada, in je lo tudi sporočila pred kratkim Sovjetom. Kljub temu ni bil storjen noben korak k zedinjenju, na-sprotstva so se obratno celo poostril«, kot je razvidno iz lublinske težnje, da bi ne samo zmanjšali število poljskih za-stopnikov iz inozemstva, marveč da bi celo protestirali proti najvidnejšim predstavnikom iz inozemstva. Angleški list smatra v zvezi s tem za potrebao. da bi so mednarodno zedinili o pomenu nekaterih modnih izrazov kot demokrali in fnSisti, ker uporabljajo te besedo go-tove sile, dn bi izrazile povsem različne ideje.

» S L O V E N E C « , s r e d a , 2 8 . s u š c a l 0 4 S - š t . 7 0

Vedno večja boljševizacija Finske .Stockholm, 26. marca. Boljševizacija

Finske, ki je z volilno tragedijo mofiuo napredovala, bo vzpodbudila Kremelj, kl so namenoma poslužuje počasnih metod, k novim sredstvom in potom. >New York Times« napoveduje, da lio imela nova finska vlada 50% boljševikov, čeprav imajo komunisti v parlamentu komaj 20 izmed 200 sedežev. K temu lakonifno pripominja ameriški list: »Za Finsko so pač minili časi, ko je bilo število članov vlade neke stranke odvisno od števila sedežev v parlamentu, to se pravi od moči stranke«.

»Now York Times« nato namiguje, da l«xlo uporabili Sovjeti na poti k nadalj-nji boljševizaoiji vprašanje vojne krivde kot pretvezo, da bodo lahko ustanovili takozvama »ljudska sodišča«, to so pravi, kot list dobesedno ugotavlja, da bodo uresničili -»rešitev po bolgarskem vzor-cu«. List piše nadalje, da se Finci boje, da bi pričeli Sovjeti izzivati, da bl tako dobili pretvezo za odpoved vseh dogo-vorov ter da hi lnhko Finsko popolnoma

zasedli. Boliševiškl pravosodni stroj, ki lako odlično deluje v Bolgariji, bi lahko pričel ojačeno delovati tudi na Finskem in londonsko ter washingtonsko časopisje bi.lahko nato iz Helsinkov, kot danes iz Sofije dnevno poročalo o divjanju so-vjetskega krvavega pravosodja.

Stockholm, 26. marca. Kot pravi >Ne\v York Times« po poročilu iz Hel-sinkov, prevladuje mod vodilnimi finski-mi politiki tendenca, da bi pokazali Združenim državam in Veliki Britaniji hrbet ter se popolnoma naslonili na Mo-skvo. Primer za to je RaJso, bivši zuna-nji minister, ki je izstopil iz fuisko-ame-riškega društva, ki ga je lansko leto sam ustanovil. Ko je imelo to društvo pre-teki; teden konferenco, se je mnogo članov vlade ni udeležilo ter so navedli kot vzrok neudeležbe bolezen. Ne bi bilo čudno, tnko piše ameriški list, če bi fin-ska izvozna trgovina z izjemo pošiljk v Sovjetsko zvezo v kratkem prenehala. Finska se nagiba vodno bolj na levo.

Bogoslužje velikega tedna v ljubljanskih farah

aoae

L i t e r a r n e n a g r a d e p o k r . u p r a v e z a 1 . 1 9 4 4

Gospod prezident. div. gen. Leon Rup nik jo razpisal za preteklo leto literarne nagrade za najboljša slovenska dela. Ko-misija, v katero je imenoval kot predsed-nika prof Jožeta Peterlina, šefa kultur-nika odseka pokrajinske upravo, kot čla-ne pa urednike Božidarja Borka. dr. Pav-leta Karlina, dr. Tinela Debcljaka in prof. Janka Modra, je določila izmed raz-meroma lepe skupine kvalitetnih literar-nih novosti preteklega leta, naslednja dela kot najboljša:

Uradni razglas Na podlagi požira, kl ( a Je Isdol UOlic-

rtr 88- und Pollzelfiihrer lm Wehrkrcl«

XV I I I . SS Ohergruppenftihrer Lod tleneral

iler Pollzel I t t t a e n e r , ao ae morali val mo.

;kl T starosti od 1« do M let Javili na zgla-

ievallščlli Pilll-Aktlon.

Mnogim pa 1» poklicnih aH drugih rozlo-

eov nI bilo mogoče »glasiti ae oh določenih

ilneb.

Z ozirom na to »e hodo Se T sredo 18.

t. m. In T četrtek 2». t. m na vach te ob.

JovlJcnlh zgloševallščlh vrSIla vpisovanja.

Zato naj se v tih dveh dneh javijo na zgla.

ievallščlh svojih okrajev vsi listi moški v

starosti od 1« do t« let. kl te svoje obvez-

nosti še niso Izpolnili.

Hkratu ae ponovno opozarja, da bodo

proti vsem tistim, kl se 1» kakršnih koli se-

bičnih nagibov zglasllnl dolžnosti odteguje-

jo. Izdani najstrožji pollel skl ukrepi. Vsak-

do, kl se ne Javi, škoduje lastni narodni

lldjpoostt. ^ ^ ^

Obvestilo hišnim posestnikom Z odločbo Sera pokrajinske uprave z dne

25. marca 1»W, St. 320 2, Je bil dovoljen na

dimnikarski eenlk z dne 1. januarja 1(MS po-

\Uck 50% z veljavnostjo od 1. marca IMS na-

prej. Vse sklenjene pogodbo se prilagodijo

novemu ceniku.

Dimnikarski mojstri novih proračunov ne

bodo dostavljali, mnrvoč bodo na sedanjo

pristojbine zaračunali uradno dovoljeni 50%

poviiek.

NOVI GROBOVI t Domobranec Jože Stanlša. Na Trški

gori jo pred nedavnim stopil nn mino do-

mobranec Jožo Staniša, doma lz Vinje vasi.

Se ni dolgo tega. ko je stopil k domobran.

icm. Pa ni odlašal, ampak samo čakal, da

jo postal dovolj star, saj je šele letos

jnnuarja dopolnil 17. leto. Tako mlad je

tudi daroval svoje življenje zo domovino.

Naj mu bo žemljica Lahka, njegove svojce

po naj tolaži Bog.

1.) pesniško delo Franceta Balantiča. Nagradi naj se s tom, da se ustanovi pri Pokrajinski upravi posebna Balantičeva literarna nagrada, ki naj jo prejme vsako leto na dan njegove junaške smrti, pesni-ški prvenec:

2.) pesniško delo dr. Alojzija Gradni-ka, ki naj prejme nagrado 10.000 lir;

3.) Bogar Meho, knjiga dr- Stanka Majcna, ki naj prejme nagrado 10.000 lir;

4 ) Preproste stvari, knjiga Bmilijana Cevca, ki naj prejme nagrado 8.000 Idr.

Gospod prezident je predloge osvojil in bo razdelil nagrado danes zjutraj oh 8. uri v svojih uradnih prostorih. V po-častitev nagrajencev bodo brali istega dne ob 17. uri v dramskem gledališču njiihovi tovariši pesniki svoje j>esmi iz zadnjega časa.

M * * * *

Obvestila Prevoda

Nakazila tobaka Trafikanti mesto Ljubljane In okolice

bodo prejemali od oprila t. 1. dalje noka-

sila za tobačno Izdelke pri »Prevodu«. Za

april Jih loliko dvignejo po sledečem redu:

3. aprila z začetno črko A—J in L.

4. aprila z začetno črko K in M—P in

•I. aprila z začotno črko R—2.

Nakazila se bodo izdajala točno po gor-

njem redu in sioer od 7 do V>10 in od 16 do 19.

Velikonočni koncert Drž. opere Na veliki četrtek in Veliki petok eo bo

vršil ob 17. uri v veliki dvorani Umori a koncort pod muzikalnira vodstvom dirlgeiitn Samo Hubada, s sodelovanjem solistov: Mi-lice Polajnarjev© Rudolfa Francla ln Jul i ja Betetta tor opernega zbora in orkestra. Iz-vajali bodo odlomek iz Wagnerjeve opere »Porslfol . »Car Velikega petka« ter Beethov-nov oratorij »Kristus na Oljski gori«. — Proilprodoja vstopnic se vrši pri oporm bla-gajni ob običajnih urab.

V stolnici Slovesno jutranjioe eo v sredo, iatrtek,

petek in soboto ob 17. - Ve l ik i Uetrtek: prva sv. maša ob 5.45, med sv. mašo ln po sv. maši obhajilo vernikov. Ob 7 velika škofova sv. maša, med sv , mašo slovesno blagoslovljenje sv. olj in obhajilo verni-kov. Po sv . maši umivanje nog 12 revežom.

— Veliki petek: ob 6.30 se prične slovesno opravilo, pasijon, odkritje ln češčenje sve-tega Križa, maša predposvočenih darov. Zvečer ob 18 poBtna pridiga prevzvišenega gospoda škofa dr. Gregorija Božmana. — Velika sobota: ob pol 6 blagoslov ognja, ob 6 blagoslov velikonočne svečo, blagoslov krstne vode, okrog 7.45 slovesna sv. maša

velikonočno Alelujo. Po »v. maši obha-jilo vernikov v božjem grobu. Popoldne ob 17 velikonočne jutranjlco, nnto Vstajenje v cerkvi. — Blagoslov jestvln bo ob 16.30.

— Velika nedelja: ob 7.30 pridiga prevzvl. šenega gospoda škofa, ob 8 slovesna ško-fova pontifikalna ev. maša. Po sv. maši bo prevzvišeni podelil papežev blagoslov.

V (ari sv. Petra Veliki četrtek: oh pol 6 er. maS« z ob.

liajilom vernikov, liato sv. obhajilo vsake pol ure do 7. Ob 7 slovesna peta masa « skupnim obhajilom duhovnikov in vernikov. Po maši »e prenese sv. Rešnje Tolo na stran-ski oltar. Zvečer ob pol 8 molitev pred Naj-svetejšim v stranskem tobornaklju. — ve-liki petek: božja služba so prične ob 6; po odkritju in počaščenju križa uiaia predposvo-čenego kruha. Oeščonjo Nnjsvetcjšego v bož. jem grobu. Zvečer ob pol 8 skupna molit-vena ura. nato potjo žolnih pesmi. — >ellka sobota: Začetek svetih obredov oh S zjutraj. Mod slovesno mašo obhajilo vernikov, Bla-goslov jedil v župni cm-kvi ob 3. popoldne. Slovesnost Vstajenja ob 6 zvečer. Velika ne-delja: ob 8 slovesna peta maša: t*>p. ob 4. slovesno pete litanije Mailoro božje. Ob 6. I*otrcena pobožnoet pri Sv. Jožefu.

Pri oo. Frančiškanih V sredo, četrtek in petok bodo jutranjiee

pop. ob 6. Veliki četrtek: Ob 6 bo tiha maša. ',» 8 pa slovesna. Ob 11 ho obrod umivanja nog. Velik petek: Ob pol 6 bo branje trplje-nja Gospodovega po evangelistu.Janezu., Oh 6 bo sv. križev pot. Ob 7 sveto obhajilo. Zve-čer ob 7 zadnji postni govor. Veliko sobota. Ob 6 sv. križev pot. Oh 7 blagoslov ognja, itd., nnto slovesne maša. Zvečer ob 6 po jn-Iranjicah obred Vstajenja. Velika nedeljo. Ob 6 pridiga in maša Ob 8 služba bosja za može in fant«. Ob 9 bo po pridigi slovesna i naša. _ , ,

Pri sv. Jakobu V Bredo, četrtek in potek so jutranjioe

ob 5 po]>oldne. Veliki če.irtek: Oh «46 obha-jilo in tiha maša. Zvečer ob 6 moli. t vena ura. Veliki petek: Spomin Odre-šonikove smrti na križu. Ob 6 križev pot. Ob 7 začetek obredov s pnsijonotn. Zvočor. on h ura molitve. Vollka sohota: Ob pol 6 blago-slov ognja. itd. Proti 7 peta sv. maša. Po-poldne v cerkvi sv. Floruana od pol 2 do s vsake pol ure blagoslov velikonočnega .lag. njet« ft jostvin. ^ e č e r o b p o l 6sloveene velikonočne jutranjiee. Veliki, nedelja, o. 7 slovesna sv. mašo, ob 10 Zadnja liha maša.

V trnovski fari Jutranjiee eo v sredo, četrtek In pefcjk

ob 17.30. Veliki četrtek sv. maš ob 6, ev. ob-hajilo pred mašo in med mašo - Zvečer ob 8 rožni venec. Veliki petek sv. opravilo ob 6. Popoldno od 3 do 4 ura mol tve zoo t roke ln šoliko mladino, od 18.30 dalje za W®e ln de-kleto. ob 19.30 rožni venec, nato ura molitve za može in fante. Vel. sobote ob 5 blagoslov oojnja, iitd., približno ob 6.15 slovesno sv. ma-šS. j£> maši obhajilo vernikov Blagoslov j<t di oh 17 na Ižanski c*eti. Lepom potu, v farni cerkvi, v Mamlelčevt ulici, na Opekar-

ski kapeli ln v Zeljarski uUol. po Vstajenju še enkrat v farni cerkvi. Ob 18 velikonočno jutranjioe ln procesija Vstajenja po corkvi.

Sv. Družina v Mostah Jutranjiee vedno ob 17. — Veliki četrtek:

»v. rnoSa ob 5, zvečer ob 19.30 češčenjo Sv. H. Tcleso, postne pesoii. — Veliki petek: sv. opro. vilo ob 5, DU večer ob l'J.30 litonije Srco Je-zusovega postna pridiga, petje postnih pasmi. — Veliko sobota: ob 4 blagoslov ognja Ln drugi obredi, približno ob 5.15 slovesna sv. maša. — blagoslov jedil popoldne ob 14 pri p. Karpetu. ob 14.30 pri karmelifaiiski cerkvi, ob 15 pri g. 1. osa nu, ob 15.30 pri g. Malisu v Ljubljanski

irk " "* "

^ ^ č u v a j ^ e s e l j ^

I je osvaja. Kakor čebele hite k cvetju, tako veselje privla-či duše. (Bessižret.)

ulici, ob 16 v cerkvi sv. Družine, ob 17.30 kopeli «v Vinceucija v Zeleni jami. V primeru alarma bo blagoslovitev jedil 20 minut po alar-mu, in sicer istočasno le pri Karmeličankah. » farni cerkvi, Zeleni jiimi in pri g. Mulisu. — Obred Vstajenja bo zvečer ob 19.30. V pruneru alarma pa v nedeljo zjutraj ob 5 s slovesno sv. mašo.

Župnija ST- Frančiška • Šiški V četrtek: ob 6 sv. obhajilo, ob 7 sv. moža.

Popoldne ob 5 molitve. — V petek: ob pol 6 sv. križov pot, ob 6 branje trpljenja Gospodo-vega, odkritjo križa in sv. opravilo. Popoldne ob 5 molitve. Zvečer ob 7 zadnjo |>o*tna pri-diga. — V soboto: ob pol 6 sv. križev pot, ob 6 blagoslov ognja itd. Blagoslov jedil bo v župni ccrkvi ob 2 in 4 popoldne, pri Sv. Jerneju po ob 3. Vstajenje bo letos v soboto zvečer ob 6. Procesija bo v cerkvi. — No velikonočno ne-deljo bodo sv. maše: ob pol 6, ob 6 pred izpo-stavljenim Najsvetejšim, ob 7, 8, 9 in 10. — Popoldne ob 4 peie litanije ia zaobljubljene molitve ob potresu.

V fari na Vi6u Jutranjiee vedno ob 17. — Veliki četrtek:

Sv. uia£a ob 7. Popoldne molitvena ura od Vi 7 do '/»8. — Veliki oetek: Sv. opravilo ob Vi 7. Zvečer ob l/» 7 molitvena ura, ob 7 sklepna postna pridiga, — Velika sobota: Blagoslov ognja ob 6. Sv. maša ob V« ft. Popoldne ob 5 blagoslov iedil doma, v Rožni dolini, na Viču in na Brdu. Obred Vstajenja ob Vi7 zvečer. — Velika nedelja: Slovesna sv. maja ob 6.

V cerkvi Srca Jezusovega Veliki Četrtek: ob 6 slovesna sv. masa. —

Veliki petek: sv. obredi sc začno ob '/»6. Zve-čer ob Vi 7 bo sv. križev pot. — Velika sobota: začetek obredov ob 9.15. Slovesna sv. maša se začne približno ob •/» 7, med katero bo obha-jilo vernikov. Popoldne ob 5 blagoslov veliko-nočnih jedil (v primeru alarma pol ure po alnrmu). — Velika nedelja: ob 5.19 sv. maša. Ob 6 slovesnost Vstajenja Gospodovega, nato sv. maša z blagoslovom. Tihe sv. maše bodo še ob Vi 7, 7 ia ob V« 8. Popoldne ob 5 slovesne večernice.

Darovi za bombardirane Za oškodovance po bombnem napadn so

darovali Socialni pomoči: Tvrdka »Indus«, d. z o. z. Ljubljana, lir 80.000: g. Bonač Fran«, industrijalec, Ljubljana, l ir 10.000; g. Bonač Frano industrijalec, Ljubljana, lir 3000 za ponesrečeno otroko; g Mllnin Moti. med, trgovee, Ljubljana, Ur 5000. — Iskrena zahvala.

Zo Socialno pomoč so darovali: g. Beli-har & Velepič, Ljubljana, lir 500. — Iskrena zahvala.

Zdaj je izšla že ludi 15. »Svetova« knjiga pod naslovom:

»V rožah j e zdrav je « izpod peresa M. JUVANA. Knjiga je bo-gato ilustrirano z zdrovllnimi rožami In zelišči, ter jo slehernika toplo priporo-čamo. da jo prebere. Knjiga stane v na-drobni prodaji tli lir. Dobi se po vseh knjigarnah. Berite »Svetove« knjigel — Postanite »Svetov« naročniki

Operno gledališče Sreda, 28. marca ob IT: Bernard 8baw:

»Pjrgmallon«. Rod Sreda. Vel četrtek. 29. marca ob 17 v unionskl dvo-

rani: Velikonočni koncert. Izven. Vel. petek, 39 marca ob 17 v unionekl dvo-

rani: Velikonočni koncort Izven. Vel. soboto, 11. marca: Zaprto.

Opozarjamo, da se vrši v sredo 28. t. m. dramska predstava »Pygi»olton« v o p e r n e m .

1,1 terarnl večer pa v dramskem gledališču. Začetek obeh prireditev oh 17.

Predprodnjo vstopnic zo ono velikonočno koncerta Je pri operni blagajni.

K U L T U R N I O B Z O R N I K

Planinski Vestnik Izšla je zadnjo polovica Planinskega

Vestnlka za leto 1911, št. 7—12 z bogato in zanimivo vsebino. Prvi članok jo napisal Bogdan Jordan ter govori o Zimskem vzpo-nu po soverni steni Mojstrovke. Lepe slike gorenjskih planin kraso spis. Marijan de Roggi opisuje višavo nad Blokami, kakor se kažejo — jadralcu z jadralnimi letali. Last-ne risbo ponazarjajo članek. Izredno zanimiv jo opis prve ture na Triglav letos v janu-arju umrlega univ. prof. dr. Borisa Zarn4ka v Zagrebu. Z močno izvirno bosedo ter na-tančnim spominom ta naravoslovec opisuje svojo prvo hojo na Triglav. V njej je mno. go zanimivih spominov na začetke slovenske olpinistike. Vlnsto Kopač — prov tako risar in turist v eni osebi kakor de Reggi — je opisal in orisal severno steno Turške gore pozimi. Marijan Lipovšek opisuje našo »Sve-to goro«, to je smučanje na Veliki planini, ki so jo tako krstili v spominu nn Trenker-Jev film. Dr. J . Tomlnšck se spominja gor-skega vodnika Simona Pinterja. Poleg spo-minov Borisa Zamika sto najživnhnejša in za širšo občinstvo najbolj zanimivo članka Se dveh pisateljev: F. S. Flnžgarja ln Janka Mlakarja. Prvi je napisal za Mlakar, jevo sedemdesetletnico članek Tvar in lik, v katerem kaže v svojem klenem Izražanju in nazornosti, koliko je Mlakarjev opis prve njegove hoje na Triglav, kl jo je nopravll leta 1893 pod Finžgarjovlm vodstvom, res-nico in koliko domišljije. Nekako o istem pa tudi Mlakar govori mimogrede s Fmžgar-jein v članku Ob sedemdesetletnici, namreč svoji sodomdcsetletnici. V oboh člankih pri-deta do veljave svojskl osebnosti obeh pri-jateljev ter so lep donesek k — pisanju pla-ninskih zgodb in nj ih — resničnosti. Boris Rožck se spominja dvajsetletnice smrti dr. K. Juga, ki bi so razvil v največjega slo-venskega planinskega vzornik.i in vodnika, da jo ostal pri življenju. S temi .članki so lepo ujemajo tudi planinske pesmi Ivo pe-rnzzijn. izmed kotorih sta zlasti zadnji dve dobri. Tako nov čas poraja tudi novo pla-ninsko liriko: Zupančič, Šarabon Mnusor, Peruzz l . . . Obzornik In društveni vestnik se spominja predvsem smrti in Jubilejev planinci*. Izredno bogat in popoln pa jo pregled ln oecna slovenskih publikacij, v zvesto spremljanje vseh glasov o gorohod-fll.vu v slovenskt belotristlki je nova nota v toj planinski reviji, ki jo 30 treba toplo pozdraviti. w

Premiera v operi V opernem gledališču ao letos P®,1;0*',1'

Leharjevo opereto »Paganini«, kl je bila te lani na eporodu. Glavna oznaka to predstave jo da je bila v primeri z lansko voliko bolj izdelana in z nekim zagonom podana: zame-njava nekaterih glavnih vlog je pripomogla, da je delo pridobilo na plastičnosti in s tem tudi kot celota no smiselnosti. Režiser U. Zupan pa tudi igralci ao, kot smo imeli ob-čutek. z mnogimi lastnimi domislicami opre. mili delo in mu Uko pomogli preko mrtvih pasov, ki j ih .io v tej opereti preoej ču)Wtl. Dirigent S. Hnbad Je temperamentno vodil orkester, zato je bila tndi glasbena stran skladno vzporejena z dejanjem. Skoraj že noločljiva trojica P. Oolovin, Ing. E. Franz ln J . Vilfanovo so vsak s svoje strani po-skrbeli za koreografijo, eceno in kostume.

Imenoma sodelujočih osel. je bilo do dvajset, ki jih jo možno vsled omejenega prostora kvečjemu brez podrobnojše karak ; terisUke našteti. Od teh so nekateri imeli vlogo bolj pevskega, drugi bolj ozir. čisto igralskega ziočojo in so jih t« mu primerno reševali. K prvim bi štelf R Ivančfčevo, A Korena. M. Šanclna in E Barblčevo; k dru-gim po L. Dronovoo, F. Lipaha, J Hiimra, A. Sancinovo. ki eo se j im pridružili, da jih naštejemo kar po vrsti, še Z. Pianeckl, M. fikabar. L. K oh al. M. Kačičeva. S .JapUeva, F. Jelnikar, J . PovSe. K Boštjančič. V. Za-mejčeva in M. Gregorin.Užitek zaso je bil vijil inski solo A. Dermcljn. S d

ne-

lom vseh sodelujočih smo dobili prikupno rodstovo, ki jo bo občlistvo zo odiUh rado pro<

hod lilo gledat.

Nove knjige ^ . Nove knjige. Zadnji čas je izšlo nekaj

novih knjig. Založba Slovenčeva knjižnico je izdala pravljice Rude Rudana: Nekoč je bilo z ilustracijami mlade slikarioe Mucko-ve. - Ljubljanska knjigarna p iemd slova. škego dela velike slovaške javno delavke m pisateljice Elone Marothy Soltesove: D%a otroka, zapiske o svojih dveh rttroklh. -Dobra knjiga novo izvirno delo Lojzeta Zupanca: Mlini stojo. — Knjigarno Žužek pn novo pisniško zbirko Jožeta Dularja: Trepe-tajoča luč. — O vseh teh knjigofi bomo pri-nesli še posebna poročila.

Alhrecht Pcnck umrl. V Progi je umrl eden vodilnih nemških geografov dr. Ai-broeht Penok, kl jo zlasti zasluzen za raz-iskovanje ledeno dobe.

t 1

V globoki žalosti sporočamo, da je o<lšla starosti 56 let k večnemu počitku naša

sestra in teta, gospodična

NOVAK MARJETA opokojeoka Tobačne tovarne

Pogreb blage pokojniee bo v četrtek. 39. t. m. ob '/>11 z Zal, kapelice sv. Ahaca, k Sv. Križu. I.jnbljana, 27. i n . 1945. Zalnjoči ostali.

h V globoki žalosti naznanjam, da »la se 26. marca ponesrečila moja zlata mamiea

Zorka Bezgovšek roj. Obersnel in očka

H i n k o Bezgovšek

Pogreb ho v petek dne 30. t. m. ob •/«9 dopoldne Zal, kapele ST. Nikolaja, na pok. k Sv. Križu.

L j o b l j a n a , dne 27. marca 1945. Hčerka D A Š E N J K A • s t a r « O B E R S N E L ,

KRANJC ID ostalim sorodstvom.

M A L I

r i i 1 i i

O G L A S I

Službo i iCe io I

BOLJŠE DEKLE prid no in pošteno, išče postrežbe kot pomoč gospodinji pri kuhi -ali otrocih. Nairaje T centru. Ponudbe upravo »Slov.« »Center« 5t. 2032.

no pod

1 Službe H I dot>« B DEKLICO, pridno in pošteno, za lažja dela, sprejmem. Napoleonov trg 6-III. (b

| Prodamo j LIMONO T čojn do bro nadomešča limo-nin ekstrekt »Citrol«. Stekleničko prinesite s seboj. Drogcrija Ant. K o nc, Židovske nI. 1. RADIO 5 cevni, z ma-gičnim očesom, mo-derno oblike, prodom. Einspielerjeva 27, le. vo, pritličje.

Koliko ljudi je sodelovalo v prvi svetovni vojni?

Po podatkih lz neke tozadevne knjige povzemamo, da se je prve svetovne vojne udeležilo M milijonov ljudi. Vojakov nn bojiSčih je bilo: lz Nemčije 13,25 milijona; iz Avstro-Ogrske 8 milijonov, iz Turčije 1,600.000, lz Bolgarije 600.000, iz Rusije 14 milijonov, iz Francije 9 milijonov, iz Veliko Britanske 7 milijonov, Iz Italije 5.2 milijo-na, iz Amerike 2 milijona, iz Romunijo 600.000, Iz Belgije 480.000, Iz Srbijo 600.000, iz Croe gore 50.000, iz Grčijo 200.000, lz Por-tugalske 40.000, lz Japonske 30.000 lz malih drfav antonte 1 milijon. Osrednjo sile so Imele torej na bojiščih 21,200.000 vojakov, ontanta pa 39 milijonov. — Padlo je vsega nkupaj 9.2 milijona vojakov. Osrednje sile so zgubile S,6 milijona vojakov, antanta pa 5,7 milijona.

Odkdaj so v rabi spoznavne značke za vojake?

IRgodovina spoznavne značke za identi-

ficiranje padlih in ranjenih vojakov nI tn-

m stara, kot ae splošno nJalL tele zaradi

povečanja števila rojakov ln večjega učin-ka orožja so jih uvedli v drugi polovici prošlega stoletja. Ko se je v kratki vojni leta 1866. na obeh straneh število padlih in težko ranjenih vojakov, kl j ih nI bilo moči spoznati, čezmerno povečalo, — samo v av-strijski armadi ni bilo moči o usodi 54 častnikov in 12.000 vojakov nič več dognati — se Je prusko vojno ministrstvo odločilo, da uvede spoznavne značke za vojake, kar se je tudi izvršilo lota 1869.

Prve predhodnice vojaških spoznavnih

značk so se bile nekoj let prej pojavile v

severnoameriški državljanski vojni. Tu jo

nekn zveza, »krščanska komisija«, ki je pre-

skrbovala vojake z verskim čtlvom razde-

lila med vojake majhno, nn trokcu krog

vratu viseče pergamontne lističe, ki so

mimo izreka iz sv. pisma vsebovali tudi

obrazec za osebne podatke in poslednjo že-

lje vojakov. Slične »spoznovne znako« sli

»logitimacljsko tablice« Iz pergamenta Iz

pooljenoga blaga ali predelane svile za vpis

poslednjih žel j i vojakov, ®o predložili tudi

pruskemu vojnemu ministrstvu v vpogled,

vendar jih Je ministrstvo odklonilo. Prusko

vaioo ministrstvo je sklenilo i* bo uvedlo

pločevinaste znamke, kamor so bile urezane številko čete in vpisne matrike vojakov.

Prvikrat se jo ta znamka, kl jo je treba nositi okrog vratu na golem telesu, poja-vila v armadi dno 29. aprila 1869. leta. Leta 1870. so odšli nemški vojaki kot prvi e spo. znavniml značkami opremljeni v vojno.

Avstrijska spoznavna značka v prvi sve-tovni vojni je bila oblaste oblike. V njo so bili urezoni potrebni podatki, predvsem številka čete ln številka vojno edtnlco. Ce je bil kak vojak Se med vojno dodeljen kaki drugi četi, so se na teblioi prvi po-datki prečrtali in dodali novi podatki. Spo-znavno tablice v sedanji vojni so ostale Isto oblike, le podatki so tako urejeni, da je možno slehernega vojaka tokoj identifici-rati. (Tagcspost.)

PRAVKAR IZSLOl Dr. Blaž Svetelj:

SLOVENSKA STENOGRAFIJA

I. del s Poslovno pismo Cena *Z Ur.

LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred ikofijo 5 Miklošičeva 5

SUKNJO - predvojno blago, novo, temno-rjovo, zo srednjo po-stavo, ugodno prodam zaradi odpotovanja. -Ogled v Komenskega ul. 36 pri_krojaču._(l SPALNICA - orehova korenin«, z žimnlco, zo eno osebo, napro-daj. Naslov v upravi »Slov.« pod £t. 2128

| Poizvedbe Otroško KAPICA, no-vo. belo, angora modrim vzorčkom, jc bilo zgubljena v sobo-to dopoldne. Poštenega najditelja lepo prosim, do io vrne proti na. gradi na naslov: Cor-nič Lucijo, Zo gradom 5t._U. MOŠKO SRAJCO sem izgubilo v ponedeljek okoli 9 zveč. od Smnr-tinske c. 4 po Prisojni ulici. Poštenego najdi-telja vljudno prosim, do jo vrne na Smar-tinakl c. 4 (fotograf) PŠICA, nemški ovčar (volejnk), ki sliši ime Glda, sc je zgu bila r četrtek dopol due. Jo črno-rjova sivimi progami no vra-tu, ima nov pas no zadrgo. Najditelj naj jo odda proti nagradi 500 lir: Ciglarjcva 1, Metla* Ludvik.

KOLEDAR!

Sreda, 28. sušca: Janez Kaplstran, spo-

znavalec: Sikst I I I . , papjt i Guntram,

k r a l j . Lunina sprememba: Sčip ob 18.41.

Četrtek, 21. sušea: Votikl četrtek: Oirll,

mučenee: Bertold, opat In ustanovitelj

redo: Ivana, vdova.

LEKARNIŠKA SLUŽBA.

Nočno službo imnjo lekarne: mr. Sušnik,

Marijin trg 5; mr. Deu, Gosposvetsia

cesta 4; mr. Bohtno ded., Rimska oesta »1.

^ ZATEMNITEV OD »15 DO j

&Jta&M norice, V počastitev spomina blagopokojnega

Turšli Ivana, posestnika Ir Drnžice, so na-mesto venca na grob vplačal za občinske ubožce: Grmek Frano Iz Borovnice lir 1000; Majoron Jožko, industrijalec iz Borovnico lir 500; Neimenovani lir 1000; Za velikodušna darila so borovniška občina najlepšo zahva-

^'odpornemu sklada za slepo mladino ao darovali: Neimenovana gospa v spomni blagopok. g. Fr. Lozarja lir 200, rodbina Frano Stcpišnik v počastitev spomina bla-gopokojne gospe Zofije Drolc lir »00; neime. novono gospa v dobe- namen za ozdravljenj© lir 500, neimenovan v spomin blagopok. go-spe Hode Dobeie lir 200 G Franc Bonač, In-dustrljoloc v počastitev spomina g. polkov-nika Valentina Oopa lir 500. — Vsem pleme-nitim darovalcem se iskreno zahvaljuje upra. va zavoda za slepe otroke, Ljubljana, gluho, nemnicn.

Z današnjim dnem so blagajne denarnih zavodov v LJubljani odprte zo stranke od 7.30 do 10.30 dopoldne — Zdiuzenje denarnih In zavarovalnih zavodov LJ ibManske pokra.

Ambulanca Interne klinike zopet posluje daljo od 1. aprila 1945 dalje In sicer razen praznikov In nedelj oc 1 do 8 riutra.i. Obiski za bolnike so dovoljen J krst tedensko ln sicer samo od četrt no 18 do 18 ob srodati, sobotah In nedeljah

Pokrajinski gospodarski svet obvešča stranke, da njegov' uradi n« velikonočni po-nedeljek, dne 2. aprila t- i. no poslujejo.

Zahvala. Slov. Rdečemn kr.žu je daroval zn prizadete po letalskem napadu g. Anton Kojfež 1» Ljubljane. Florjanska ul. 4. lir 1000; rodbino g. Janušič Vladimira iz Ljub-liono v počastitev spomina pok. ge. Vero tileiweis TrsteniSke, lir 250. Prisrčno hvolal

Za oškodovance letalskega napada je mestnemu županstvu nakazalo gdč. Kor«w Minka Iz Blatne Brezovice 100 lir.

Podpornemu društvu se gluhonemo mla-dino sta darovali družini A in C. Jnnctlft iz Ljubljane v počastitev- spomina g. F. ho-vočiča in g. D. Vdoviča znosok lir 600.

K i n e m a t o g r a f i KINO UNION - Ljubezenski doživljaji mladega

dekleta v Afriki »V tropski vročini« -Predstave ob 17 ia 19. Tel. 22 21

KINO MATICA - »Germasla« — Predstave ob 17 in 19. Tel. 22-41

KINO 8LOGA - »Fllharmoolkl. - Pred-itav« ob IT in 19 Tel. 27-30

+ Umrli so nam v 72. letu starosti naša draija is najboljša mama, stara mama, *c«tra in

svakinja, gospa

Josipina Češnovar posestnica ln gostlloičarka

Blago pokojnico bomo spremili k večnemu po-čitku v četrtek 29. t. m. ob */• 9 dopoldne z Zal. kapela »v. Jožefa, na pokopališče k Sv. Knžn.

Ljobljana, dne 27. mnrca 1945. Pavla por. Predovič, hči; Karel, Franc in Josip, sinovi; Heleno Breecljoik, sestra in sorodstvo.

500 LIR je izgubila revna begunka 26. t. m. na poti Obrtno šola

Zvezda. Pošten naj-telj je naprošen, da

oddo denar proti na-gradi v upr. »Slov.«

j Kupimo | GIPS ALABASTER ku-pim ali dam protivred-nost. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2123.

+ Vsem znancei javljamo zalo ljek 26. t. m.

nik

DEŽNI PLAŠČ, moški, dobro ohranjen . ku-pim. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 2122.

HARMONIKO, klavir, sko, novo ali malo rabljeno, do 80 basov, kupim. Plačam delno s protivrednostjo. Jože Junc, šmartinsko 62 -I.jnbljana.

Vsem znancem in poslovnim prijateljem žalostno vest, da je v ponede-

nenadoma umrl naš namest-ravnatelja, gospod

Hinko Bezgovšek Pogreb bo v petek, dne 30. marca ob VrO dop.

z Zal, kapelice sv. Nikolaja k Sv. Kri/.u. Blagega pokojnika bomo obranili v trajnem

spominu! Ljubljana, dne 27. marca 1945. PRVA HRVATSKA STEDIONICA

podružnica Ljubljana. • • • • • • • • n H H H M a H a a H M H H I ZAHVALA vsem, ki ste ob bridki izgubi moje

dobre, skrbne žene in matere, gospe

IiUCije Pav l in stali ob strani. — Posebna zahvala vsem zo gmotno pomoč in poklonjeno cvetje ter zo spremstvo na njoni zadnji poti, ter prav vsem, ki so za blago pokojnico molili — iskreno in

prisrčna zahvala! Ljubljano, dne 27. marca 1945.

Zalnjoči mož ln otroci.

t Sorodnikom in prijateljem »poročam, do je

aj v št. Vidu nod Ljubljano mi včeraj Gospodu zaspala, stara 74 let,

teta, gospa

mirno v naša ljubo

ZNAMKE vseh vrst -kupim. Ponudbe no upr. »SI.« pod »Fran-co« št. 2127.

I Sobe iSCaio

SOBO, opremljeno — iščem. Plačam tudi v živilih. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Takoj« št. 2129.

SOBO s posebnim vho-dom iščem. Ponudbe no npr. »Slov.« pod »Miren« St. 2110. GARSONJERO, prazno ali z nujno opremo -brez perila In postrež-be, ne daleč od Mest-nega trga, iSče gospod srednjih let. Naslov v npravi »Slov.« pod št. 212L

I Z a m e n j a n r |

TRICIKELJ plašč in zračnico 26Xl'/i zame-njam. Ponudbe na upr. »bl.< pod »Brašno« št. 2153.

SUKNJIČ lep, zame-njam za moko. Naslov v upr. »SI.« št. 2131. ZIMNICE, store, iro. delne, z morsko tra-vo, zamenjam za so-menski krompir ali produin. Društveno ul. St. 6 - Vodmat. LUžNl KAMEN v za-meno za ovc« v dro-geriji Iv. Kane, nebo-

t i čn ik .

Dva Pl.ASCA in dve zračnici, nortmitua ve-likost, zamenjam. Po-nudbe na npr. »Slov.« pod »Živila« št. 2154.

Antoni ja Novak vdova vlijega Šolskega nadzornika

Blago pokojnico bomo v sredo spremili na zad-nji poti na pokopališče k svetemu Vidu.

Ljubljana, dne 27. marca 1945. Dr. Tone Bajec — in ostalo sorodstvo.

+ Umrlo je v 75. letu naša ljuba mama, staro mama in tašča, gospa

I vana Ba j e c Tngreb bo v četrtek 29. t. m. ob 10 dm>. z Zal, kapela sv. Andrejo, na pokopališče k Sv. Križu.

Ljubljana, dne 27. marca 1945. Žalujoči: inž. Anton, Ivo, sinova; Moro, siuaba;

Jurij, Aleoko, Jošt, vnukt.

+ Med nebeške krilatce je odšla v drugem letu starosti noša nepozabna

Stanka Našo malo ljubljenko bomo spremili v njen zadnji domek v sredo 28. t. m. ob tO dopoldne

z Zal, kapelica sv. Frančuško. k Sv. Križu. Ljubljana, Bloke, Ravne, 27. marca 1945.

Paklž Alojzij." otek; Jožeta, mamo: bratec in sestrica — ter ostalo sorodstvo.

ZAHVALA. Vsem, ki sle nam ob prebridki, ne-nadni izgubi naših ljubih

lekarnarja mr. ph. in soproge

Rudolfa Ramorja Viktorije roj. Dolenc ter mr. ph. in soproge

Igorja Ramorja Vere .roj. Gspan stoli ob strani, pomagali pri odkopu, lih obsuli s cvetjem, počastili njih spomin z velikodušnimi darovi za dobrodelne namene, jih spremili k večnemu počitku oli se jih kokor koli spomnili, nnšn toplo zahvala. — Sv. mašo zaduSnlcs zo nnše drage roinke se bo dorovolo v sredo dne

II. aprila ob 7 zjutraj v trnovski cerkvi,

Ljubljana, dne 24. marea 1945. Žalujoči: Andrejfek. Gspanovi in Romorjevt

z ostalim sorodstvom.

Zs »LJndsko Hskorno«: Jožr Kromnrlč — Izda'atelj: Jožko KrošelJ — Urednik: Janko Hafner.